Paradise—Ñan Kwe Ke?
“I jela juõn armij ilo Kraist, . . . ar kwotõkliñlok e ñõn loan Paredais.” —2 DRI KORINT 12:2-4.
1. Ta kallimur ko ilo Bible elõñ armij rej itoklimo kaki?
PARADISE. Kwonañin kememej ke ien eo moktata kwar roñ kin kallimur eo an Anij kin juõn paradise ion lal? Kwomaroñ kememej ke kwar katak bwe ‘mejen ri bilo renaj bellok, lojilñin ro ri jaroñroñ rejamin bon, im ene jemaden enaj obrak’ kin leen wijki ko raibujuij. Ak ta kin kanan eo kin kidu wolf eo ej bed ibben kon in sheep im juõn kon in goat ej bed ibben juõn leopard? Kwar jab mõnõnõ ke in read kin ien eo ro remij renaj jeblaktok jen mij im bõk juõn kejatdikdik ñan bed ilo Paradise eo?—Aiseia 11:6; 35:5, 6; Jon 5:28, 29.
2, 3. (a) Etke kwomaroñ ba bwe kejatdikdik eo am ilo Bible ewõr bedbedin? (b) Ebar wõr ke bedbed eo ñan kejatdikdik eo ad?
2 Kejatdikdik eo am ewõr bedbedin. Ewõr unin am tõmak ilo kallimur ko ilo Bible kin Paradise eo. Ñan wanjoñok, kwoj tõmak ilo nan ko an Jesus ñan ri nana eo kar dilaike ion alal eo: “Kwo naj ber iba ilo Paredais.” (Luk 23:43) Kwoj liki kallimur eo: “A ekar ñõn kalimur eo An, jej kõtõmene kin lõñ ko rekal im lõl ekal, eo kwojarjar ej jokwe iloan.” Kwoj liki bareinwõt kin kallimur eo bwe Anij enaj kõmõraik dren in kemjãlãl ko ad; naj ejelok mij; buromõj, jañ, im eñtan renaj jako. Melelen men in bwe paradise ion lal enaj bar walok!—2 Piter 3:13; Reveles̃õn 21:4.
3 Ak bar juõn bedbedin kejatdikdik in kin Paradise eo ej men eo Ri Christian ro rej kõmmane kiõ ibelakin lal. Ta in? Anij ear kõmman juõn paradise ilo jitõb im ear kadeloñ armij ro an na loan. Nan eo “paradise ilo jitõb” ebwe an bin melele kake, ak paradise rot in emwij kar kanan kake, im jikin in elukkun bed.
Juõn Vision kin Paradise eo
4. Ta vision eo 2 Dri Korint 12:2-4 ej konono kake, im wõn eo ear loe?
4 Ikijen paradise in, lale ta eo ri jilek Paul ear je: “I jela juõn armij ilo Kraist . . . e ar kwotõkliñlok lein ñõn lõñ ken ka jilu. I jela armij in (elañe ilo enbwinin, ak e jibil jen enbwinin, I jaje; Anij e jela), Ekijkan kwotõkliñlok e ñõn loan Paredais im ej roñ nan ko je jab maroñ in konono, ko e jab melim bwe armij en ba.” (2 Dri Korint 12:2-4) Nan kein rej elikin wõt eon ko Paul ear kwaloki ñan jojomare jerbal eo an einwõt juõn ri jilek. Bareinwõt, Bible eo ejjab konono kin bar juõn armij ear lo vision in ekabwilõñlõñ, im Paul eo ej jiroñ kij kin men in. Inem alikar bwe Paul ear lo vision in. Ilo vision in ekabwilõñlõñ, ta “paradise” eo ear deloñ iloan?—2 Dri Korint 11:5, 23-31.
