Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Jen Book in Nahum, Habakkuk, im Zephaniah
KAJUR eo elap an lal, Assyria emwij an kokkure Samaria, jikin kwelok eo elap an bwij ko joñoul an ailiñ in Israel. Bareinwõt Assyria etto an einwõt juõn ailiñ ekauwatata ñan Judah. Ewõr juõn an ri kanan Nahum jen Judah ennan nae jikin kwelok eo elap an Ri Assyria ro etan, Nineveh. Book in Nahum kar jeje mokta jen 632 B.C.E., im ennan in ebed ie.
Kajur eo ej bojak in jutak ej Ailiñ in Babylon. Book in Habakkuk, eo bõlen ear dedelok je ilo 628 B.C.E., ej kanan kin wãwen Jehovah enaj kajerbal Babylon einwõt kein jerbal eo an ñan bõktok ekajet im ta eo enaj walok ñan e.
Ri kanan Zephaniah jen ailiñ in Judah ear kanan moktalok jen Nahum im Habakkuk. Ej kanan elõñlok jen 40 yiõ ko mokta jen ien jeebeplok eo an Jerusalem ilo 607 B.C.E., kin juõn ennan kin jorrãn im kejatdikdik ñan Judah. Ilo book in Zephaniah ej bareinwõt bed ennan eo nae elõñ ailiñ ko jet.
‘WOE ÑAN JIKIN KWELOK EO EOBRAK KIN RIAB IM UROR’
(Nahum 1:1–3:19)
‘Nan in kanan eo nae Nineveh’ ej itok jen Jehovah Anij, eo ‘ejjab mõkaj an . . . illu; . . . ekajur.’ Nineveh ej bojak in jorrãn, meñe Jehovah ej “kejbarok armij ro dron ilo ien jorrãn” im jikin kone ñõn ro rej bukõt e.—Nahum 1:1, 3, 7.
“[Jehovah] enaj bar kejeblaktok kajur im aibuijuij eo an Israel.” Mekarta, Assyria ear kokkure ailiñ eo an armij ro an Anij, einwõt ‘lion koman eo . . . [ej] kekel bwe ren ijjiddrikdrik.’ Jehovah ‘enaj tile chariot ko wan [Nineveh]. Ri tarinae ro an renaj mij ilo tarinae.’ (Nahum 2:2,12, 13) ‘Woe ñan jikin kwelok eo eobrak kin riab im uror’—Nineveh. “Aoleb ro rej roñjake ennanin jorrãn in am renaj kabbokbok” im lañliñ.—Nahum 3:1, 19.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
1:9—“Kokkure” eo an Nineveh enaj melelen ta ñan Judah? Enaj melelen rõlok jen iumin kajur eo an Assyria ñan indio; ‘ejelok jumae elõñlok jen juõn alen.’ Nahum ej konono einwõt ñe emwij an jako Nineveh, ej jeje: “Lo, juõn ri keañ ej itok ion tol ko kin nan emmõn! Ej bõktok nan in ainemmõn! Armij in Judah, komin kõmmõni ien kwojkwoj ko ami.”—Nahum 1:15.
2:6—Ta “kejem ko iturin river eo” rar rup im bellok? Kejam kein rej jitõñlok ñan ien eo ke den ko ilo River Tigris rar ibwep im rupe worwor ko ilo Nineveh. Ilo 632 B.C.E. ke jar in tarinae ko an Ri Babylon im Ri Media rar itok nae Nineveh, ear jab uwõta. Ear jokane iloan worwor ko an reutiej, ear watõk bwe ejelok emaroñ debloke worwor ko an, juõn jikin kwelok ekajur. Bõtab, wũt mejiljil ear kõmman bwe en ibweplok river Tigris. Ekkar ñan ri jeje bwebwenato eo etan Diodorus, menin “ear kalibubuik mõttan in jikin kwelok eo im rupe worwor ko an.” Inem kejam ko an river eo rar bellok, im einwõt kar kanan kake, kar nitbwili Nineveh ilo mõkaj einwõt an juõn kijeek tile ujoj ko remõrã.—Nahum 1:8-10.
