Ri Christian Ro Rej Bed Iolaplap Ilo Ran Ko Eliktata
“Re jab jen lõl, einwõt Ña I jab jen lõl.”—JON 17:16.
1, 2. Ta eo Jesus ear ba kin kõtan eo an ri kalor ro an im lal in, im nan ko an rej bõkmantak ta kajitõk ko?
ILO BOÑIN eo eliktata in an mour einwõt juõn armij ewãppen, Jesus ear jar juõn jar eaetok ke ri kalor ro an rar roñjake. Ilo jar eo, ear ba juõn men me ejejjet an kwalok kin mour ko an aolep Ri Christian ro remol. Ilo an konono kin ri kalor ro an, ear ba: “I ar lelok ñõn ir nan eo Am; im lõl e ar kijirãte ir, bwe re jab jen lõl, einwõt Ña I jab jen lõl. I jab jar bwe Kwon bõk ir jen lõl, a bwe Kwon kejbãrok ir jen eo enana. Re jab jen lõl, einwõt Ña I jab jen lõl.”—Jon 17:14-16.
2 Ruo alen, Jesus ear ba bwe ri kalor ro an rejamin mõttan lal. Bareinwõt, jebel in enaj tellok ñan inebata ko—lal enaj kijirãte ir. Ak, Ri Christian ro rejjab aikwij lelñoñ; Jehovah enaj kejbãrok ir. (Jabõn Kennan Ko 18:10; Matu 24:9, 13) Ilo lemnak kin nan kein an Jesus, jemaroñ kajitõk: ‘Etke Ri Christian ro remol rejjab mõttan lal? Ta melelen air jab mõttan lal? Elañe lal in ej kijirãte Ri Christian ro, en ewi lemnak eo air kin lal? Elaptata, en ewi lemnak eo air kin kien ko an lal?’ Uak ko jen Bible ñan kajitõk kein raorõk kinke rej jelet kij aolep.
“Kij Jen Anij”
3. (a) Ta eo ej kõmman bwe jen jenolok jen lal in? (b) Ta men in kamol eo ewõr ibbed bwe lal in ej “berwõt ilo dri nana eo”?
3 Kõtan eo ad ebak ibben Jehovah ej juõn unin jejjab mõttan lal. Ri jilek John ear je: “Je jela bwe kij jen Anij, im aolepen lõl ej berwõt ilo dri nana eo.” (1 Jon 5:19) Nan kein an John kin lal in ealikar air mol. Tarinae ko, kowadoñ, lej, ijjibed ko, jab mol, im mour in lũñ me elap air jededlok rainin rej kein kamol kin kilan Satan, jab an Anij. (Jon 12:31; 2 Dri Korint 4:4; Dri Epesõs 6:12) Ñe juõn armij ej erom juõn ian Ri Kennan ro an Jehovah, ejamin kõmman ak errã ibben manit kein rebwid, im men in ej kõmman bwe en jab mõttan lal.—Dri Rom 12:2; 13:12-14; 1 Dri Korint 6:9-11; 1 Jon 3:10-12.
4. Ilo wãwen et ko jej kwalok bwe jej an Jehovah?
4 John ear ba bwe Ri Christian ro, ilo oktak jen lal, rej “jen Anij.” Aolep ro rej wujleplok air mour ñan Jehovah rej an. Ri jilek Paul ear ba: “Bwe elañe je mour, jej mour ñõn [Jehovah]; ak elañe je mij, ñõn [Jehovah] jej mij: inem elañe jej mour ak mij, kij dron Anij. (Dri Rom 14:8; Sam 116:15) Kinke jej don Jehovah, jej kabuñ ñan e wõt. (Exodus 20:4-6) Kin men in, juõn Ri Christian emol ejamin kajerbal mour eo an ñan jet jibadbad ko an lal. Im ke ej kautiej men in kakõlle ko an ailiñ ko, ejjab kabuñ ñan ir, ikijen kõmman ko an ak ilo buruen. Emol ejjab kabuñ ñan ro rebuñbuñ ilo ikkure ak ri buñbuñ ro jet ilo ran kein. Emol, ej kautiej maroñ eo an ro jet ñan kõmman men ko rekõnan, ak ej kabuñ ñan Ri Kõmanman eo wõt. (Matu 4:10; Reveles̃õn 19:10) Men in bareinwõt ej kõmman bwe en jenolok jen lal.