5. Ta eo Paul ear jab loe, inem kar kain “paradise” rot eo?
5 Nan ko jet ilo chapter eo rejjab kalikar bwe “lõñ ken ka jilu” ear jitõñlok ñan mejatoto eo ibelakin lal, ak jikin ko iju ko rej bed ie ak ñan ijoko jet ilañ, einwõt an kar jet scientist ro antonelok. Ekkã an Bible eo kajerbal bwinbwin in jilu ñan kõkkar kin kalikar, kalaplok eñjake, ak kalaplok kajur. (Ekklisiastis 4:12; Aiseia 6:3; Matu 26:34, 75; Reveles̃õn 4:8) Inem, men eo Paul ear loe ilo vision eo ear utiej ak lijeklok. Ear juõn men ilo jitõb.
6. Ta men ko rar walok im kalikar kin ta eo Paul ear loe?
6 Nan in kanan ko mokta ilo Bible rej kalaplok lolokjen eo ad kin men in. Elikin an armij ro an ilo ien etto kamol bwe rar jab tiljek ñan e, Anij ear bebe bwe Ri Babylon ro ren anjo ion Judah im Jerusalem. Men in ear jemlok ilo jeebeplok eo an ilo 607 B.C.E., ekkar ñan bwebwenato ko kin men ko rar walok ilo Bible. Kanan eo ear ba bwe ene eo enaj kar ejelok armij ie ñan jidik iumin 70 yiõ ko; inem Anij enaj bar kõtlok bwe Ri Jew ro rej ukwelok ren jeblaklok im bar kajutak kabuñ eo emol. Men in ear walok ilo 537 B.C.E. manlok. (Duteronomi 28:15, 62-68; 2 Kiñ Ro 21:10-15; 24:12-16; 25:1-4; Jeremiah 29:10-14, New World Translation) Bõtab, ta kin ene eo make? Iumin 70 yiõ ko, ear erom juõn jikin emarmar, ene jemaden, imõn kidu jackal ko. (Jeremiah 4:26; 10:22, NW) Mekarta, ear wõr kallimur in: “Bwe Jeova e ar kainemõn Zaion: E ar kainemõn jikin ko otemjej ie ejelok tokjeir, im E ar kõmõn ene jemaren ie bwe en einwõt Iden, im ene jemaren in bwe en einwõt jikin kallip [ak Paradise, Septuagint] an Jeova.”—Aiseia 51:3.
7. Ta men ko rar walok elikin jeebeplok eo iumin 70-yiõ ko?
7 Men in ear walok elikin 70 yiõ ko. Kin ankil an Anij, wãwen mour ear oktaklok im emõnlok. Baj lale mõk kin men in: “Ene jemaren im eo e mõra re naj mõnõnõ; im ene jemaren e naj lõñliñ, im ebul einwõt mãr ros. E naj kanuij ebul, im lõñliñ kin al in lõñliñ. . . . Inem armij e kirro e naj kãki einwõt juõn hart, im lo an dri ban konono e naj al; bwe ilo jikin awia river ko re naj walok, im wea ko e ene jemaren. Im bok e bwil e naj erom juõn lwe, im ene e maro, unin dren ko: ilo jikin jakol ko, ijo rar babu ie, e naj or ujoij kab koba ko im rush ko.”—Aiseia 35:1-7.
