Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w01 12/1 p. 16-21
  • Abraham—Juõn Joñok In Tõmak

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Abraham—Juõn Joñok In Tõmak
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2001
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Nanin Jiroñ eo ñan Ilok Jen Ur
  • Juõn Melejoñ in Tõmak
  • Ijo Turãjet in Euphrates
  • Jedkaju in Bed eo ilo Enen Kallimur eo Ejjino
  • “Jemãn Ro Otemjej Rej Tõmak”
    Kajjioñe Tõmak eo Aer
  • En Wõr Am Tõmak Einwõt Eo An Abraham!
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2001
  • Jeova ear Ukote Etan Ebram im Serai​—Etke?
    Jerbal eo Ad im Wãween Ad Mour—Kein Katak—2020
  • Kwomaroñ ke Jerbal Ijo Elaplok Air Aikwiji Jibañ Ie?
    Ad Jerbal ñan Ailiñ Eo—2001
Ebar Wõr
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2001
w01 12/1 p. 16-21

Abraham​—⁠Juõn Joñok In Tõmak

“[Abraham kar] jemen ro otemjej rej tõmak.”​​—⁠DRI ROM 4:​11.

1, 2. (a) Ewi wãwen an Ri Christian ro remol rainin kememej Abraham? (b) Etke kar naetan Abraham “jemen ro otemjej rej tõmak”?

EKAR jimman juõn ailiñ eo ekajur, juõn ri kanan, juõn ri business, juõn ri tel. Ak, ibwiljin Ri Christian ro rainin, e elap an emõn air kememeje kin kadkad eo ear kamakit Jehovah Anij ñan an lemnak kin e einwõt juõn jeran​​—⁠tõmak eo an ejjab makitkit. (Aiseia 41:8; Jemes 2:​23) Etan kar Abraham, im Bible ej naetan “jemen ro otemjej rej tõmak.”​​—⁠Dri Rom 4:​11.

2 Maan ro mokta jen Abraham, einwõt Abel, Enoch, im Noah, rar jab kwalok air tõmak ke? Aet, ak ekar ibben Abraham eo ear kõmman bujen eo ñan kajerammõn ailiñ ko otemjelok ilo lal. (Jenesis 22:18) Kin menin ear oktak im ilo nanin kõkkar jemen ro otemjej renaj kar likit air tõmak ilo Inen Kallimur eo. (Dri Galetia 3:​8, 9) Ilo juõn wãwen, jemaroñ watõk Abraham jemed, bwe tõmak eo an ej jerbal einwõt juõn joñok ñan kajeoñe. Aolepen mour eo an jemaroñ lemnak kake einwõt juõn menin kalikar tõmak, bwe ej ejaakin elõñ kain melejoñ ko. Emol, etto mokta jen an Abraham kar jelmae men eo naetan melejoñ eo an elaptata in tõmak​​—⁠nanin kibel eo ñan ajelok leo nejin Isaac​​—⁠Abraham ear kamol tõmak eo an ilo elõñ melejoñ ko rediklok. (Jenesis 22:​1, 2) Jen kiõ etale jet ian melejoñ kein jinoin kin tõmak im lale ta katak ko remaroñ katakin kij rainin.

Nanin Jiroñ eo ñan Ilok Jen Ur

3. Ta eo Bible eo ej jiroñ kij kake kin wãwen mour eo an Abram?

3 Ien eo jinointata Bible eo ej konono kin Abram (tokelik rar jelã kake einwõt Abraham) ej ilo Jenesis 11:​26, ke ej ba: “Im Tira e ar mour jiljilimjuõnñoul yiõ, im ej keutak Ebram, im Nehor, im Heran.” Abram kar bwijjin Shem eo ear mijak-Anij. (Jenesis 11:​10-​24) Ekkar ñan Jenesis 11:​31, Abram ear jokwe ibben family eo an ilo jikin eo ear mweie “Õr an dri Kaldia,” juõn jikin kwelok eo juõn ien ear bed ilo turear in River Euphrates.a Kin menin, ear jab rittolok einwõt juõn ri ito-itak eo ear jokwe ilo em-nuknuk ak einwõt juõn eo ear jokwe ilo juõn jikin kwelok eo elap an mweie im jokane. Mweiuk ko rej bõkitok jen likin rar maroñ wia kaki ilo jikin market eo ilo Ur. Moko ewõr 14-room ko relap ie, im ewõr pipe in den ej toor iloan, im rej laini ial ko ie.

