Katak eo Bwe Armij Rar Ejaak Jen Menin Mour Ej Ke Errã Ibben Bible eo?
ANIJ emaroñ ke kar kajerbal evolution ñan kõmman armij jen menin mour ko? Anij ear ke tel kij jidik ko ñan eddeklok ñan juõn ek inem wõnmanlok wõt im eddeklok ñan menin mour ko rej aõ im tõbalbal ion lal im menin mour ko me rej kalotak niñniñ ko, inem eliktata juõn kain monkey ej erom armij? Jet scientist ro im ri tel in kabuñ ro rej ba rej tõmak kin melele ko jimor kin evolution im kin menin kõmanman ko an Anij kar kwalok kaki ilo Bible eo. Rej ba bwe Book in Jenesis ilo Bible ej juõn parable ak bwebwenato bajjek. Bõlen, kwar lemnak, ‘Melele eo bwe armij rar ejaak jen menin mour ko ej errã ke ibben Bible eo?’
Ad melele kin ia eo jaar itok jene ej aorõk ñan melele wõn kij, jej etal ñan ia, im ewi wãwen jen kar aikwij mour. Jelãlokjen eo wõt kin ia eo armij rar itok jene emaroñ kamelele kij etke Anij ej kõtlok eñtan im kin karõk eo an kin ilju im jeklaj an armij. Jejjab maroñ bõk juõn kõtan emõn ibben Anij elañe jej jab lukkun jelã bwe ej Ri Kõmanman eo ad. Jen etale ta eo Bible eo ej ba kin ia eo armij rar itok jene, wãwen bed eo air kiõ, im ilju im jeklaj eo air. Inem jenaj lo elañe melele eo bwe armij rar itok jen menin mour ko ak evolution ej errã ibben Bible eo.
Ke Ear Wõr Juõn Wõt Armij
Ro rej tõmak ilo evolution rej ba bwe juõn jukjuk im bed an menin mour ko rar jidik kin jidik oktaklok im erom juõn jukjuk im bed an armij, im rej karmijete melele eo bwe ekar wõr juõn wõt armij ilo jinoin. Bõtab, Bible eo ej kwalok juõn bwebwenato ekanuij oktak. Ej ba bwe jaar itok jen juõn armij, etan Adam. Bwebwenato eo ilo Bible ej kwalok kin Adam einwõt juõn lukkun armij. Ej letok ñan kij etan lio belen im jet ian ajiri ro nejin. Ej kejelãik kij kin tibdikin ta ko ear kõmmane, ta ko ear ba, ñããt ear mour, im ñããt ear mij. Jesus ear jab kwalok kin bwebwenato in einwõt juõn bwebwenato bajjek ak parable ñan armij ro ejabwe jelãlokjen ibbeir. Ke ear kwalok nan ñan ri tel in kabuñ ro remeletlet, ear ba: “Ta, komij jañin konono jeje ko ke, ‘Ilo jinoin, Ri Kõmõnmõn eo ear kõmmõne ir man im kõrã?” (Matthew19:3-5) Inem Jesus ear eliji tok nan ko kin Adam im Eve kar je ilo Jenesis 2:24.
Luke, juõn ri jeje Bible im juõn eo etiljek an katak kin bwebwenato ko etto, ear kwalok kin Adam einwõt juõn armij me emol an kar bed einwõt Jesus. Luke ear ekkatak im lo menmenbwij eo an Jesus liklok ñan armij eo moktata, Adam. (Luk 3:23-38) Bareinwõt, ke ri jilek Paul ear konono iman jarlepju in armij ro me ekar koba ri meletlet ro me rar katak ilo school ko rebuñbuñ an Greek, ear ba ñan ir: “Anij eo E ar kõmõnmõn lõl im men otemjej iloan . . . E ar kõmõnmõn jen juõn wõt [armij], dri ailiñ kõn otemjelok rej jokwe i mejen lõl.” (Jerbal 17:24-26) Alikar, Bible eo ej katakin bwe jaar itok jen “juõn armij.” Men eo Bible ej ba kin wãwen ko kar ibben armij ilo jinoin ej ke errã ibben evolution?
An Armij Buñ Jen Wãppen
Ekkar ñan Bible eo, Jehovah ear kõmanman armij eo moktata bwe en wãppen. Kin men in Anij eban wõt im ban kõmman jabdewõt men ejjab wãppen. Bwebwenato eo kin menin kõmanman ko ej ba: “Anij e ar kõmõnmõn armij ilo wãwen wõt E . . . Im Anij e ar lo men otemjej E ar kõmõnmõni, im lo, re kanuij emõn.” (Jenesis 1:27, 31) Ewi wãwen juõn armij ewãppen?