Juõn Jar in Armij Emwij Jeblaktok im Oktak
8. Ewi wãwen ad jelã bwe Aiseia chapter 35 ear jerbale ñan armij?
8 Emol ej juõn oktak elap! Jen ene jemaden ñan juõn paradise. Ak, kanan in im ko jet remol rej kwalok bwe enaj wõr juõn oktak ilo armij ro, einlok wõt juõn ene jemaden eo ej oktak im erom juõn jikin ekouwa. Etke jemaroñ ba eindein? Kinke Isaiah ear konono kin “ro binmour an Jeova,” me renaj jeblak ñan “al im lõñliñ.” (Aiseia 35:10) Ear jab konono kin ene eo, ak kin armij ro. Bareinwõt, ilo bar juõn eon Isaiah ear kanan bwe armij ro renaj jeblak ñan Zion: “Bwe ren naetair wijki ko in wãnik, ko Jeova e ar kalibwini, . . . Bwe einwõt lõl ej elle nar eo an, . . . Jeova e naj kõmõn bwe wãnik im nebar ren edreklok iman ro dri ailiñ otemjej.” Bareinwõt Isaiah ear ba kin armij ro an Anij: “Jeova e naj tel yuk ien otemjej . . . , im kabin dri ko drim; im kwo naj einwõt juõn jikin kallip e aimololo.” (Aiseia 58:11; 61:3, 11; Jeremiah 31:10-12, NW) Kin men in, einwõt ñe wãwen ko an juõn ene enaj emõnlok, eindein oktak ko renaj walok ñe Ri Jew ro rej jeblaktok.
9. “Paradise” rot eo Paul ear loe, im ñããt eo ear jejjet kitien?
9 Bwebwenato in ej juõn wanjoñok ñan jibañ kij ñan melele kin ta eo Paul ear loe ilo vision eo. Enaj kar kitibuj congregation eo an Christian, me ear naetan “jikin kallip an Anij” eo enaj jebar leen. (1 Dri Korint 3:9) Ñããt eo vision in ear jejjet kitien? Paul ear naetan men eo ear loe juõn ‘revelation,’ juõn men enaj kar walok ilo ran ko tokelik. Ear jelã bwe elikin an mij elõñ renaj kar buñ jen tõmak im jumae. (2 Dri Korint 12:1; Jerbal 20:29, 30; 2 Dri Tessalonika 2:3, 7) Ke ro rebuñ jen tõmak im jumae rar wõnmanlok im lõñlok jen ir, Ri Christian ro remol rar jab einwõt juõn jikin kallip ekouwa im aibujuij. Ak, enaj kar wõr juõn ien ñe kabuñ eo emol enaj bar jeblak im bõk nebar. Armij ro an Anij renaj jeblak bwe ‘ro remõn renaj rabõlbõl im einwõt al ilo ailiñ in Jemeir.’ (Matu 13:24-30, 36-43) Men in ear walok jejjo yiõ ko elikin an Ailiñ eo an Anij jutak ilañ. Im elikin elõñ yiõ ko remotlok, ear alikar bwe armij ro an Anij rej mõnõnõ in bed ilo juõn paradise ilo jitõb, eo me Paul ear loe ilo vision eo.
10, 11. Etke jemaroñ ba bwe jej bed ilo juõn paradise ilo jitõb meñe jejañin wãppen?
10 Alikar, bwe jejjab wãppen, inem jejjab bwilõñ ñe abañ ko renaj walok, einwõt ear walok ibben Ri Christian ro ilo ran ko an Paul. (1 Dri Korint 1:10-13; Dri Pilippai 4:2, 3; 2 Dri Tessalonika 3:6-14) Bõtab, lemnak kin paradise eo ilo jitõb jej bed iloan kiõ im mõnõnõ kake. Ñe jej keidi oktak eo ikõtan wãwen in im wãwen eo enana jaar bed iloan mokta, alikar bwe emwij kejmoure kij ilo jitõb. Im jemaroñ keidi wãwen mour eo ad ekwuli mokta ibben wãwen mour eo ad kiõ emat ilo jitõb. Jen air kate wõt im mour ilo juõn ene jemaden ilo jitõb, armij ro an Anij rej bõk buruen im “buñleplep” kin jerammõn ko. (Aiseia 35:1, 7) Jen ad bilo wõt ilo jitõb, jej lo meram in anemkwoj eo im buñburu eo an Anij. Elõñ ro rar jab roñ ak melele kin nan in kanan ko ilo Bible rej roñ im melele kiõ kin ta eo Jeje ko ilo Bible rej ba. (Aiseia 35:5) Ñan wanjoñok, elõñ million Ri Kennan ro an Jehovah ibelakin lal rar katak kin kanan ko an Daniel, ilo tibdikin. Inem rar lukkun etale ilo tibdikin chapter ko kajjojo kin book in Isaiah. Mõñã in ekaemololo ilo jitõb ejjab kamol ke bwe ewõr juõn paradise ilo jitõb ibbed?