4. (a) Ta aitwerõk ko Ur ear lelok ñan ri kabuñ ro an Anij eo emol? (b) Ewi wãwen an kar Abram jerbale tõmak eo an ilo Jehovah?

4 Ijellokin aolepen tokjen mweiuk ko an, Ur ear juõn aitwerõk elap ñan jabdewõt ro rar kõnan karejar ñan Anij eo emol. Ear juõn jikin kwelok eo ear lap an kajerbal ekjap im mantin kajitõbtõb. Emol, melan eo ilo jikin kwelok eo ear wõr ekkal in imõniaroñroñ eo ear utiejlõñlok ñan wijtake anij in alliñ eo Nanna. Ejelok bere Abram ear bed iumin ijjibed ñan bõk kunan ilo kabuñ in ekajjõjõ, bõlen ekoba ijjibed jen jet ian ro nukin. Ekkar ñan jet ian bwebwenato ko an Ri Jew, Terah, leo jemen Abram, e make kar juõn ri kõmman ekjap ko. (Joshua 24:​2, 14, 15) Ilo jabdewõt wãwen, Abram ear jab juõn eo ear jerbale mantin kabuñ wan in ekajjõjõ. Leo jimman eritto Shem ear mour wõt im ejelok bere ear katakin ro jet kin jelãlokjen eo an kin Anij eo emol. Tokjen menin, Abram ear likit an tõmak ilo Jehovah, im jab Nanna!​​—⁠Dri Galetia 3:⁠6.

Juõn Melejoñ in Tõmak

5. Ta nanin jiroñ im kallimur eo Anij ear lelok ñan Abram ke ear bed wõt ilo Ur?

5 Tõmak eo an Abram naj kar melejoñe. Anij ear waloktok ñane im jiroñlok: “Kwon ilok jen eneõm, im jen am jowi, im jen imõn jemõm, ñõn juõn ene I naj bakajen ñõn yuk; im I naj kõmõn bwijõm bwe en lap; im I naj kejerammõn yuk im kõmõn etõm bwe en lap, im kwo naj men in kejerammõn. Im I naj kejerammõn ro rej kejerammõn yuk, im I naj kole eo ej kole yuk, im kin kwe nukin otemjej i lõl re naj jerammõn.”​​—⁠Jenesis 12:​1-3; Jerbal 7:​2, 3.

6. Etke ear bõk tõmak eo emol ñan an Abram ilok jen Ur?

6 Abram ear ritto im ejelok nejin ajiri. Ewi wãwen kar maroñ kõmman bwijin “bwe en lap”? Im ia eo ene in kar jiroñ e bwe en etal ñane ear bed ie? Anij ear jab jiroñ e ilo ien eo. Kin menin ear aikwij tõmak eo emol ñan an Abram ilok jen ene eo emweie Ur im aolep men ko remõn ie. Book eo Family, Love and the Bible ej kwalok kin ien ko etto: “Kaje eo ej make wõt nana ian kaje ko otemjej rar lelok ñan juõn uan family eo ear wõr ruõn kin juõn kõtõrãi eo enana kar ñan kadiojlok e, jolok e jen an ‘uan’ family eo. . . . Eñin unin ear juõn menin kalikar eo ekanuij jenolok im ejelok kajitõk kake kin bokake im liki eo ilo Anij ke Abraham, ilo an lor nanin jiroñ eo ekwojarjar, ear ilok, jab jen ailiñ eo an wõt, ak bareinwõt jen ro nukin im mõttan.”

