Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w99 8/1 p. 16-21
  • “Men Kein Otemjej Re Naj Jejit”

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • “Men Kein Otemjej Re Naj Jejit”
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Juõn Jorrãn Ejejjet Kitien ilo Ran Ko Rej Itok
  • Armij Ro Jet Renaj Kar Loe
  • Bar Juõn Ien Jejjet Kitien Ej Itok
  • Ekajet Eo Ej Bed Imad!
  • Kwonaj Bõk Lomor Ñe Anij Ej Jerbal?
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1997
  • “Kwõn Kwal̦o̦k ñan Kõm, Ñããt eo Enaaj Jejjet Kitien Men Kein?”
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova—2013
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
w99 8/1 p. 16-21

“Men Kein Otemjej Re Naj Jejit”

“Jisõs e uak im ba ñõn ir . . . Men kein otemjej re naj jejit, a e jañin jemlokõn.”​—MATU 24:4-6.

1. Ta katak eo jej aikwij itoklimo kake?

EJELOK bere bwe kwoj itoklimo kin mour eo am im ran ko am rej berotok. Inem kwonaj kar itoklimo kin juõn katak eo ear kaitoklimoen C.T. Russell ilo 1877. Russell, eo ear kajutak dolul eo Watch Tower Society, ear jeje booklet eo The Object and Manner of Our Lord’s Return (Un Eo im Wãwen an Iroij Eo Ad Jeblaktok). Booklet in ej 64-peij kobban ear kamelele kin jeblak eo an Jesus, itok eo an ilo ran ko rej bed iman. (Jon 14:3) Juõn ien ion Tol in Olive, ri jilek ro rar kajitõk kin jeblak eo: “Men kein renaj bed ñããt, im ta kakõllan am naj bed [ak, “itok,” Kiiñ James Version] im jemlokin jukjuk im bed in?”​—Matthew 24:3, New World Translation.

2. Etke elõñ kain lemnak ko kin ta eo Jesus ear kanan kake?

2 Kwoj jelã im melele ke kin uak eo an Jesus? Jemaroñ loe ilo Gospel ko jilu. Professor D. A. Carson ej ba:: “Eiet jebta ko ilo Bible eo ri ukok ro rar jab errã kaki joñan wõt Matu 24 im ejja bwebwenato ko wõt ilo Mark 13 im Luk 21.” Inem ej kwalok lemnak eo an make​—bar juõn lemnak ej idaptõk ibben ko jet. Ilo juõn ak elõñlok jen juõn ebeben ko rej kab motlok, elõñ kain lemnak rot kein rar kwalok air jab tõmak. Ro rar kwaloki rar ba bwe Jesus ear jab ba nan ko ilo Gospel ko, armij ro rar kokkure nan ko an tokelik, ak nan in kanan eo an ear jab jejjet kitien​—lemnak ko an ro rar notaik e.  Juõn ri konono news ear etale Gospel in Mark ‘ekkar ñan katak eo an Mahayana-Buddhist’!

3. Ewi wãwen an Ri Kennan ro an Jehovah bõk melele kin kanan in an Jesus?

3 Ilo keidi, Ri Kennan ro an Jehovah ear bõk mol eo ilo Bible eo, ekoba ta eo Jesus ear jiroñ ri jilek ro emen rar bed ibben ion Tol in Olive eo jilu ran ko mokta jen an kar mij. Jen ran ko an C. T. Russell, armij ro an Anij rar kalaplok air melele kin kanan eo Jesus ear letok. Ilo jejjo wõt yiõ ko rej kab motlok, magazine eo Imõniaroñroñ eo ear kalikarlok lemnak eo an armij ro an Anij kin kanan in. Kwonañin kar kalmenlokjen kin nan in, lo aorõkin ilo mour eo am?a Jen elij men in.