3:4—Ewi wãwen an kar Nineveh einwõt juõn kõrã ekijoñ? Nineveh ear mone ailiñ ko ikijen an kallimur kin jimjera eo an im an jibañ ak ilo mol ej bõktok inek in kaeñtan eo ioir. Ñan wanjoñok, Assyria ear lelok jidik jibañ ñan King Ahaz in Judah nae jumae eo jen Syria im Israel. Bõtab, tokelik, “kiñ in Assiria e ar itok ñõn iben [Ahaz], im kejorran e.”—2 Kronikel 28:20.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:2-6. Jehovah ej bõktok irenwone ion ri kijirãt ro an, ro rej makoko in kwalok air tiljek ñane, menin ej kalikar bwe ej kõtmene jen ri kabuñ ro an juõn tiljek eyu.—Exodus 20:5.
1:10. Worwor ko relap im utiej rar jab bõprae an jejjet kitien nan eo an Jehovah nae Nineveh. Ri kijirãt ro an armij ro an Jehovah ilo ran kein rejamin deor jen ekajet eo elap an Anij.—Jabõn Kennan Ko 2:22; Daniel 2:44.
“RO RI WÃNIK RENAJ MOUR”
(Habakkuk 1:1–3:19)
Chapter ko ruo jinoin ilo book in Habakkuk rej kin juõn bwebwenato ikõtan ri kanan eo im Jehovah Anij. Ilo an inebata kin wãwen eo ej walok ilo Judah, Habakkuk ej kajitõk ibben Anij: “Etke kwoj kõmmõn bwe in [lo] jorrãn kein rellab? Etke kwoj bed wõt im jab lali men kein rebwid?” Ilo an uak, Jehovah ej ba: “Inaj kakajur ri Babylonia, armij ro relej im ejjelok air kemmanwa.” Ri kanan eo ej bwilõñ bwe Anij enaj “bebe ibben armij rein relej im nana” ñan kajeik Judah. (Habakkuk 1:3, 6, 13) Kar kallimur ñan Habakkuk bwe ro rewãnik renaj mour, ak ri kijirãt ro rejamin joor jen air bõk kaje. Bareinwõt, Habakkuk ej jeje kin lalem nan in jerata ko renaj itok ion Ri Babylon ro.—Habakkuk 2:4.
Ilo jar eo an kin tiriamokake, Habakkuk ej kememej im kwalok ilo al in liãjlol ko kin kein kamol ko ilo ien ko remotlok kin kajur eo elap an Jehovah einwõt ko ilo Lomalo Ekilmir, ilo ene jemaden, im ilo Jericho. Ri kanan eo ej kanan bareinwõt kin ien eo Jehovah enaj bõktok illu eo an ilo Armageddon. Jar eo an ej kajemlok kin nan kein: “[Jehovah] Iroij Anij ej letok ñõn iõ kajur. Ej kõmmõn bwe in ettõr einwõt juõn kidru deer im jab jirrilok ion tol ko.”—Habakkuk 3:1, 19.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
1:5, 6—Etke wanliñtak eo an Ri Babylon ro nae Jerusalem emaroñ kar juõn men ebin ñan an kar Ri Jew ro tõmak kake? Ilo ien eo ke Habakkuk ear jino jerbal in kanan eo an, Judah ej bed iumin kilan eo ekajur an Egypt. (2 Kiñ Ro 23:29, 30, 34) Meñe kajur eo an Ri Babylon ro ej laplok wõt, ak jar in tarinae eo air ejañin anjo ion Pharaoh Necho. (Jeremiah 46:2) Bareinwõt, temple eo an Jehovah ear bed ilo Jerusalem, im line in iroij eo an David ear bed ie. Ñan Ri Jew ro ilo ien eo, jerbal eo an Anij ñan an kõtlok bwe Ri Babylon ro ren kokkure Jerusalem ear einwõt juõn men ebin ñan air tõmake. Jekdon ewi joñan an bin ñan air tõmak nan ko an Habakkuk, ak vision eo kin jorrãn eo an Jerusalem jen Ri Babylon ro ear ‘jejjet kitien’ ilo 607 B.C.E.—Habakkuk 2:3.