7. Ewi wãwen an Ri Christian ro rainin maroñ jelmae melejoñ ko einwõt ko Abram ear jelmaiki?

7 Christian ro rainin remaroñ jelmae melejoñ ko eierlok wõt kein. Einwõt Abram, jemaroñ eñjake ijjibed eo ñan likit itoklimo ko kin mweiuk imanin tokjen ko rej ñan kabuñ eo emol. (1 Jon 2:​16) Jemaroñ bõk jumae jen ro rejjab tõmak ilo uan family eo, ekoba ro nukid kar bukwelok ir, ro remaroñ kajeoñ in ane kij ñan loan kamao ko rejjab emõn. (Matu 10:​34-​36; 1 Dri Korint 5:​11-​13; 15:33) Kin menin Abram ear likit juõn joñok emõn ñan kij. E ar likit jimjera eo ibben Jehovah iman in men otemjej​—⁠meñe lokjak eo an ibben family eo. Ear jab lukkun jelã wãwen eo, ñããt, ak ia eo enaj jejjet kitien kallimur ko an Anij. Mekarta, ear mõnõnõ in bedbede mour eo an ion liki eo kin kallimur kein. Menin ej juõn menin kõketak emõn ñan likit Ailiñ eo mokta ilo mour ko ad rainin!​​—⁠Matu 6:​33.

8. Tõmak eo an Abram ear jelet ro uan family eo an ilo wãwen et, im ta eo Ri Christian ro remaroñ katak kake jen menin?

8 Ak ta kin ro iloan family eo an Abram? Alikar, tõmak eo an Abram im liki eo an ear lap kilair ioir, bwe erro jimor lio belen, Sarai, im leo mañden Lot eo ejako jemen im jinen rar emmakit im bokake kir eo an Anij im ilok jen Ur. Nahor leo jein im jatin Abram im jet ian ro nejin tokelik rar ilok jen Ur im jokwe ilo Haran, ijo rar kabuñ ñan Jehovah ie. (Jenesis 24:​1-4, 10, 31; 27:43; 29:⁠4, 5) Meñe leo jemen Abram, Terah, ear errã ñan an ilok ibben leo nejin! Kin menin Bible eo ej nebar Terah, einwõt bõran family, kin an kõmmane emmakit eo lok ñan Canaan. (Jenesis 11:31) Kij bareinwõt jemaroñ ke lañliñ kin juõn joñan jerammõn elañe jej jelã kilen ilo ad kennan ñan ro nukid?

9. Ta kebojak ko ear wõr ibben Abram ñan an kõmmane ilok eo an, im etke menin ear kitibuj jet men in karmijete ko?

9 Mokta jen an ilok ilo ial eo an lok, elõñ men Abram ear kõmmani. E ar aikwij wiakake men ko mweien im wia em nuknuk ko, camel ko, mõñã, im kein jerbal ko ear aikwiji. Abram emaroñ kar eñtan kin an luji money ilo kebojak kein rar menin ekaiuriur, ak ear mõnõnõ in bokake Jehovah. Emaroñ kar juõn ran ekanuij aorõk ke kebojak ko rar dedelok im kumi eo mõttan Abram rar jutak ilikin worwor ko ilo Ur, im bojak in etal! Ilo air aneklok bõũl eo ilo River Euphrates eo, kumi eo mõttan rar kaioklok tueañ turilik. Elikin week ko in air etal, enañin 600 mile ko, rar tõkeãklok ilo juõn jikin itueañ in Mesopotamia naetan Haran, juõn jikin bõjrak eo elap ñan ro rej itoitak.

10, 11. (a) Etke Abram ear bed wõt ilo Haran iumin juõn ien? (b) Ta kõketak eo remaroñ lelok ñan Ri Christian ro rej kejbãrok jemeir im jineir ro reritto?

10 Abram ear jukjuk im amnak ilo Haran, bõlen ear kõmman eindein kin an lemnak kin leo jemen eritto, Terah. (Livitikõs 19:32) Elõñ Christian ro rainin eindeinlok ewõr air eddo ñan kejbãrok jemeir im jineir ro reritto ak nañinmij, im jet remaroñ aikwij kõmman oktak ko ñan kõmman eindein. Ñe menin ej menin aikwij, rein remaroñ liki bwe katok in yokwe eo air ej “men in kabuñburuen iman mejen Anij.”​​—⁠1 Timote 5:⁠4.