“Ailiñ eo Aõ e jab jen Lõl in”
5, 6. Ewi wãwen ad ri karejaran Ailiñ in Anij kõmman bwe jen jebel jen lal in?
5 Ri Christian ro rej ri kalor ro an Christ Jesus im ri karejar ro an Ailiñ in Anij, eo ej bareinwõt kõmman bwe ren jab mõttan lal. Ke kar ekajete Jesus iman Pontius Pilate, ear ba: “Ailiñ eo Aõ e jab jen lõl in; elañe Aõ ailiñ jen lõl in, inem ro korijera ren iri, bwe en jab ketõk Iõ ñõn dri Ju ro: a kiõ Aõ ailiñ e jab jen ijin.” (Jon 18:36) Ailiñ eo ej men eo Jehovah enaj kajerbale ñan kokwojarjar etan, karreoik lotan ko nae iroij bõtata eo an, im ñan kõmanman ankil an ion lal einwõt ilañ. (Matu 6:9, 10) Ilo jerbal in kwalok nan eo an, Jesus ear kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ eo, im ear ba bwe ri kalor ro an renaj keañ kake ñan jemlokin jukjuk im bed in. (Matu 4:23; 24:14) Ilo 1914 nan in kanan ko ilo Reveles̃õn 11:15 rar jejjet kitieir: “Ailiñ an lõl emwij an erom ailiñ an am Iroij, im an Kraist eo An, im E naj kiñ in drio im in drio.” Ejjabto, Ailiñ eo ilañ enaj kajur eo wõt enaj iroij ion armij. (Daniel 2:44, NW) Juõn ien, meñe iroij ro an lal in renaj aikwij kile maroñ eo an.—Sam 2:6-12.
6 Ilo air lemnak kin men kein, Ri Christian ro remol rainin rej ri karejar ro an Ailiñ in Anij, im rej lor nan in kakabilek eo an Jesus ñan ‘bukõt mokta ailiñ eo im kwojarjar eo an Anij.’ (Matu 6:33) Men in ejjab melelen bwe rejjab mol ñan ailiñ eo ijo rej jokwe ie, ak ej kõmman bwe ren jenolok ilo jitõb jen lal in. Jerbal eo elaptata an Ri Christian ro rainin, einwõt ilo ebeben eo kein kajuõn, ej ‘ñan kennanek armij kin ailiñ in Anij.’ (Jerbal 28:23) Ejelok kien an armij ewõr air maroñ ñan kabõjrak jerbal in eletok in Anij.
7. Etke Ri Christian ro remol rej neutral (bed iolaplap), im ewi wãwen air kwalok men in?
7 Kinke rej armij ro an Jehovah im rej ri kalor ro an Jesus im ri karejar ro an Ailiñ in Anij, Ri Kennan ro an Jehovah rar jab bõk kunair ilo tarinae ko an juõn ailiñ ak ko rej jelet ailiñ ko ibelakin lal ilo ebeben eo kein ka-roñoul ak roñoul juõn. Rar jab rejetak jabdewõt kumi, rar jab kajerbal kein tarinae ko nae jabdewõt, im rar jab kajededlok nan in kareelel ko kin jabdewõt karõk ko an ailiñ ko. Ilo air kwalok tõmak eo ekabwilõñlõñ meñe rar jelmae elap jumae, rar lor wõt kakabilek ko kar kwaloki ñan ri tel ro an Nazi ilo Germany ilo 1934: “Ejelok am itoklimo kin makitkit ko an kien, ak kimij rejetak kin aolepen buruem Ailiñ in Anij iumin Christ king eo an. Kim jamin kokkure jabdewõt armij. Kim naj mõnõnõ in jokwe ilo ainemõn im kõmman emõn ñan armij otemjej ke ewõr ien.”