Juõn Jorrãn Ejejjet Kitien ilo Ran Ko Rej Itok

4. Etke ri jilek ro rar kajitõkin Jesus kin ran in ilju eo?

4 Ri jilek ro rar jelã bwe Jesus ear Messiah eo. Inem ke rar eoroñ kin mij eo an, jerkakbiji, im jeblak, rar lemnak, ‘Elañe Jesus ej mij im ilok, ewi wãwen an maroñ kajejjet kitien men ko raibujuij juõn Messiah emaroñ kar kõmmani?’ Bareinwõt, Jesus ear konono kin ien jemlokin Jerusalem im temple eo an. Ri jilek ro remaroñ kar lemnak, ‘Ñããt im ewi wãwen enaj walok?’ Ilo air kajeoñ in melele kin men kein, ri jilek ro rar kajitõk: “Men kein re naj itok ñat? im ta kakõle ñe men kein otemjej re nañin jejit?”​—Mark 13:4; Matu 16:21, 27, 28; 23:37–​24:2.

5. Ewi wãwen an kar men eo Jesus konono kake ear jejjet kitien ilo ebeben eo kein kajuõn?

5 Jesus ear rikanij bwe enaj wõr tarinae ko, ñitta, makitkit lal, kijirãt im matõrtõr ko an Christian ro, messiah wan ro, im jerbal in kwalok nan kin news eo emõn kin Ailiñ eo ibelakin lal. Inem jemlok eo enaj waloktok. (Matu 24:4-14; Mark 13:5-13; Luk 21:8-19) Jesus ear ba men in ilo jinoin yiõ eo 33 C.E. Ilo yiõ ko elikin, ri kalor ro an rekkõl rar maroñ kile men ko ear kanan kaki rar walok ilo juõn wãwen ealikar. Aet, bwebwenato in armij ej kamol bwe kakõllan kanan eo ear jejjet kitien ilo ien eo, ear tellok ñan jemlokin jukjuk im bed eo an ri Jew ro ilo pein ri Rome ro ilo 66-70 C.E. Ewi wãwen an men in kar walok?

6. Ta eo ear walok ikõtan ri Rome im ri Jew ro ilo 66 C.E.?

6 Ilo ien summer eo ebwil ilo Judea ilo 66 C.E., ri Jew Zealot ro rar tel ilo nitbwili eo nae ri waj ro an ri Rome ro rar waje juõn imõn kejbãrok armij ebake temple eo an Jerusalem, im nitbwili in ear kajo kõtõrãi kien ibelakin ene eo. Ilo book eo History of the Jews, Professor Heinrich Graetz ear report: “Cestius Gallus, e eo ear bõk eddon jerbal in Governor ilo Syria ñan rejetak kautiej eo an jikin tarinae eo an Rome, . . . ear jab maroñ kõtlok wõt jumae eo ñan jededlok ibelakin. Ear kokweloklok ri tarinae ro an, im bwirõk ro iturin rar make jilkinlok ñan e ri tarinae ro air.” Ri tarinae rein 30,000 rar kabole Jerusalem. Elikin air tarinae ilo jejjo wõt ien, ri Jew ro rar eowilik itulikin worwor ko ebak ñan temple eo. “Iumin lalem ran ko ri Rome ro rar nitbwil worwor ko, ak rar jenliklik kin an ri Judea ro buuk ir kin missile ko. Ilo ran eo kein kajiljino rar anjo ion worwor eo itueañ in Temple eo.”

7. Etke ri kalor ro an Jesus rar einjuõn jen enañin aolep ri Jew ro?

7 Baj lemnak mõk kin joñan an kar ri Jew ro bwok, kin toan wõt air tõmak bwe Anij enaj kar kejbãrok ir im jikin kwelok eo ekwojarjar air! Bõtab, ri kalor ro an Jesus, rar kakkõl ir lok iman bwe Jerusalem enaj kar jeebeplok. Jesus ear rikanij: “Bwe ran ko re naj itok iom, ñe am dri kijirãt re naj kõmõn worwor im kabol yuk, im bar yuk iturõm otemjej, im jolok yuk ñõn brij, im ro nejõm iloam; im re jamin likit iloam juõn ejman ion dron.” (Luk 19:43, 44) Ak enaj kar melelen ke mij ñan ri Christian ro iloan Jerusalem ilo 66 C.E.?