11 Ien emotlok. “Im ran ko an Tira, rubuki lailim yiõ, im Tira e mij i Heran.” Abram ear buromõj kin jako in, ak ke ear motlok ien liãjlol, ear mõkaj im ilok. “Im ridtõn Ebram jiljilimjuõnñoul lailim yiõ ke ej ilok jen Heran. Im Ebram e ar ãñin Serai lio belen, im Lot nejin leo jãtin, im men ko otemjej rar aini, im ro otemjej rar jibarek ir i Heran, im rar drioijlok bwe ren ilok ñõn enen Kenean.”​​—⁠Jenesis 11:32; 12:​4, 5.

12. Ta eo Abram ear kõmmane ke ear jokwe ilo Haran?

12 Ekaitoklimo in lo bwe ke ear bed ilo Haran, Abram ‘ear korlok mweien.’ Meñe ear jolok jerammõn eo kin mweiuk ko ñan an ilok jen Ur, Abram ear ilok jen Haran einwõt juõn armij eo emweie. Alikar, menin kar kin wõt kajerammõn eo an Anij. (Ekklisiastis 5:​19) Ke Anij ejjab kallimur kin mweie ñan armij ro an otemjej rainin, ej tiljek ñan kallimur eo an ñan lelok aikwij ko an ro rej ‘ilok jen moko imwiir, jimjãn jimjatin maan, ak kõrã ro, kin tokjen eo an Ailiñ eo. (Mark 10:​29, 30) Abram ear bareinwõt ‘bõk elõñ ri karejar ro. Jerusalem Targum im Chaldee Paraphrase rej ba bwe Abram ‘ear kõmman ri kalor ro.’ (Jenesis 18:19) Tõmak eo am ej kamakit ke yuk ñan am konono ibben armij ro iturum, ri jerbal ro mõttam, ak ri school ro ilo class eo am? Jen an tõt im meloklok nanin jiroñ eo an Anij, Abram ear kajerbal ien eo an ilo Haran im kõmman orlok. Ak kiõ ien eo an ijo ear jemlok. “Im Ebram e ar ilok, einwõt Jeova e ar konono ñõn e.”​​—⁠Jenesis 12:⁠4.

Ijo Turãjet in Euphrates

13. Ñããt eo Abram ear kijone River Euphrates eo, im ta kar aorõkin kõmman in?

13 Bar juõn alen Abram ear aikwij etal. Ke ej ilok im likit Haran ilikin, kumi eo an ear kaioklok turilik, im ilok 55 mile. Bõlen Abram ear bõjrak ijo turãjet in Euphrates jen kar jikin market eo etto ilo Carchemish. Ijin kar juõn jikin eo elap ijo kumi eo ear kijone.b Ilo ran et eo kumi eo an Abram ear kijone river eo? Bible eo ej kwalok bwe ear walok 430 yiõ ko mokta jen Diojlok eo an Ri Jew ro jen Egypt ilo Nisan 14, 1513 B.C.E. Exodus 12:​41: ej ba: “Ilo jemlokõn ãbuki jilñoul yiõ, ran eo wõt jarlepju otemjej an Jeova rar drioijlok jen enen Ijipt.” Inem, bõlen, kallimur eo ikijen Abraham ear jejjet kitien ilo Nisan 14, 1943 B.C.E., ke Abram ilo bokake ear kijone Euphrates.

14. (a) Ta eo Abram ear maroñ loe kin mejen tõmak eo an? (b) Ilo wãwen et eo armij ro an Anij rainin elaplok air jerammõn jen Abram?

14 Abram ear likit ilikin juõn jikin kwelok eo elap an wõnmanlok. Ak, kiõ ear maroñ kalmenlokjen kin “jikin kwelok eo, eor an foundes̃õn,” juõn kien eo ewãnik ion armij. (Dri Hibru 11:10) Aet, kin jidik wõt kamelele ko, Abram ear jino an melele kin jet ian bedbedin wãwen ko ilo karõk eo an Anij ñan kanemkwoj armij jen mij. Rainin, jej bõk jerammõn kin juõn melele eo elaplok kin karõk ko an Anij jen kar Abram. (Jabõn Kennan Ko 4:​18) “Jikin kwelok” eo, ak kien eo an Ailiñ eo, eo Abram ear kejatdikdik kake ej kiõ juõn men eo emol​​—⁠emwij an jutak ilo lañ ko jen 1914. Kin menin, jejjab aikwij ke, emmakit in jerbale tõmak im liki ilo Jehovah?