2:5—Wõn eo “armij ekajur,” im etke “ejamin lo tõbrak”? Ri Babylon ro, me rar kajerbal kabel eo air ilo tarinae ñan air anjo ion ailiñ ko, kar juõn kumi in “armij ekajur.” An bõk anjo ear kõmman bwe en einwõt juõn eo ej kadõk kin wine. Bõtab, ejamin lo tõbrak ilo an aintok ñan e make ailiñ ko otemjej, kinke Jehovah enaj kajerbal Ri Media im Ri Persia ro ñan air kõmman bwe en buñ. Ilo ran kein kumi in “armij ekajur” ej jutak kin kien ko rekajur. E bareinwõt ej kadõk kin an liki e make im eutiej buruen im ekõnan bwe en lõñlok men ko an. Ak ejjab lo tõbrak ñan an “aintok ñan e make ailiñ ko otemjej.” Ailiñ in Anij wõt enaj kaburukuk armij otemjej.—Matu 6:9, 10.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:1-4; 1:12–2:1. Habakkuk ear kwalok kajitõk ko rej itok jen buruen, im Jehovah ear uake. Anij eo emol ej roñjake jar ko an ro ri karejaran retiljek.
2:1. Einwõt Habakkuk, jej aikwij ekkõl im boub wõt ilo jitõb. Jej aikwij bareinwõt bojak ñan kajimwe lemnak ko ad ekkar ñan jabdewõt nan in kajimwe ko jej bõki.
2:3; 3:16. Ke jej kõttar ilo tõmak kin itok eo an ran eo an Jehovah, jen jab luji eñjake in ekaiuriur eo ad.
2:4. Ñan ad ellã im mour jen ran in ekajet eo an Jehovah ej itok, jej aikwij kijenmij ilo tiljek.—Dri Hibru 10:36-38.
2:6, 7, 9, 12, 15, 19. Emol jerata ej itok ion juõn eo ej arõk men ko ej kowadoñi, ej yokwe lej, jerbale mour etton, ak kabuñ ñan ekjap. Jej aikwij kejbãrok kij jen kadkad im jerbal kein.
2:11. Elañe jej likjap in kajedmatmate nana eo an lal in, ‘dekã ko ikiin moko . . . renaj lamõj.’ Elap an aorõk bwe jen ilo beran wõnmanlok wõt im kwalok kin ennan eo an Ailiñ eo!
3:6. Ejelok jabdewõt men emaroñ kabõjrak Jehovah ñe ej bõktok ekajet eo an, meñe dolul ko an armij me rej einwõt tol im bat ko etto air bed.
3:13. Ewõr ad liki bwe kokkure eo ilo Armageddon enaj jelet wõt ro renana. Jehovah enaj lomoren ro ri karejaran retiljek.
3:17-19. Meñe eñtan emaroñ buñõt kij mokta ak ilo ien Armageddon, jemaroñ liki bwe Jehovah enaj letok ñan kij “kajur” ke jej ilo lañliñ wõnmanlok ilo ad karejar ñan e.
‘RAN EO ELAB AN JEHOVAH EBAK’
(Zephaniah 1:1–3:20)
Kabuñ in Baal ej jededlok ilo Judah. Jehovah ej ba ikijen ri kanan eo an Zephaniah: “Inaj kaje armij in Jerusalem im ro otemjej ilo Judah.” Zephaniah ej kakkõl: “Ran eo elab an [Jehovah] ebak.” (Zephaniah 1:4, 7, 14) Ro wõt im rej mour ekkar ñan ta eo Anij ej ba renaj “joor” ilo ran eo.—Zephaniah 2:3.