Ri Keañ (Ambassador) Ro im Ri Jilek (Envoy) Ro kin Christ
8, 9. Ilo wãwen ta eo Ri Kennan ro an Jehovah rainin rej ri keañ (ambassador) ro im ri jilek (envoy) ro, im ewi wãwen an men in jelet kõtan eo air ibben ailiñ ko?
8 Paul ear kwalok kin e make im Christian ri kabit ro mõttan einwõt “dri keañ kin Kraist, einwõt elañe Anij ej akwelap ilo kim.” (2 Dri Korint 5:20; Dri Epesõs 6:20) Jen 1914, Christian ri kabit ro kin jitõb kwojarjar rej konono kake ir einwõt ri keañ ro kin Ailiñ in Anij, ñan eo rej “ro nejin.” (Matu 13:38; Dri Pilippai 3:20; Reveles̃õn 5:9, 10) Bareinwõt, Jehovah ear aini jen ailiñ ko juõn “jar elap” in “sheep ro jet,” Ri Christian ro me kejatdikdik eo air ej ñan mour ion lal, ñan rejetake ri kabit ro ilo jerbal in keañ eo air. (Reveles̃õn 7:9; John 10:16, NW) Rein “sheep ro jet” jemaroñ naetair “dri jilik ro” kin Ailiñ in Anij.
9 Juõn ri keañ im ri jerbal ro an rejjab bõk kunair ilo makitkit ko an ailiñ eo ijo rej jerbal ie. Eindein, Ri Christian ro rej bed iolaplap ilo makitkit ko an kien ko an lal in. Rejjab rejetak ak nae jabdewõt ian kumi in ailiñ eo, jowi, bed in armij ro, ak ro reinjuõn kin air mweie. (Jerbal 10:34, 35) Jen air eindein, rej “jerbale emõn ñõn armij otemjej.” (Dri Galetia 6:10) Neutrality (bed iolaplap ak jab errã ijen im ijen) eo an Ri Kennan ro an Jehovah ej melelen bwe ejelok juõn emaroñ karmijeteik ennan eo air ilo air ba bwe rej koba ibben kumi in jumae eo an juõn jowi, ailiñ, ak bwij.
Kile Ir kin Air Yokwe
10. Ñan juõn Ri Christian, ewi aorõkin yokwe?
10 Ijellokin men ko kar kwalok kaki, Ri Christian ro rej bed iolaplap ilo makitkit ko an lal in kinke rej lemnak kin kõtan eo air ibben Ri Christian ro jet. Jesus ear jiroñ ri kalor ro an: “Ilo men in armij otemjej re naj jela bwe komij dri kalora, elañe komij yokwe dron.” (Jon 13:35) Yokwe jimjãn jimjatid ej juõn wãwen eaorõk ibben juõn Ri Christian. (1 Jon 3:14) Einwõt kõtan eo an ibben Jehovah im Jesus, kõtan eo an juõn Ri Christian ibben Ri Christian ro jet elap an ebak. Yokwe eo an ejjab ñan ro ilo congregation eo ilo bukwon eo wõt. Ekoba “ro jein im jatin rej bed i lal.”—1 Peter 5:9, NW.