Juõn armij ewãppen ewõr an anemkwoj in kãlet im emaroñ kajeoñe aolep kadkad ko kadkadin Anij. Bible eo ej ba: “Anij ear kõmõnmõn armij jime; a rar kabukot elõñ men in kine.” (Ekklisiastis 7:29) Adam ear kãlet ñan jumae Anij. Ikijen an kar jumae, Adam ear luji mour wãppen ñan e make im ajiri ro nejin. Buñ eo an armij jen mour wãppen ej unin ekkã ad kaburomõj kij make, meñe jekõnan kõmmane men eo emõn. Ri jilek Paul ear je: “Ijjab kõmmõn men eo ij kõnan kõmmõne, ak ij kõmmõne men eo ij drike.”—Rome 7:15.
Ekkar ñan Bible eo, juõn armij ewãppen enaj mour indio im jab nañinmij. Elukkun alikar jen men eo Anij ear ba ñan Adam bwe elañe armij eo moktata ear bokake Anij, eban kar aikwij mij. (Jenesis 2:16, 17; 3:22, 23) Jehovah eban kar kwalok bwe wãwen ear kõmanman armij ear “kanuij emõn” elañe ekkã an armij eo kar nañinmij ak jumae. Buñ eo jen wãppen ej kamelele etke enbwinin armij ebidodo an bõk jorrãn im nañinmij, meñe ekabwilõñlõñ wãwen kar eiki. Inem evolution ejjab errã ibben Bible eo. Ej kwalok kin armij ro rainin einwõt juõn menin mour ej oktaklok ñan juõn armij. Ak Bible eo ej kwalok bwe jen juõn armij ewãppen armij ro rainin rar oktak im nanalok.
Melele eo bwe Anij ear kamaroñ menin mour ko bwe jidik kin jidik ren oktak ñan armij ejjab bareinwõt errã ibben ta eo Bible ej ba kin kadkadin Anij. Elañe Anij ear tel jerbal in evolution, enaj kar melelen bwe ear tel armij ñan nañinmij im eñtan. Bõtab, Bible eo ej ba kin Anij: “Ejman Eo, An jerbal e wãppen; bwe ial ko An otemjej re wãnik: juõn Anij in tiljek im ejelok nana iben, E wãnik im jime wõt. Rar kõmõn men ko re nana ñõn E, re jab nejin, men in air bwir.” (Duteronomi 32:4, 5) Inem, an armij eñtan rainin ejjab waloktok kin an Anij tel evolution. Ej waloktok jen an kar juõn armij luji mour wãppen eo an make im ro nejin ikijen an kar jumae Anij. Kiõ ke emwij ad etale kin Adam, jemaroñ etale kin Jesus. Evolution ej ke errã ibben ta eo Bible ej ba kin Jesus?
Kwomaroñ Ke Tõmak ilo Evolution im Katak ko an Christian Jimor?
“Christ ear mij kin jerawiwi ko ad.” Bõlen kwoj jelã bwe eñin ej juõn ian irinekatak ko an Christian. (1 Corinth15:3; 1 Piter 3:18) Ñan melele etke evolution ejjab errã ibben nan kein, moktata jej aikwij in melele etke Bible eo ej naetad ri jerawiwi ro im ta eo jerawiwi ej kõmmane ñan kij.
Kij aolep jej ri jerawiwi ilo wãwen eo bwe jejjab maroñ wãppen ilo ad kajeoñe kadkad ko kadkadin Anij raibujuij, einwõt yokwe im ekajet jimwe. Inem, Bible eo ej ba: “Bwe otemjej r’ar jerawiwi, im rej likjõp jen aibujuij an Anij.” (Dri Rom 3:23) Bible eo ej katakin bwe jerawiwi ej unjen mij. “A ken iri an mij jerawiwi, im kajur an jerawiwi kien eo,” 1 Dri Korint 15:56 ej ba. Ad jolet jerawiwi ej bareinwõt unleplep in ad nañinmij. Jesus ear kalikar bwe ewõr juõn men ej ekkeijaklok ikõtan nañinmij im jerawiwi eo ad. Ear ba ñan juõn ri akã, “Emwij jeorlok jerawiwi ko am,” im emaan eo ear mour.—Matu 9:2-7.
