Baibõl̦ Eo—Juon Kein Jipañ Jemaroñ Lõke kõn M̦ool Eo
Ium̦win elõñ iiõ ko in an elõñ armej ro watõk bwe Baibõl̦ eo ej juon kein jipañ jemaroñ lõke ñan jel̦ã kõn m̦ool eo. Rainin elõñ milien armej rej l̦oor katak ko ie. Bõtab ro jet rej watõk Baibõl̦ eo ãinwõt juon men ejjab aorõk im bwe eriab. Ak ta am̦ l̦õmn̦ak? Kwõmaroñ ke lo m̦ool eo ilo Baibõl̦?
UNIN AM̦ MAROÑ LÕKE BAIBÕL̦ EO
Ewi wãween am̦ maroñ jel̦ã el̦aññe ewõr tokjãn am̦ lõke Baibõl̦ eo? L̦õmn̦ak kõn waanjoñak in: Ñe juon m̦õttam̦ ekkã an kõnono ak kwal̦o̦k wõt m̦ool ñan kwe ium̦win elõñ iiõ ko, ejjel̦o̦k pere bwe kwõnaaj kar watõke bwe ej juon eo kwõmaroñ lõke. Ãinwõt eo m̦õttam̦ me kwõmaroñ lõke, kwõnañin ke kar lo wãween an Baibõl̦ eo aolep iien kwal̦o̦k wõt kõn m̦ool eo? Lale jet waanjoñak ko.
Ri-Jeje ro Rem̦ool
Ri-jeje Baibõl̦ ro rar lukkuun kwal̦o̦k m̦ool, ekkã aer kwal̦o̦k likjab im bõd ko aer make. Ñan waanjoñak, ri-kanaan Jona ear jeje kõn e make kõn an kar jab pokake. (Jona 1:1-3) Ilo m̦ool, ilo an kar kõjem̦l̦o̦kel̦o̦k bok eo ear je, ear kwal̦o̦k kõn an kar Anij kauweiki, bõtab ear jab ba jabdewõt kõn an kar em̦m̦akũt im kajim̦we l̦õmn̦ak eo an make. (Jona 4:1, 4, 10, 11, UBS) An aolep ri-jeje Baibõl̦ ro lukkuun m̦ool ej kaalikkar aer lukkuun kea kõn m̦ool eo.
M̦ool eo kõn Men ko Raorõk
Baibõl̦ eo ej ke aolep iien letok naanin kakapilõklõk ko ewõr tokjãer kõn men ko raorõk? Aet. Ñan waanjoñak, Baibõl̦ eo ej kwal̦o̦k kõn wãween an juon maroñ dãpij wõt an em̦m̦an jem̦jerã eo an ippãn ro jet. Ej ba: “Kõn men in, aolep iien kom̦win kõm̦m̦an ñan ro jet ilo wãween eo kom̦ kõn̦aan bwe ren kõm̦m̦an ñan kom̦.” (Matu 7:12) Ej bar ba: “Naan in uwaak ejouj, ej kajeorl̦o̦k illu; a naan epen ej poktake illu aetok.” (Jabõn Kõnnaan 15:1) Aet, men ko rem̦ool ilo Baibõl̦ ej wõr wõt tokjãer ñan rainin ãinwõt an kar wõr tokjãer ilo tõre ko kar jei.
Bwebwenato ko Rem̦ool
Ewõr men ko me rimmãlõtlõt ro rar loi ium̦win iiõ ko m̦aantak rej kam̦ool bwebwenato ko kõn elõñ armej ro kab jikin ko im an jim̦we im jejjet men ko rar wal̦o̦k me Baibõl̦ eo ej kwal̦o̦k kaki. Ñan waanjoñak, l̦õmn̦ak kõn kein kam̦ool in kõn juon mel̦el̦e dikdik. Baibõl̦ ej kwal̦o̦k bwe ilo tõre ko an Nihimaia, ri-Tair ro (ro ilo Pinisia me rej jãn Tair) me rej jokwe ilo Jerusalem “rar ebbõktok ek im elõñ kain m̦weiuk ko jet.”—Nihimaia 13:16, UBS.
Ewõr ke kein kam̦ool ko ñan rejetake ta eo eoon in ej ba? Aet, ewõr. Rimmãlõtlõt ro rar lo jet m̦weiuk in Pinisia ilo Israel, im kwal̦o̦k l̦õmn̦ak in ke aelõñ kein ruo rekõn wia im wiakake m̦weiuk ko ñan doon. Ejjab men in wõt, ak ilo Jerusalem, kar lo jet m̦õttan ek in Mediterranean ko ke rar kũbwij bwidej. Rimmãlõtlõt ro rej tõmak bwe ri-wiakake ro rar bũktok ek kein jãn jikin ko rettol̦o̦k. Ãlikin an kar juon rimmãlõtlõt etale kein kam̦ool eo, ear ba: “Kõmel̦el̦e eo ilo Nihimaia 13:16 kõn an ri-Tair ro kar wiakake ek ko ilo Jerusalem ej juon men em̦ool.”