11. Ewi wãwen mwilin Ri Kennan ro an Jehovah ear jelet yokwe eo air ñan don?
11 Rainin, Ri Kennan ro an Jehovah rej kwalok yokwe eo air ilo air kajejjet kitien nan ko an Aiseia 2:4: “Re naj wure jãji ko air ilo plau ko, im mõri ko air ilo ken bukwe ran wijki ko; ro dri ailiñ re jamin kwotõke jãji nae ro dri ailiñ, im enaj mwij air katak tõrinae. Ilo air bõk katak jen Jehovah, Ri Christian ro remol rej ainemõn ibben Anij im ibben don. (Aiseia 54:13) Kinke rej yokwe Anij im ro jeiir im jatiir, rejamin tarinae ñan jidik Ri Christian ro mõttair—ak ibben jabdewõt ro jet—ilo ailiñ ko jet. Ainemõn im burukuk eo air ej juõn mõttan eaorõk ilo kabuñ eo air, juõn wãwen rej kwalok an mol bwe jitõb an Anij ej bed ibbeir. (Sam 133:1; Micah 2:12, NW; Matu 22:37-39; Dri Kolosse 3:14) Rej “kabukot ainemõn im lukwõrkwõre,” ilo air jelã bwe “mejen Jeova ñõn ro remõn, im lojiliñin rebellok ñõn air kir.”—Sam 34:14, 15.
Ewi Wãwen Ri Christian Ro Rej Watõk Lal in
12. Ri Kennan ro an Jehovah rej kajeoñe lemnak ta eo an Jehovah ñan armij ro ilo lal in, im ewi wãwen?
12 Jehovah emwij an kar ekajete lal in, ak ejañin ekajete armij ro kajjojo ilo lal in. Enaj kõmmane men in ikijen Jesus ilo ien eo An ejejjet. (Sam 67:3, 4; Matu 25:31-46; 2 Piter 3:10) Mae ien eo, ej kwalok elap yokwe ñan armij. Ear bareinwõt letok juõn wõt Nejin ear keotak bwe armij otemjej ren maroñ bõk mour indio. (Jon 3:16) Einwõt Ri Christian ro, jej kajeoñe yokwe eo an Anij ilo ad jiroñ ro jet kin karõk ko an Anij ñan bõk lomor, meñe rej karmijeteik jibadbad ko ad.
13. En ewi lemnak eo ad kin ri tel ro an lal in?
13 En ewi lemnak eo ad kin ri tel ro an kien ko an lal in? Paul ear uake kajitõk in ke ear je: “Armij otemjej ren kiblie ñõn ro routiej jen ir: bwe ejelok eutiej a jen Anij wõt; im ro rej ber Anij e ar likiti [ilo jikin eo ewõr joñan, NW].” (Dri Rom 13:1, 2) Armij ro rej bõk maroñ ko “ewõr joñan” (elaplok ak ettãlok ekkar ñan don, ak ien otemjej rettãlok jen Jehovah) kinke Iroij Bõtata eo ej kõtlok ir. Juõn Ri Christian ej kiblie ñan ri utiej ro an lal kinke eñin juõn wãwen ej kwalok an bokake Jehovah. Ak, ta elañe men in aikwij ko an Anij rej idaptõk ibben aikwij ko an kien ko an armij?
Kien eo an Anij im an Caesar
14, 15. (a) Ilo wãwen ta eo Daniel ear maroñ bõprae idaptõk eo ikijen bokake? (b) Ta jutak eo Ri Hebrew ro jilu rar bõke ke rar jab maroñ bõprae idaptõk eo kin bokake?
14 Daniel im lõmaro jilu mõttan rej letok juõn wanjoñok emõn kin ewi wãwen jemaroñ jokkin wõt juõn ilo ad kiblie ñan kien ko an armij im ñan maroñ eo an Anij. Ke likao in Hebrew ro emen rar ri jibokwe ilo Babylon, rar bokake kien ko an eneo im rar mõkaj im kãlet ir ñan bõk kaminene eo ejej uan. Daniel, ilo an kile bwe kaminene eo enaj idaptõk ibben Kien eo an Jehovah, ear konono ibben ri utiej eo ej lolorjake ir kin men in. Tokjen men in, juõn karõk ejej uan kar kõmmane ilo kwalok kautiej kin bõklikit eo an Ri Hebrew ro emen. (Daniel 1:8-17, NW) Ri Kennan ro an Jehovah rej lor joñok eo an Daniel ilo air kamelele ilo joij ñan ri utiej ro kin tõmak ko air bwe ren bõprae abañ ko rejjab men in aikwij.