8. Ta jorrãn eo Jesus ear kanan kake, im kar wõn ro emwij “kãlet ir” in rar kaietlok ran ko?

8 Ke ear uake ri jilek ro ke rar bed ion Tol Olive, Jesus ear kanan im ba: “Ilo ran ko e naj or iñtan, eo e ar jab einwõt jen jinoin kõmõnmõn lõl eo Anij e ar kõmõne ñõn ien in, im e jamin bar einwõt. Im elañe Iroij e ar jab kaietlok ran ko, ejelok kõniek e naj kar mour: a kin An dri kãlet, ro E ar kãlet ir, E ar kaietlok ran ko.” (Mark 13:19, 20; Matu 24:21, 22) Inem enaj kar kaietlok ran ko im lomoren “ro E ar kãlet ir.” Wõn rein? Emol ejjab ri Jew ri jumae ro rar ba rar kabuñ ñan Jehovah ak rar karmijeteik Nejin. (Jon 19:1-7; Jerbal 2:22, 23, 36) Ri kãlet ro remol ilo ien eo kar ri Jew ro im ro rejjab ri Jew ro rar jerbale tõmak ilo Jesus einwõt Messiah im ri Lomor eo. Anij ear kãlet ir, im ilo Pentecost 33 C.E., ear karõk ir einwõt juõn ailiñ ekãl ilo jitõb, “Israel an Anij.”​—Dri Galetia 6:16; Luk 18:7; Jerbal 10:34-45; 1 Piter 2:9.

9, 10. Ewi wãwen kar “kaietlok” ran ko an nitbwil eo an ri Rome, im ta jemlok eo ear walok?

9 Ear “kaietlok” ke ran ko im lomoren ri kabit ro emwij kabit ir ilo Jerusalem? Professor Graetz ej ba: “[Cestius Gallus] ear lemnak bwe ear jab emõn ñan wõnmanlok wõt im tarinaik ri jumae ro im kaetoklok tarinae eo ilo tõre eo, ñe ien wutleplep ilo añõneañ enaj jinoe . . . im ri tarinae ro an rejjab maroñ bõk men in aikwij ko air. Kin men eo bõlen ear lemnak emõnlok en eowilik jen tarinae eo.” Jekdon unin an Cestius Gallus lemnak kake, ri tarinae eo an Rome ear jenliklik jen jikin kwelok eo, im bõk elõñ eñtan ko jen ri Jew ro.

10 Jenliklik eo an Rome ilo iriñ ear kõtlok “kõniek” eo​—ri kalor ro an Jesus rar bed ilo kauwatata iloan Jerusalem​—ñan bõk lomor. Bwebwenato in armij ro an lal ear kalikar bwe ke juõn ien ear bellok, ri Christian ro rar ko jen ene eo. Ear juõn wanjoñok kin maroñ eo an Anij ñan jelã lok iman kin ran ko renaj itok im lomoren ri kabuñ ro an! Ak, ta kin ri Jew ro rejjab tõmak ak rar bedwõt ilo Jerusalem im Judea?

Armij Ro Jet Renaj Kar Loe

11. Ta eo Jesus ear ba kin “ebeben in”?

11 Elõñ ri Jew ro rar tõmak bwe jukjuk im bed in kabuñ eo air, eo ear bedbed ion temple eo, enaj kar bedwõt ñan indio. Ak Jesus ear ba: “Komin katak jen wijki fig . . . Ñe ej ub ran, im edrek bwilik, kom jela bwe ebak ien mãnãn; Ein drein kom bareinwõt, ñe komij lo men kein otemjej, komin jela bwe ej ebak, aet ilo kejem ko. Emol Ij ba ñõn kom, ebeben in e jamin joko ñõn ter eo naj jejit men kein otemjej. Lõñ im lõl re naj joko, a nan ko Aõ re jamin joko.”​—Matu 24:32-35.

12, 13. Ewi wãwen an kar ri kalor ro melele kin nan ko an Jesus ikijen “ebeben in”?

12 Ilo yiõ ko liktak ñan 66 C.E., ri Christian ro renaj kar lo elõñ men ko rewalok im rar mõttan kakõlle eo rar jejjet kitieir​—tarinae ko, ñitta, jerbal eo elap ñan kwalok nan kin news eo emõn kin Ailiñ eo. (Jerbal 11:28; Dri Kolosse 1:23) Bõtab, ñããt eo jemlok eo enaj kar itok? Kar ta melelen nan ko an Jesus ke ear ba: ‘Ebeben [kajin Greek, ge·ne·aʹ] in e jamin joko’? Ekkã an kar Jesus naetan ri Jew ri jumae ro ilo ran ko an, ekoba ri tel ro an kabuñ ro, juõn ‘ebeben enana im lũñ.’ (Matu 11:16; 12:39, 45; 16:4; 17:17; 23:36) Inem ñe, ilo Tol Olive eo, ear bar konono kin “ebeben in,” ear jab jitõñlok ñan ri Jew ro aolep rar mour mokta ñan ien eo an; jab ri kalor ro an bareinwõt, meñe rar “dri ailiñ rokwojarjar.” (1 Piter 2:9) Jesus ear jab konono kin juõn ien bareinwõt ke ear ba “ebeben in.”