11 Bareinwõt, lemnak kin oktak ko rar walok ilo kadkadin armij ro emol burueir jen wãwen ko air mokta kin air kate ir ñan melele im jerbale Nan in Anij ilo mour eo air. Elaptata, rar kate wõt ir ñan wutik kadkad ko rawia rar buñbuñ ilo air kwaloki. Bõlen kwar kate yuk ñan kõmmane men in im lo tõbrak ko ralikar, im maan im kõrã ro mõttam ilo jitõb rar bareinwõt kõmmane eindein. (Dri Kolosse 3:8-14) Inem, ñe kwoj kamao ibben juõn congregation an Ri Kennan ro an Jehovah, kwoj kamao ibben armij ro rar oktak im erom juõn jar in armij eainemõn im joij. Jaab, rejañin wãppen, ak jejjab maroñ naetair kidu lion ko rawia rej rorror ak men in mour ko relej. (Aiseia 35:9) Ta eo kamao rot in eainemõn im ejelok uwõta ilo jitõb ej kalikar? Alikar, jej bed ilo juõn wãwen mour ilo jitõb im jej naetan paradise ilo jitõb. Im paradise in ad ilo jitõb ej annañelok juõn lukkun paradise ion lal jenaj lo lañliñ ie elañe jej tiljek wõt ñan Anij.
12, 13. Ta eo jej aikwij kõmmane ñan bedwõt ilo paradise eo ad ilo jitõb?
12 Meñe eindein, ewõr juõn men jejjab kõnan meloklok. Anij ear jiroñ Ri Israel ro: “Komin bokake aolepen kien in ij jiroñ [kom] ranin, bwe komin kajur, im dreloñ im bõk eneo, komij elãlok in bõke.” (Duteronomi 11:8) Ilo Livitikõs 20:22, 24, ej konono kin ene eo: “Komin bokake kien ko Aõ otemjej, im aolepen ekajet ko Aõ, im kõmõnmõni; bwe eneo, ijo Ij ãñinlok kom bwe komin jokwe ie, en jab mwojakelok kom. A I ar ba ñõn kom, Kom naj jolit eneo air, im I naj lewoj bwe en ami, juõn ene e bwijliplip kin milk im hõnni.” Aet, jolet Enen Kallimur eo ear wawa ion juõn kõtan emõn ibben Jehovah Anij. Kin an kar Ri Israel ro jab bokake e Anij ear kõtlok bwe Ri Babylon ro ren kar anjo ioir im kadiojlok ir jen ijo kabijukneir.
13 Elõñ men ko ilo paradise eo ad ilo jitõb jemaroñ mõnõnõ kaki. Jemaroñ juburuõd kin wãwen mour eo iloa, ej kainemõn kij. Jej ainemõn ibben Ri Christian ro rar kate ir ñan wutik kadkad ko relej einwõt men in mour ko rawia. Rej kate wõt ir ñan kwalok joij im jibañ ro jet. Bõtab, ñan bedwõt ilo paradise in ilo jitõb, jej aikwij elõñlok men ko jen ad debij wõt juõn kõtan emõn ibben armij rein. Jej aikwij bõk juõn kõtan emõn ibben Jehovah im kõmanman ankil an. (Micah 6:8, NW) Kij make jaar bebe in deloñ iloan paradise in ilo jitõb, ak jemaroñ diojlok jen e—ak bukwelok—elañe jejjab kate kij ñan kejbãrok juõn kõtan emõn ibben Anij.