Ewi wãwen mij eo an Jesus ej jibañ kij? Bible eo ej keidi Adam ibben Jesus Christ im ba: “Bwe einwõt ilo Adam ro otemjej rej mij, ein drein bareinwõt ilo Kraist ro otemjej re naj mour.” (1 Dri Korint 15:22) Ilo an kar Jesus katok kin mour eo an, ear kõllã wõnãn jerawiwi eo jaar jolete jen Adam. Kin men in, aolep ro rej jerbale air tõmak ilo Jesus im bokake e renaj bõk men eo Adam ear luji—jerammõn eo ñan mour indio.—Jon 3:16; Dri Rom 6:23.
Inem, kwoj lo ke bwe evolution ejjab errã ibben katak ko an Christian? Elañe jej bere bwe “ilo Adam ro otemjej rej mij,” ewi wãwen jemaroñ kejatdikdik bwe “ilo Kraist ro otemjej re naj mour”?
Etke Evolution Ej Kareel Armij
Bible eo ej kwalok ewi wãwen katak ko einwõt kin evolution rej buñbuñ. Ej ba: “Bwe ien e naj itok ñe re naj drike katak emõn, a kin mõm ko air re naj koorlok ro dri kaki ñõn ir mõke, eremõm lojiliñiir; Im re naj okõtõklok lojiliñiir jen mol, im naj illok ñõn bwebwenato rewan.” (2 Timote 4:3, 4) Meñe enañin aolep ien rar kwalok kin evolution bwe ej katak an scientist ro, ilo mol ej juõn katak ej bedbed ion kabuñ. Ej katakin kin juõn wãwen kalimjek mour im juõn wãwen ñan lemnak kin Anij. Tõmak ko kin evolution rej kareel armij ilo mon ñan kõtõbrak kõnan ko air renana im rejenolok jen Anij. Elõñ ro rej tõmak ilo evolution rej ba rej bareinwõt tõmak ilo Anij. Bõtab, rej kalikar air lemnak kin Anij einwõt juõn eo ear jab kõmanman men otemjej, ejjab bõk kunan kin makitkit ko an armij, im eban ekajete armij. Ej juõn tõmak me ej karemõm lojilñin armij ro.
Unin an armij ro katakin kin evolution, ej ikijen “kõnan ko air make,” im jab ikijen kein kamol ko—bõlen juõn kõnan ñan kamõnõnõ buruen scientist ro me enañin aolep rej tõmak ilo katak eo kin evolution. Professor in biochemistry (katak kin wãwen an chemical ak den ko ilo enbwinin armij jerbal) etan Michael Behe, eo ear kajerbal enañin aolepen mour eo an ñan ekkatak kin jerbal ko an cell ko ak kij jidik ko remour ilo enbwinid, ear kamelele bwe ro rej katakin bwe jerbal ko an cell ko einwõt evolution ejelok bedbedin nan ko air. Evolution emaroñ ke kar walok ilo molecular ak men jidik ko imejatoto im rej oktak ñan men ko remour? Ear jeje, “Katak eo bwe men ko remour kiõ rar waloktok jen men jidik ko imejatoto ejjab bedbed ion maroñ eo an scientist ro. Ejelok ilo book ko an scientist ro—ilo newspaper ak magazine ko rebuñbuñ im ejej uair, ak book ko jet—me rej kwalok bwe emol evolution ear walok jen men jidik ko mejatoto, me re kabbokbok, kij jidik kein imejatoto rar walok ak bareinwõt maroñ kar walok . . . Katak eo an Darwin kin evolution ej mone armij.”
Elañe ro rej tõmak kin evolution rejjab maroñ kamol melele ko air, etke rej beran wõt in kwalok kaki? Behe ej kamelele: “Elõñ armij, ekoba elõñ scientist ro rebuñbuñ im utiej, rejjab kõnan jelã bwe ewõr juõn eo elap an kajur ear kõmanman menin kõmanman ko.”
Katak eo bwe armij rar itok jen menin mour ej kareel elõñ ri tel in kabuñ ro me rekõnan bwe armij ro ren watõk ir einwõt ro remeletlet. Rej einlok wõt ro me Paul ear kwalok kin ir ilo letter eo an ñan ri Christian ro ilo Rome. Paul ear jeje: “Bwe men eo je maroñ in jela kin Anij e alikar ibeir . . . Bwe men ko An im je ban loi, rej alikar jen jinoin lõl, bwe re jela kajeir kin men ko E ar kõmõni, aet, An kajur in drio im An Anij wõt; bwe ren jab maroñ in uak: Bwe, ke r’ar jela Anij, r’ar jab wijtake einwõt Anij, im r’ar jab kamolol E; a r’ar koutiej lemnok ko air, im burueir e jaje kake e maroklok. Kin air mõke ba re meletlet, r’ar bwebwelok.” (Dri Rom 1:19-22) Ewi wãwen kwomaroñ bõprae am bo ilo menin mon ko an ri kaki ro rewan?