13 Jen men in, Jesus ear kememej wõt kin ri Jew ri jumae ro rar lo ien an kakõlle eo kajejjet kitien. Ikijen nan in “ebeben in” ilo Luk 21:32, Professor Joel B. Green ear ba: “Ilo Gospel eo kein ka jilu, ‘ebeben in’ (im nan ko eierlok wõt) ear jitõñlok ñan juõn jar in armij eo rar jumae karõk eo an Anij. . . . [Ej jitõñlok] ñan armij ro rar elkuri karõk eo ekwojarjar.”b

14. Ta eo “ebeben eo” ear loe, ak ewi wãwen an kar einjuõn ibben ri Christian ro?

14 Ebeben eo enana in ri Jew ri jumae ro rar maroñ lo an jejjet kitien kakõlle eo im naj kar lo jemlokin jukjuk im bed eo an ri Jew bareinwõt. (Matu 24:6, 13, 14) Im rar loe! Ilo 70 C.E., ri tarinae ro an Rome rar jeblak, im Titus, nejin Emperor Vespasian ear tel ir. Enañin bin ad tõmak bwe eñtan eo an ri Jew ro ear lukkun lap kin air kalbuj wõt ilo jikin kwelok eo.c Ri kamol eo Flavius Josephus ear report bwe ilo ien eo ri Rome ro rar iten kokkure jikin kwelok eo, tarrin 1,100,000 ri Jew ro rar mij kadede im enañin 100,000 rar kajibokweik ir, im enañin aolepeir rar bojak in mij kin an jabwe mõñã ak ilo theater ko an ri Rome. Emol, eñtan eo ilo 66-70 C.E. ear eñtan eo elaptata ear walok ilo Jerusalem im jukjuk im bed eo an ri Jew. Ear lukkun oktak jemlok eo an ri Christian ro rar bokake nan in kanan ko an Jesus im ellok jen Jerusalem elikin an ri tarinae ro an Rome jenliklik ilo 66 C.E.! Christian ri kabit ro emwij “kãlet ir” rar bõk “lomor,” ak ellã im mour, ilo 70 C.E.​—Matu 24:16, 22.

Bar Juõn Ien Jejjet Kitien Ej Itok

15. Ewi wãwen ad maroñ jelã bwe nan in kanan eo an Jesus ear jejjet kitien ilo juõn joñan elaplok elikin 70 C.E.?

15 Bõtab, ien eo ear jab jemlok eo elaptata. Ilo ien ko lok iman, Jesus ear kalikar bwe elikin jeebeplok eo an jikin kwelok eo, enaj kar itok ilo etan Jehovah. (Matu 23:38, 39; 24:2) Inem ear kalikarlok men in ilo kanan eo an ear kwalok e ion Tol Olive eo. Elikin an konono kin “eñtan eo elap” ej itok, ear ba bwe Christ ro rewan renaj kar walok, im ri ailiñ ko renaj juri Jerusalem iumin elõñ yiõ. (Matu 24:21, 23-28; Luk 21:24) Emaroñ ke bwe kanan eo enaj jejjet kitien bar juõn ien im ilo joñan eo elaplok? Men in kamol ko rej ba aet. Ñe jej keidi Reveles̃õn 6:2-8 (emwij jeje kake elikin eñtan eo an Jerusalem ilo 70 C.E.) ibben Matu 24:6-8 im Luk 21:10, 11, jej lo bwe tarinae, ñitta, nañinmij eo ñan juõn joñan elaplok ej bed wõt iman. Ien an nan ko an Jesus jejjet kitien ñan joñan eo elaplok ear walok jen Tarinae eo kein ka Juõn an lal ilo 1914.