15 Bõtab, ilo bar juõn ien, rar jab maroñ bõprae juõn idaptõk ikijen kien bokake. King in Babylon eo ear kajutak juõn ekjap ekilep ilo ene jemaden in Dura im ear kakien ri utiej ro, ekoba ri bebe ro ilo belakin Babylon, ñan kwelok ibben don kin aje eo. Ilo ien eo, lõmaro jilu mõttan Daniel kar jitõñ ir einwõt ri bebe ro ilo jet jikin ko ilo Babylon, inem kien in ear jerbal ñan ir. Ilo jejjet in juõn ien, aolep ro rar kweloklok ibben don rar aikwij in badikdik iman ekjap eo. Ak Ri Hebrew ro rar jelã bwe men in enaj nae kien eo an Anij. (Duteronomi 5:8-10) Inem ke aolep ro jet rar badikdik, rar jutak wõt. Ilo air jab bokake kien eo an king eo, rar bed ilo kauwatata eo kin juõn mij ekalelñoñ, im kin wõt juõn men in kabwilõñlõñ rar maroñ bõk lomor; ak rar kãlet mij jen air jab bokake Jehovah.—Daniel 2:49–3:29, NW.
16, 17. Ewi wãwen ri jilek ro rar emmakit ke rar kakien ir bwe ren kabõjrak air kwalok nan, im etke?
16 Ilo ebeben eo kein kajuõn, ri jilek ro an Jesus Christ rar aikwij in jutak iman ri tel ro an Ri Jew ro ilo Jerusalem im kar kakien ir ñan air bõjrak jen air kwalok nan ilo etan Jesus. Ewi wãwen rar emmakit? Jesus ear kakien ir ñan kõmman ri ailiñ ko otemjej bwe ren ri kaloran, eo enaj kar koba Judea. Ear bareinwõt ba ñan ir bwe ren ri kennan ro an ilo Jerusalem im ñan jikin ko jet ibelakin lal. (Matu 28:19, 20; Jerbal 1:8) Ri jilek ro rar jelã bwe kien ko an Jesus rar jutak kin ankil an Anij ñan ir. (Jon 5:30; 8:28) Kin men in, rar ba: “Emõn jen bokake Anij elap jen armij.”—Jerbal 4:19, 20; 5:29.
17 Ri jilek ro rar jab kõnan bwe ren ri jumae. (Jabõn Kennan Ko 24:21) Bõtab, ke ri tel ro an armij rar kemo air kõmanman ankil an Anij, rar maroñ baj ba wõt ‘Jej aikwij bokake Anij, jab armij.’ Jesus ear ba bwe jej aikwij “lelok ñõn Sizar men ko an Sizar, im ñõn Anij men ko an Anij.” (Mark 12:17) Elañe jejjab bokake juõn kien an Anij kinke juõn armij ej jiroñ kij ñan kõmmane, jej lelok ñan armij men ko an Anij. Jen an eindein, jej lelok ñan Caesar aolep men ko an, ak jej kile maroñ eo elaptata an Jehovah. E eo ej Iroij Bõtata Ijoko Otemjej ilañ im ilal, Ri Kõmanman eo, im ej Unjen maroñ ko.—Reveles̃õn 4:11.
Jenaj Jutak Bin
18, 19. Jutak ta eo emõn elõñ ro jeid im jatid rar bõke, im ewi wãwen jemaroñ lor joñok eo air?
18 Kiõ, enañin aolep kien ko an lal rej kile jutak eo an Ri Kennan ro an Jehovah ñan bed iolaplap, im kin men in jej kamolol. Ak, ilo jet ene ko, Ri Kennan ro rar jelmae elap jumae. Ilo aolepen ebeben eo kein ka-roñoul im wõnmantok ñan kiõ, jet ian ro jeid im jatid maan im kõrã ear lap air aikwij kijenmij, ilo kõkkar kake rej tarinae “tõrinae emõn eo an tõmak.”—1 Timote 6:12.