14. Ta eo enaj jibañ kij ñan bedwõt ilo paradise eo ilo jitõb?
14 Juõn tokjen eaorõk emaroñ jibañ kij ej bwe jen wõnmanlok in kakajur kij kin Nan in Anij. Lale nan in kõkkar eo ilo Sam 1:1-3: “Emõnõnõ armij eo e jab etal ilo bebe an ro dri jerawiwi . . . A ej lõñliñ ilo kien Jeova, im ej lemnak kin kien eo ran im boñ. E naj einwõt wijki eo emwij kallipe iturin river in dren, eo ej jebar leen ilo ien eo an: im bwilikõn e jamin mõrar; im e naj jerammõn kin men otemjej ej kõmõni.” Bareinwõt, book ko rej bedbed ion Bible jen kumi in ri kõmñã eo e tiljek im meletlet ej letok ekan ko lor jitõb ilo paradise eo ilo jitõb.—Matu 24:45-47.
Kabin Lemnak eo Am kin Paradise eo
15. Etke Moses ear jab maroñ tel Ri Israel ro ñan deloñ loan Enen Kallimur eo, ak ta eo ear loe?
15 Lemnak kin bar juõn men jej lale lok iman Paradise eo. Elikin an Ri Israel ro jebwãbwe ilo ene jemaden iumin 40 yiõ, Moses ear tel ir ñan Ene Jemaden Moab, iturear in River Jordan. Kinke Moses ear kõmman juõn bwid mokta, Jehovah ear bebe bwe Moses en jab tel ir ellã jen River Jordan. (Bwinbwin 20:7-12; 27:12, 13) Moses ear eowore Anij: “Kwon kõtlok iõ bwe in elã, ij akwelap ñõn yuk, im lo eneo emõn i Jordan jabueo.” Meñe ear jab maroñ deloñe, elikin an tallõñe Tol Pisgah im lo elõñ jikin ko ilo ene eo, Moses ear kile bwe ear juõn “ene emõn.” Ekkar ñan lemnak eo am ene eo ear einwõt ta?—Duteronomi 3:25-27.
16, 17. (a) Ewi wãwen Enen Kallimur eo ilo ien etto ear oktak jen ene eo ran kein? (b) Etke jemaroñ tõmak bwe Enen Kallimur eo ear einwõt juõn paradise?
16 Elañe lemnak eo am kin ene eo ej wawa ion ta eo kwoj loe ilo ene eo rainin, kwomaroñ watõk e einwõt juõn jikin emera, im elap bwil. Bõtab, ewõr unin ad tõmak bwe ibelakin ene eo ilo ien ko etto ear oktak jen rainin. Ilo magazine eo Scientific American, ri kabel eo kin den-im-bũdej Dr. Walter C. Lowdermilk ear kamelele bwe ene in ear “bõk jorrãn jen an armij ro kokkure iumin elõñ thousand yiõ ko.” Ri kabel in ear je: “‘Ene jemaden eo’ ear bõk jikin ene eo ear kouwa mokta ear waloktok jen armij, jab jen emake.” Ilo mol, etale ko an ear kalikar bwe “ene in ear juõn paradise eainemõn.” Ej alikar bwe armij ro rar kajorrãn ene eo ear “juõn paradise eainemõn.”a
17 Ñe kwoj kalmenlokjen kin ta eo kwoj konono kake ilo Bible eo, kwomaroñ lo ewi joñan an mol men in. Kwon kememej wõt kin ta eo Jehovah ear kallimuri armij ro kake ikijen Moses: “Eneo kwoj elãlok in bõke, ene in tol ko im komlõl ko, im ej jorme dren in wut jen lõñ, juõn ene Jeova am Anij ej lale.”—Duteronomi 11:8-12.