16-18. Ta eo jemaroñ kõtmene kake bwe enaj walok?

16 Iumin elõñ yiõ ko liktak, Ri Kennan ro an Jehovah rar katakin bwe kin an jejjet kiõ kitien kakõlle eo ej kamol bwe “iñtan eo elap” ej bed imad. “Ebeben” in enana enaj lo eñtan in. Enaj bar wõr mõttan eo kein kajuõn in (juõn nitbwili eo ion kabuñ wan otemjej), einwõt an Gallus nitbwil ir ilo 66 C.E. im ear kabellok ien eñtan eo ion Jerusalem.d Inem, elikin jejjo wõt ien, enaj itok jemlokin​—kokkure eo ibelakin lal, einlok wõt eo ear walok ilo 70 C.E.

17 Ikijen eñtan eo ej bed imad, Jesus ear ba: “A kiõkiõ, elikin iñtan ilo ran ko [ien kokkure eo an kabuñ wan], naj kamarok al, im aliñ e jamon letok an maram, im iju re naj wutlok jen lõñ, im kajur ko in lõñ re naj makõtkit, im ilo ien eo kakõlõn Nejin armij e naj weak i lõñ; im ilo ien eo bwij otemjej i lõl re naj buromõj, im re naj lo nejin armij ej itok ilo kõro ko i lõñ, kin kajur im aibujuij elap.”​—Matu 24:29, 30.

18 Kin men in, Jesus e make ba bwe “elikin iñtan ilo ran ko,” men ko rekabwilõñlõñ ilañ renaj walok.(Keidi Joel 2:28-32; 3:15.) Joñan an lap men in naj kailbok armij ro rekiblia bwe renaj “rarrimijlok kin lelñoñ.” Elõñ iair renaj “kiljake men ko re naj walok ion lõl; bwe kajur ko an lõñ naj kamõkõtkit ir.” Ak men in ejamin eindein ibben ri Christian ro remol! Rein renaj ‘ reliñlok im jer; bwe ebaktok kõtlok kom.’​—Luk 21:25, 26, 28.

Ekajet Eo Ej Bed Imad!

19. Ewi wãwen ad maroñ jelã ñããt eo parable in sheep im goat ko enaj jejjet kitien?

19 Lale bwe Matu 24:29-31 ej kanan bwe (1) Nejin armij ej itok, (2) itok in enaj walok ilo juõn wãwen eaibujuij elap, (3) enjel ro renaj bed ibben, im (4) aolep bwij ko an lal renaj loe. Jesus ej elij men kein ilo parable eo kin sheep im goat ko. (Matu 25:31-46) Kin men in, jemaroñ melele kin men in bwe parable in ej jerbal ñan ien eo, elikin an eñtan eo ijjino, ñe Jesus enaj itok ibben enjel ro im jijet ion throne eo an im ekajet. (Jon 5:22; Jerbal 17:31; keidi 1 Kiiñ 7:7; Daniel 7:10, 13, 14, 22, 26; Matu 19:28.) Wõn eo enaj ekajete, im kin jemlok et eo? Parable eo ej kwalok bwe Jesus enaj kalimjek ri ailiñ ko otemjej, einwõt air jutak iman throne eo an ilañ.

20, 21. (a) Ta eo enaj walok ñan sheep ro ekkar ñan parable eo an Jesus? (b) Ta eo goat ko renaj loe ilo ran ko rej berotok?

20 Maan im kõrã ro rej einwõt sheep Jesus enaj likit ir ituanbwijmaroñõn im kajerammõn ir. Etke? Kinke rar kajerbal ien ko air ñan kõmman emõn ñan ro jatin​—Christian ri kabit ro, rej bõk kunair ilo Ailiñ eo an Christ ilañ. (Daniel 7:27; Dri Hibru 2:9–​3:1) Ilo errã ibben parable in, elõñ million ri Christian ro rej einwõt sheep rar kile kajjen ro jatin Jesus ilo jitõb im rejetak ir ilo jerbal. Kin men in, ewõr ibben “jar eo elap” juõn kejatdikdik ej bedbed ion Bible ñan ellã jen “iñtan eo elap” im mour ñan indio ilo Paradise eo, ijin ion lal ijo ej mõttan Ailiñ eo an Anij.​—Reveles̃õn 7:9, 14; 21:3, 4; Jon 10:16.