Bedbedin-Kein Kamol kin Tõmak ilo Ri Kõmanman Eo
Bible eo ej lukkun kalikare aorõkin kein kamol eo ke ej kamelele kin tõmak. Ej ba: “A tõmak ej einwõt liki kin men ko jej kejatrikrik kij kaki, im rel buruer kin men ko je jab loi.” (Dri Hibru 11:1) Tõmak eo emol ilo Anij en kar bedbed ion kein kamol eo me ej kwalok bwe emol an ri Kõmanman eo bed. Bible eo ej kwalok ia eo kwomaroñ lo kein kamol eo ie.
Ri jeje Bible eo ekakõrmol, David, ear je: “I naj kamolol Yuk, bwe Am kõmõnmõn iõ men in lelñoñ im bwilõñ.” (Sam 139:14) Bõk ien ñan kalmenlokjen kin kabwilõñlõñ in wãwen kar eiki enbwinid make im menin kõmanman ko jet rej kabwilõñ kij kin meletlet eo an Ri Kõmanman eo. Kajjojo thousand wãwen ak karõk ko ilo enbwinid rej jerbal ibben don ñan ad mour manlok wõt kar eiki ir ilo wãwen eo ejejjet. Bareinwõt, men ko ijoko otemjej ilañ im ilal jej loi rej kwalok kein kamol eo bwe kar kõmanmani ilo wãwen eo ejejjet im jimwe ekkar ñan juõn lajrak. David ear jeje: “Lõñ ko rej kennan kin aibujuij an Anij, im mejatoto ej kwalok jerbal an pein.”—Sam 19:1.
Bible eo make ej obrak kin unjen kein kamol ko kin Ri Kõmanman eo. Bõk ien ñan etale joñan jejjet in melele ko ilo book ko 66 iloan Bible eo, utiej in kien ko an rerreo, im an jab likjap in jejjet kitien kanan ko ie remaroñ bõktok kein kamol ko rekanuij lõñ bwe Ri Kõmanman eo ej an Bible eo. Melele kin ta eo Bible ej katakin enaj bareinwõt kalaplok am liki bwe Bible eo ej, ilo mol, Nan eo an Ri kõmanman eo. Ñan wanjoñok, elañe kwo melele kin katak kein ilo Bible eo einwõt unjen eñtan, Ailiñ in Anij, ilju im jeklaj an ri lal, im wãwen eo ñan lo mõnõnõ, kwonaj lo juõn kein kamol ealikar kin meletlet eo an Anij. Kwomaroñ bõk ejja eñjake eo an Paul ke ear jeje: “O imlõl in mweien meletlet im jela an Anij! Ekajet ko An re nañin lãlok jen bukot! Im ial ko An je jab maroñ anõkilok!”—Dri Rom 11:33.
Ke kwoj etale kein kamol eo im am eddeklok ilo tõmak, kwonaj liki bwe ñe kwoj readi Bible eo, kwoj roñjake Ri Kõmanman eo make. Ej ba: “Emwij Aõ kõmõn lõl, im kõmõnmõn armij ion: Ña—aet pã ko peiõ rar erlokwe lõñ ko; im aolepen jar eo air I ar jiroñi.” (Aiseia 45:12) Emol kwoban ajlok ñe kwoj kate ñan kamole ibbam make bwe Jehovah ej Ri Kõmanman men otemjej.
[Kareelel ilo page 14]
Ri jilek Paul ear jiroñ ri Greek ro remeletlet: “Anij . . . ar kõmõnmõn jen juõn wõt [armij], dri ailiñ kõn otemjelok”
[Kareelel ilo page 15]
Evolution ej kwalok kin armij ro rainin einwõt juõn menin mour eo ear oktaklok ñan juõn armij. Bible eo ej kwalok bwe jen juõn armij ewãppen armij ro rainin rar oktak im nanalok wõt
[Kareelel ilo page 16]
“Molecular evolution ak men jidik ko remour imejatoto jejjab maroñ lo kin mejed ejjab bedbed ion maroñ eo an scientist ro”
[Kareelel ilo page 17]
Kabwilõñlõñ in kar wãwen eiki menin kõmanman ko rej kabwilõñ kij kin meletlet eo an ri Kõmanman eo ad