‘Jorrãn ñan . . . jikin kwelok eo eobrak kin nana’—Jerusalem! “Iroij ej ba, ‘Komin kõttar wõt. Komin kõttar mae ran eo inaj jutak im naruõn ailiñ ko . . . bwe in kakwelok lõl ko kab ailiñ ko bwe ren iñjake kajur in illu eo aõ.’” Ak Anij ej kallimur: “Inaj kõmmõn bwe kwon buñbuñ ijoko otemjej ilõl, im bar kejerammõn yuk einwõt mokta.”—Zephaniah 3:1, 8, 20.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
3:9—Ta in “kajin erreo,” im ewi wãwen jej konono kake? Ej mol eo kin Anij me ej bed ilo Nan eo an, Bible eo. Ej kitibuj aolep katak ko an Bible. Jej kennan kake ikijen ad tõmak mol eo, im ikijen ad katakin kake ilo jimwe ñan ro jet, im ikijen ad mour ekkar ñan ankilan Anij.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:8. Jet ilo ran ko an Zephaniah alikar rar bukõt buñburu eo an ailiñ ko ibelakiir ikijen air “kõmmõni manit ko an ri ailiñ ko.” Enaj juõn menin bwebwe ñan an ri kabuñ ro an Jehovah rainin kajeoñ oktak im einwõt wãwen ri lal in!
1:12; 3:5, 16. Jehovah ear wõnmanlok wõt im jilkinlok ri kanan ro an ñan air kakkõl armij ro an kin nan in ekajet ko an. Ear kõmmane menin meñe elõñ Ri Jew ro rar jokane kin wãwen mour eo air im ear ejelok air itoklimo kin ennan eo, im rar liki ir make im jab inebata kin jabdewõt men. Ke ran eo elap an Jehovah ej ebaktok, jen ad kõtlok bwe jab itoklimo eo an armij ro en kõmman bwe ‘pã ko peiir ren mõjno’ kin ad jowan, jej aikwij wõnmanlok im kwalok kin ennan eo an Ailiñ eo im jab bõjrak.
2:3. Jehovah wõt emaroñ lomoren kij ilo ran in illu eo an. Ñan an buñburuen wõt ibbed, jej aikwij “bukõt” Jehovah ikijen ad katak Nan eo an, Bible eo; jar im kajitõk kin tel eo an; im ruaklok ñan e. Jej aikwij “kõmmõni men ko rejimwe” ikijen ad kejbãrok mour in Christian eo ad. Im jej aikwij “kõttãik” kij ikijen ad kaddek juõn lemnak in ettã buru.
2:4-15; 3:1-5. Ilo ran in ekajet eo an Jehovah, Christendom im aolep ailiñ ko, me rar kaeñtan armij ro an Anij, renaj bõk ejja jemlok eo wõt me Jerusalem im ailiñ ko ibelakin rar jelmae. (Reveles̃õn 16:14, 16; 18:4-8) Jej aikwij ilo beran wõnmanlok wõt im kwalok kin ekajet ko an Anij.
3:8, 9. Ke jej kõttar wõt ran eo an Jehovah, jej kebojak ñan bõk mour ikijen ad katak ñan konono ‘kajin eo erreo’ im ikijen ad ‘kir etan Anij’ ilo ad wujleplok mour eo ad ñan e. Jej bareinwõt karejar ñan Jehovah “aerã ñan aerã” ilo ad kobalok ibben armij ro an im lelok ñan e ‘juõn menin katok . . . [kin] wijtak’ einwõt juõn menin lelok.—Hebrew 13:15.
“Emõkajtok”
Ri jeje sam ear al: “Bwe jirik wõt ien, im eo enana e naj joko; aet, kwo naj kalimjeke jikin im e naj ejelok.” (Sam 37:10) Ñe jej kalmenlokjen kin ta eo kar kanan kake kin Nineveh ilo book in Nahum im kin Babylon im ailiñ eo ebuñ jen tõmak Judah ilo book in Habakkuk, ejelok ad bere bwe nan ko an ri jeje sam renaj jejjet im mol. Bõtab, ewi toan ad aikwij kõttar?
“Ran eo elab an Iroij [Jehovah] ebak,” Zephaniah 1:14 ej ba. “Elukkun ebak im emõkajtok.” Book in Zephaniah ej bareinwõt kwalok ñan kij kin ewi wãwen jemaroñ tilekek ilo ran eo im ta eo jej aikwij kõmmane ñan ad bojak ñan joor im mour. Emol, “nan in Anij ej mour im jerbal wõt.”—Dri Hibru 4:12.
[Pija ko ilo peij 16]
Worwor ko relap an Nineveh rar jab bõprae an jejjet kitien kanan eo an Nahum
[Etan eo ej kõmman]
Randy Olson/National Geographic Image Collection