21 Enaj juõn oktak elap ibben ro rej goat ko! Matu 24:30 ej kamelele kin ir einwõt ro ‘re naj buromõj’ ñe Jesus ej itok. Im rej aikwij kinke rar ejaak juõn record in karmijeteik news in emõn kin Ailiñ eo, jumae ri kalor ro an Jesus, im yokwe lal eo enaj jako. (Matu 10:16-18; 1 Jon 2:15-17) Jesus​—jab jabdewõt ri kaloran ion lal​—ej beek wõn ro rej goat ko. Kin ir ej ba: “Renaj ilok ñan mij indio.”​—Matthew 25:46, NW.

22. Mõttan et eo kin kanan eo an Jesus jej aikwij kalaplok ad melele kake?

22 Wõnmanlok eo ad ñan melele kin kanan eo ilo Matu jebta 24 im 25 ear juõn men ekõbakakak. Bõtab, ewõr juõn mõttan kanan eo an Jesus jej aikwij kalaplok ad melele kake​—‘men eo ekanuij nana im elap an kokkure [im ej] jutõk iloan jikin kwojarjar.’ Jesus ear rejañ ri kalor ro an bwe ren melele kin men in im bojak wõt ñan makitkit. (Matu 24:15, 16) Ta in “men eo e kanuij nana”? Ñããt eo ej jutak ilo jikin kwojarjar eo? Im ewi wãwen ej kitibuj mour eo ad kiõ im mour eo tokelik? Katak in tok ilal enaj kamelele kake.

[Kamelele ko itulal]

a Lale katak ko ilo magazine in Watchtower February 15, 1994; October 15 im November 1, 1995; im August 15, 1996.

b Ri meletlet ri Britain eo G. R. Beasley-Murray ear kalikar: “Nan eo “ebeben in” en jab bwokwoj ri ukok ro. Meñe nan in genea ilo kajin Greek eo tujinoin ear melelen lotak, nejin ak jar in ri kalor ro, im melelen kilin armij, . . . ilo [Greek Septuagint] ekkã an ukõtlok ñan nan in kajin Hebrew eo dôr, melelen ien, dettan armij, ak ien mour ilo ejja ien eo ibben armij ro jet ak juõn men. . . . Ilo nan ko Jesus ar kajerbali ekar wõr ruo melele ko: Juõn wãwen aolep ien ear jerbal ñan armij ro rar mour ilo ejja ran ko an, im ilo wãwen eo juõn aolep ien ear jerbal ñan armij ro rejjab emõn.”

c  Ilo book eo History of the Jews, Professor Graetz ej ba bwe ri Rome ro jet ien rar dilaik 500 ri kalbuj ro ion alal ko iumin juõn wõt ran.Ri Jew ri kamakoko ro jet rar jeke pã ko peiir im karol ir ñan jikin kwelok eo. Kain wãwen rot eo ear walok ijo? “Kar ejelok tokjen money ie, bwe rar jab maroñ wiaik bread. Lõmaro rar ire ilo ial ko kin mõñã ko retton, kin juõn pã in ujoj emera, juõn mõttan kilin cow, ak kijen kidu ko. . . . Kin an laplok enbwinin ro ri mij mejatoto eo ear erom mejatoto in nañinmij, im armij ro rar bo ilo nañinmij eo, ñitta, im jãji eo.”

d Katak in tok ilal ej kameleleik kin eñtan eo ej itok.

Kwoj Kememej Ke?

◻ Ewi wãwen an kar Matu 24:4-14 jejjet kitien ilo ebeben eo kein kajuõn?

◻ Ilo ien ko an ri jilek ro, ewi wãwen kar kaietlok ran ko im lomoren armij, ekkar ñan kanan eo ilo Matu 24:21, 22?

◻ Ta men eo elap ear kalikar “ebeben” eo Matu 24:34 ear konono kake?

◻ Ewi wãwen ad jelã bwe kanan eo ear kwaloke ion Tol in Olive eo enaj kar jejjet kitien bar juõn ien im ilo juõn joñan elaplok?

◻ Ñããt im ewi wãwen parable eo ikijen sheep im goat ko enaj jejjet kitien?

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share