18. Ewi wãwen an kar Aiseia 35:2 kwalok ñan Ri Israel ro juõn lemnak kin ta eo Enen Kallimur eo ear einwõt?
18 Joñan an lap an aibujuij im kouwa Enen Kallimur eo rar baj bwebwenato wõt kin jet jikin ko rar ememej kin wãwen ko rainemõn einwõt juõn paradise. Men in ear alikar ilo nan in kanan eo ilo Aiseia chapter 35, eo ear jejjet kitien ke Ri Israel ro rar jeblak jen Babylon. Isaiah ear kanan: “E naj kanuij ebul, im lõñliñ kin al in lõñliñ; naj lelok ñõn e aibujuij im Lebanon, men emõn põtata in Karmel im Sheron, re naj lo aibujuij an Jeova, men emõn põtata an aruij Anij.” (Aiseia 35:2) Nan ko rej jitõñlok ñan Lebanon, Carmel, im Sharon rar kamakit Ri Israel ro bwe ren ememlokjen kake einwõt juõn jikin eaibujuij im jokane.
19, 20. (a) Kamelele kin jikin rot eo kar Sharon eo etto. (b) Ta eo ej juõn wãwen ñan kabinlok kejatdikdik eo ad ilo Paradise eo?
19 Lemnak mõk kin komlõl in Sharon, juõn jikin iturin lojet ikõtan tol ko an Samaria im Lomalo eo Elap, ak Mediterranean. Ear juõn jikin ebuñbuñ kin an aibujuij im ekouwa. Kinke ear juõn melaj eaemololo im elap den ie, ear juõn jikin emõn ñan an men in mour ko bed ie, ak ear wõr bulen wijki in oak ko itueañin ene eo. (1 Kronikel 27:29; Al eo an Solomon 2:1, footnote; Aiseia 65:10) Inem Aiseia 35:2 ear kanan kin juõn ien ene eo enaj jeblak im aibujuij einwõt juõn paradise. Bareinwõt kanan eo ear jitõñlok ñan juõn paradise eaibujuij ilo jitõb, ekkar ñan men eo ri jilek Paul ear loe tokelik ilo vision eo. Eliktata, kanan in, ibben ko jet, rej kabinlok kejatdikdik eo ad kin juõn lukkun paradise ion lal armij.
20 Ñe jej bed ilo paradise eo ad ilo jitõb, jemaroñ kalaplok ad kamolol kake im kejatdikdik eo ad kin Paradise eo ion lal. Ewi wãwen? Ilo ad kalaplok melele eo ad kin ta eo jej konono kake ilo Bible eo. Kamelele im nan in kanan ko ilo Bible ekkã air kwalok kin jikin ko ilo tibdikiir. Kwokõnan ke kalaplok am jelã kin ia eo jikin kein rar bed ie im ewi kõttair ibben jikin ko jet? Ilo katak eo tok ilal, jenaj lale wãwen ad maroñ kõmmane men in im bõk tokjen jeni.
[Kamelele ko itulal]
a Denis Baly ilo book eo The Geography of the Bible ej ba: “Oktak ko relap rar walok kin wãwen an men in eddek ko walok jen ien ko etto ñan kiõ ear lukkun oktak.” Etke rar walok? “Armij ro rar aikwij alal ñan kanne im ekkal im kin men in . . . ear jino juoke wijki ko im kajerwawaik ene eo ñan jorrãn jen lañ ko. Tokjen abañ in ear walok im jelet mejatoto eo ear kõmman bwe . . . jidik kin jidik ear oktaktok im erom men eo eaorõktata ñan kajeebeplok ene eo.”
Kwoj Kememej Ke?
• Ta “paradise” eo ri jilek Paul ear loe ilo vision eo?
• Ikijen Aiseia chapter 35, ta ien eo moktata ear jejjet kitien, im ewi wãwen ej ekkejel ñan ta eo Paul ear loe ilo vision eo?
• Ewi wãwen ad maroñ kalaplok kamolol eo ad kin paradise eo ad ilo jitõb im kejatdikdik eo ad kin juõn lukkun paradise ion lal?
[Pija eo ilo peij 21]
Moses ear kile bwe ear juõn “ene emõn”