Jedkaju in Bed eo ilo Enen Kallimur eo Ejjino

15, 16. (a) Etke beran kar menin aikwij ñan Abram ñan an kalek juõn lokatok ñan Jehovah? (b) Ewi wãwen an Ri Christian ro rainin maroñ beran einwõt Abram?

15 Jenesis 12:​5, 6 ej jiroñ kij: “Im rar drioijlok bwe ren ilok ñõn enen Kenean; im ñõn enen Kenean rar itok. Im Ebram e ar ilok ilujen eneo ñõn enen Shikem, ñõn wijki ok eo an More.” Shechem kar 30 mile itueañ in Jerusalem im bed ilo juõn jikin ekomlal im kouwa im kar kwalok kake einwõt “paradise in ene eo ekwojarjar.” Meñe eindein, “ilo ien eo Ri Canaan ro rar bed ilo ene eo.” Kin an kar nana mour erreo an Ri Canaan ro, Abram ear aikwij kanuij kejbãrok family eo an jen kareelel ko air renana.​​—⁠Exodus 34:​11-​16.

16 Ilo ien eo kein karuo, “Jeova e ar weaktok ñõn Ebram, im ba, I naj lelok enin ñõn ineõm.” Elap an kabwilõñlõñ! Bwebõta, Abram ear aikwij tõmak ñan lañliñ ilo juõn men eo ro wõt inen ilo ien ko tokelik renaj kar lañliñ kake. Meñe eindein, ilo uak Abram ear “kalek juõn lokatok ñõn Jeova, Eo e ar walok ñõn e.” (Jenesis 12:⁠7) Juõn ri katak Bible ear ba: “Ekkal in juõn lokatok ilo ene eo ilo mol kar juõn wãwen ekkar ñan manit ñan bõk ene eo ion bedbedin juõn maroñ eo kar bõke ñan jerbale tõmak eo an.” Kalek juõn lokatok eo einwõt in ear bareinwõt juõn jerbal in beran. Ejelok bere, lokatok in kar lamlam eo tokelik kar kwalok kake ilo bujen Kien eo, ejaakin dekã ko. (Exodus 20:​24, 25) Enaj kar einjuõn ilo baotokin jen lokatok ko Ri Canaan ro rar kajerbali. Ilo wãwen in Abram ear kwalok ilo beran jutak eo an einwõt juõn ri kabuñ an Anij eo emol, Jehovah, im kajedmatmat e make ñan jorrãn eo emaroñ ñan e. A ta kin kij rainin? Ewõr ke jet iad​​—⁠elaptata jodikdik ro​​—⁠jej jenliktak jen ad kõmman bwe ro ri turid ak ri school ro ilo class eo ad ren jelã bwe jej kabuñ ñan Jehovah? Jej kejatdikdik bwe beran eo an Abram en kõketak kij otemjej bwe en utiej buruõd ke jej ro ri karejaran Jehovah!

17. Ewi wãwen an kar Abram kamol e make bwe ej juõn ri kwalok nan kin etan Anij, im ta eo menin ej kakememej Ri Christian ro rainin kake?

17 Jabdewõt ijo Abram ear etal ielok, ien otemjej kabuñ eo an Jehovah kar men eo moktata. “Im ej emõkit jen ijo ñõn juõn tol i rear in Betel, im ej kajur an imõn kaber, Betel i kabilũn im Eai i rear: im ijo ej kalek juõn lokatok ñõn Jeova, im ej kir etan Jeova.” (Jenesis 12:⁠8) Kajin Hebrew eo kin “kir etan” ej bareinwõt melelen “keañ kin ãt eo.” Ejelok bere, Abram ear beran ilo an keañ kin etan Jehovah ibwiljin Ri Canaan ro iturin. (Jenesis 14:​22-​24) Menin ej kakememej kij kin eddo eo ad ñan kalap kunad joñan wõt ad maroñ ilo “keañ ilobwilij ñan etan” rainin.​​—⁠Hebrews 13:​15, NW; Dri Rom 10:⁠10.