Men ko Rem̦ool me Rej Ekkejell̦o̦k ñan Ekkatak ko an Jaintiij Ro
Baibõl̦ eo ej juon bok ñan kabuñ im ej bar juon bok me ej kwal̦o̦k kõn bwebwenato ko kõn iien ko etto. Bõtab ñe ej kõnono kõn men ko me rej ekkejell̦o̦k ñan science, elukkuun jim̦we im jejjet. L̦õmn̦ak kõn juon waanjoñak.
Emaroñ 3,500 iiõ ko remootl̦o̦k, Baibõl̦ eo ear kwal̦o̦k bwe kar “totook lal̦ ioon ejjel̦o̦k men.” (Job 26:7) El̦ap an oktak mel̦el̦e in jãn ino̦ñ ko me rej kwal̦o̦k kõn an lal̦ in peto-petak ioon dãn ak an pãd ioon juon wõn kileplep. Enañin 1,100 iiõ ko ãlikin kar je bokin Job, armej rar wõnm̦aanl̦o̦k wõt ilo aer tõmak bwe lal̦ in ejjab maroñ ettoto ak pãdwõt imejatoto, rar tõmak wõt bwe ej aikuj wõr men en̦ ej pãd ioon. Jilubukwi iiõ ko remootl̦o̦k, ilo 1687 eo, Isaac Newton ear je juon an bok kõn kajoor eo ej dãpij men ko ilo lal̦ in (gravity) im ej kõmel̦el̦e bwe ewõr juon kajoor ej kõm̦m̦an bwe lal̦ in en pãdwõt ilo ijo ial̦an an erro̦o̦lol imejatoto. Ekkatak in ej kam̦ool ta eo Baibõl̦ ear ba elõñl̦o̦k jãn 3,000 iiõ ko m̦oktal̦o̦k!
Kanaan ko Rem̦ool
Ewi joñan an jim̦we im jejjet kanaan ko ilo Baibõl̦? Jen lale juon waanjoñak: Kanaan eo an Aiseia kõn buñ eo an Babil̦on.
Kanaan eo: Ilo iiõ ko 700 jim̦a B.C.E., ri-jeje Baibõl̦ eo Aiseia ear ba bwe Babil̦on—eo me tokãlik ear jikin eo el̦ap an kajoor—enaaj buñ im tokãlik ejjel̦o̦k enaaj bar jokwe ie. (Aiseia 13:17-20) Aiseia ear bar kwal̦o̦k etan armej eo enaaj kajejjete kanaan in—Sairõs. Ear bar kwal̦o̦k kõn ta eo Sairõs enaaj kõm̦m̦ane, ear ba bwe reba ko renaaj “m̦õrã.” Im ear kanaan bwe kõjãmin jikin eo enaaj pel̦l̦o̦k.—Aiseia 44:27–45:1.
An Jejjet Kũtien Kanaan eo: Enañin 200 iiõ ko tokãlik ãlikin an kar Aiseia kwal̦o̦k kanaan in, juon kiiñ in Põrsia ear nitbwili Babil̦on. Etan armej eo? Sairõs. Ijoke, kõnke Babil̦on ear juon jikin epen del̦o̦ñe, Sairõs ear kõm̦m̦ane juon men ñan reba Upretis me ej to̦o̦rl̦o̦k ñan jikin eo. Em̦m̦aan ro an rar kõb ñan kõm̦m̦an ial̦an dãn eo jãn reba eo bwe en to̦o̦rl̦o̦k ñan bar juon jikin. Men in ear kõm̦m̦an bwe dãn eo en pããtl̦o̦k ñan joñan eo me etõpar lõñin bukwien neer im ebwe ñan an Sairõs im rũttarin̦ae ro an maroñ kijoone reba eo me ej to̦o̦rtok ñan wõrwõr in jikin eo. Ilo kabwilõñlõñ, ri-Babil̦on ro rar kõpel̦l̦o̦k kõjãm ko me rej jal̦l̦o̦k ñan reba eo! Innem rũttarin̦ae ro an Sairõs rar del̦o̦ñ ilo kõjãm ko repel̦l̦o̦k im nitbwili er.
Ijoke, m̦õttan juon mel̦el̦e: Babil̦on ear ke oktak im juon jikin ejjel̦o̦k ej jokwe ie? Ium̦win jejjo iiõ, ear wõr wõt armej rar jokwe ie. Bõtab rainin, em̦õj an Babil̦on jeepepl̦o̦k, me ear pãd turin Baghdad ilo Iraq—men in ej kaalikkar bwe ear jejjet kũtien kanaan eo. Aet, jemaroñ lõke Baibõl̦ eo, meñe ej kõnono kõn men ko renaaj wal̦o̦k ilo raan ko rej pãd im̦aan.