19 Ewi wãwen jemaroñ jutak bin einwõt ir? Mokta, jej kememej bwe jej aikwij kõtmene air jumae kij. Jej aikwij jab ilbõk ak bwilõñ elañe jej iione. Paul ear kakkõl Timothy: “Ro otemjej re kõnan mour im kwojarjar ilo Kraist Jisõs, naj matõrtõre ir.” (2 Timote 3:12; 1 Piter 4:12) Ilo juõn lal ijo kajur eo an Satan ej iroij ion, etke jen jab iion jumae? (Reveles̃õn 12:17) Elañe jej tiljek, enaj wõr wõt jet me renaj ‘lemnak e men in bwilõñ im konono nae kij kake.’—1 Piter 4:4.
20. Ta mol ko rej kõketak im kakememej kij kaki?
20 Kein karuo, jej liki bwe Jehovah im enjel ro an renaj jurake kij. Einwõt Elisha eo etto ear ba, “ro rej rie kij relõñ jen ro rej rie ir.” (2 Kiñ Ro 6:16; Sam 34:7) Emaroñ einwõt in bwe Jehovah, kin un emõn eo an, ej kõtlok bwe jumae en wõnmanlok iumin jidik ien. Mekarta, ien otemjej enaj letok ñan kij kajur bwe jen maroñ kijenmij. (Aiseia 41:9, 10) Jet rar mõn ir, ak men in ejjab kabwer kij. Jesus ear ba: “Im komin jab mijõk ro rej mõn enbwin, a jab maroñ mõn an: a emõn komin mijõk Eo ej maroñ mõn an im enbwin na ilo Geena.” (Matu 10:16-23, 28) Jej baj “dri itoitõk” ilo jukjuk im bed in. Jej kajerbal ien eo ad ñan “bõk mour eo emol,” mour indio ilo lal eo ekãl an Anij. (1 Piter 2:11; 1 Timote 6:19) Ejelok jabdewõt armij emaroñ bõprae kij jen ad bõk ãjinkij in elañe jej tiljek ñan Anij.
21. Ta eo jen kememej kake ien otemjej?
21 Kin men in, jen kememej kin kõtan eo ad eaorõk ibben Jehovah Anij. Jen kamolol ien otemjej kin jerammõn eo kin ad ri kalor ro an Christ im ri karejar ro an Ailiñ eo. Jen yokwe ro jeid im jatid kin aolepen buruõd, im ien otemjej jen mõnõnõ kin yokwe eo jej bõk jen ir. Ilõñin men otemjej, jen bokake nan ko an ri jeje psalm: “Kwon kõtar Jeova, kwon kajur, im buruõm en beran wõt, aet, kwon kõtar Jeova.” (Sam 27:14; Aiseia 54:17) Inem kij, einwõt elõñ Ri Christian ro mokta im jejjab maroñ in bwini ir, jenaj jutak bin kin kejatdikdik eo ad ebin—Ri Christian ro rej bed iolaplap im retiljek me rejjab mõttan lal in.
Kwomaroñ ke Kamelele?
• Ewi wãwen kõtan eo ad ibben Jehovah ej kõmman bwe jen jenolok jen lal in?
• Ke jej ri karejar ro kin Ailiñ in Anij, ewi wãwen jej kejbãrok juõn jutak in bed iolaplap ilo lal in?
• Ilo wãwen ta ko yokwe eo ad ñan ro jeid im jatid kõmman bwe jen bed iolaplap, im jenolok jen lal in?
[Pija eo ilo peij 25]
Ewi wãwen karejar eo ad ñan Ailiñ in Anij ej jelet kõtan eo ad ibben lal in?
[Pija eo ilo peij 26]
Juõn Ri Hutu im juõn Ri Tutsi rej jerbal ibben don ilo mõnõnõ
[Pija eo ilo peij 27]
Christian Ri Jew im Ri Arab ro jeid im jatid
[Pija eo ilo peij 27]
Christian Ri Serbia, Ri Bosnia, im Ri Croatia rej mõnõnõ ibben don
[Pija eo ilo peij 28]
Ta ial eo ejimwe ñe ri tel ro rej kakiene kij ñan rupe kien Anij?