18. Ta kar kõtan eo an Abram ibben armij in Canaan ro?

18 Abram ear jab to an bed ilo jabdewõt ian jikin kein. “Elikinlok Abram ear ilok jen camp ñan camp lok ñan Negeb”​​—⁠juõn jikin eo ejjab lap an wõt iturõk in tol ko ilo Judah. (Jenesis 12:⁠9, NW) Ilo an emmakit manlok wõt im kwalok kin e make einwõt juõn ri kabuñ an Jehovah ilo kajjojo jikin ko rekãl, Abram im ro ilo mweo imõn rar “kwalok kin air drua maijet im dri itoitõk ion lõl.” (Dri Hibru 11:​13) Ien otemjej, rar bõprae air jimjera ibben ri pagan ro ituriir. Ri Christian ro rainin rej aikwij eindein air bed wõt im “jab mõttan lõl in.” (Jon 17:16) Ke jej joij im kwalok yokwe ñan ro ri turid im ri jerbal ro mõttad, jej kejbãrok bwe jen jab lorak ilo mantiir eo ej kalikar jitibõn lal in im ruwamaejet jen Anij.​​—⁠Dri Epesõs 2:​2, 3.

19. (a) Etke mour in itoitak eo ear kõmman aitwerõk ñan Abram im Sarai? (b) Ta bar aitwerõk ko jet rar wanliñtak iaejet ñan Abram?

19 Jen jab meloklok bwe kõmman oktak ko ñan mour in itoitak eo ebin men ko ie ear jab bidodo ñan erro jimor Abram ak Sarai. Rar mõñã jen bwijin menin mour ko air im jab jen mõñã ko rar wiaiki kaki ilo jikin wia ko ilo Ur; rar jokwe ilo em nuknuk ko im jab ilo moko emõn kar kaleki. (Dri Hibru 11:⁠9) Mour eo an Abram ear kanuij in boub; ear lõñ men ko ear aikwij kõmmani ilo an lale bwijin menin mour ko an im ri karejar ro an. Sarai ejelok bere ear lale jerbal ko kõrã ro rej kõmmani ilo manit eo an bed eo: iõk bilawa, umum bread, kõrolul kolan sheep ko, keke nuknuk. (Jenesis 18:​6, 7; 2 Kiñ Ro 23:7; Jabõn Kennan Ko 31:19; Ezekiel 13:​18, NW) Ak, melejoñ ko rekãl rar wanliñtak wõt iaejet. Ejjabto Abram im ro ilo mweo imõn renaj kar jelmae juõn wãwen eo ear kauwatata ñan mour eo air! Tõmak eo an Abram en kar kamol ke an bin bwe en kar maroñ jelmae aitwerõk eo?

[Kamelele ko itulal]

a Meñe Euphrates kiõ ej ettõrlok enañin joñoul mile turear in Ur eo mokta, menin kamol eo ej kalikar bwe ilo ien ko etto river eo ear ettõr turilik in jikin kwelok eo. Kin menin, Abram tokelik rar maroñ konono kake bwe einwõt ej itok jen “ijo turãjet in [Euphrates] River eo.”​​—⁠Joshua 24:​3, NW.

b Ebeben ko tokelik, King eo an Ri Assyria Ashurnasirpal II ear kajerbal wa ko rej ebbebe ion lojet im kijone Euphrates eo iturin Carchemish. Ke Abram ear aikwij kalek wa ko ak e im kumi eo an rar baj kijone wõt ilo air etal ilo den ko lok, Bible eo ejjab ba.

Kwar Lo Ke?

• Etke Abram kar naetan “jemen ro otemjej rej tõmak”?

• Etke tõmak ear menin aikwij ñan an Abram ilok jen Ur an Ri Chaldea ro?

• Ewi wãwen an kar Abram kwalok bwe ear likit moktata kabuñ eo an Jehovah?

[Map]

(For fully formatted text, see publication)

IAL EO AN ABRAM

Ur

Haran

Carchemish

CANAAN

Great Sea

[Etan eo ej kõmman]

Bedbed ion juõn map copyrighted an Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. im Survey of Israel

[Pija]

Ear aikwij tõmak ñan an Abram ilok jen mour eo emõn Ur ear lelok

[Pija]

Ilo air jokwe ilo em nuknuk, Abram im ro ilo mweo imõn rar “kwalok air drua maijet im dri itoitõk ion lõl”

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share