Jab Ebwer Ilo Iaikwij Eo Kin Mour!
“Jen kijenmij im etõr ilo iaikuij eo emwij likit e imar.”—HEBREWS 12:1.
1, 2. Ta men in walok ko rekabwilõñlõñ rar kairuj ri karejaran Jehovah ilo ran kein eliktata?
JEJ MOUR ilo ien ko rekairujruj im bin. Elõñlok jen 80 yiõ ko remotlok, ilo 1914, kar kairoij Jesus einwõt King ilo Ailiñ in Anij ilõñ. “Ran eo ran in Iroij” im bareinwõt “ien jemlokin” jukjuk im bed in ear jino. (Revelation 1:10; Daniel 12:9) Jen ien eo iaikwij eo an Christian kin mour ear laplok an ekaiuriur. Ri karejar ro an Anij rar kate ir ñõn wõnmanlok ibben chariot eo an Jehovah ilõñ, dolul eo an ilõñ, eo ej emmakit ñõn kajejjet karõk ko an Jehovah.—Ezekiel 1:4-28; 1 Korint 9:24.
2 Armij ro an Anij rar lo ke lõñliñ ilo air ‘ettõr ilo iaikwij’ eo ñõn mour indio? Aet, emol! Rar mõnõnõ in lo aini eo an bwen ro jein im jatin Jesus, im rej lõñliñ ñõn kile bwe seal eo eliktata an bwen 144,000 ej ebak an dedelok. (Revelation 7:3, 4) Bareinwõt, rej mõnõnõ in kile bwe King eo ijitoñ in Jehovah ear jilkinlok sickle eo an ñõn madmõde “jonikõn lõl.” (Revelation 14:15, 16) Im ej juõn jonikõn elap! (Matthew 9:37) Tok ñõn kiõ, elõñlok jen lalim million armij kar ainitok ir—“juõn jar elap, eo ejelok armij ej maroñ in bwinir, jen ailiñ otemjej, im ian bwij otemjej, im driloabjen otemjej, im konono otemjej.” (Revelation 7:9) Ejelok juõn emaroñ ba ewi joñan lapin naj jar eo, ke ejelok armij enaj maroñ in kwalok orair.
3. Jekdon abañ ta ko jej aikwij kate kij ñõn kaddek juõn jitõb in lõñliñ?
3 Emol, Satan ej kajeoñ in latipñõl ak karumijlok kij ñe jej ettõr ilo iaikwij eo. (Revelation 12:17) Im ear jab bidodo ñõn kijenmij ilo iaikwij eo iumin tarinae ko, ñitta ko, nañinmij ko, im abañ ko jet me rej kakõllan ien eo ien jemlokin. (Matthew 24:3-9; Luke 21:11; 2 Timothy 3:1-5) Ak, burued ej ekãke kin lõñliñ ñe jemlokin iaikwij eo ej ebaktok. Jej kate kij ñõn kwalok jitõb eo me Paul ear rejañ Christian ro mõttan ilo ran ko an ñõn kwalok kake: “Komin lõñliñ ilo Iroij ien otemjej: im ij bar ba, komin lõñliñ!”—Pilippai 4:4.
4. Kain jitõb rot Christian ri Pilippai ro rar kwaloke?
4 Ejelok bere bwe Christian ro im Paul ear jeje nan kein ñõn ir rar lo lõñliñ ilo tõmak eo air, bwe Paul ear ba ñõn ir: “Wõnmanlok im lõñliñ ilo Iroij.” (Pilippai 3:1, New World Translation) Ri Pilippai ro rar juõn congregation ejoij, im ej yokwe me rar karejar ilo kijejeto. (Pilippai 1:3-5; 4:10, 14-20) Ak ejjab aolep Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn rar kwalok jitõb in. Ñõn wanjoñok, jet ian Christian ri Jew ro im Paul ear jeje book in Hebrew ñõn ir kar juõn unin inebata.
“Jen Kalaplok Ar Kejbãrok Men Kein J’ar Roñjaki”
5. (a) Kain jitõb rot eo ear bed ibben Christian ri Hebrew ro ke ear ejaak congregation in Christian eo moktata? (b) Kalikar jitõb eo an jet Christian ri Hebrew ro ilo 60 C.E.
5 Congregation in Christian eo moktata ilo bwebwenato in lõl in kar ejak in ri Jew ro ilo kanniek im ro rar oktak im bõk kabuñ an ri Jew ro im kar jutak ilo Jerusalem ilo 33 C.E. Kain jitõb rot eo kar wor ibbeir? Juõn ej aikwij read jebta ko jinoin ilo book in Jerbal ñõn katak kin kijejeto im lõñliñ eo an, meñe rar jelmae matõrtõr. (Jerbal 2:44-47; 4:32-34; 5:41; 6:7) Bõtap, ke ear motlok elõñ yiõ ko wãwen ko rar oktak, im elõñ Christian ri Jew ro rar kadiklok air ettõr ilo iaikwij eo kin mour. Juõn book in kamelele ear ba men in kin wãwen eo ear bed ibbeir ilo 60 C.E.: “Juõn wãwen kin jãmmourur im mõk, kin kõtmene ko rejjab jejjet kitier, kejatdikdik ko rerumijtok, likjap ko ilo jela kaki im ejelok tõmak ilo men ko rej walok jen ran ñõn ran. Rar Christian ro ak ear dik air kamolol kin aibujuij in kir eo air ñõn mour ilõñ.” Ewi wãwen Christian ri kabit ro rar maroñ itok ñõn wãwen in? Juõn etale kin mõttan ko ilo letter eo an Paul ñõn ri Hebrew ro (eo kar jeje tarrin 61 C.E.) enaj jibañ kij ñõn uak kajitõk in. Juõn etale rot in enaj jibañ kij aolep rainin ñõn bõprae ad wõnlõllok ilo juõn wãwen emõjno ilo jitõb einwõt in.
6. Ta jet oktak ko ikõtan kabuñ iumin Kien eo an Moses im kabuñ eo ej wawa ion tõmak ilo Jesus Christ?
6 Christian ri Hebrew ro rar dioj jen Judaism, juõn dolul eo ear ba ej bokake Kien eo Jehovah ear lelok ikijen Moses. Kien eo ear wõnmanlok im karel elõñ Christian ri Jew ro, bõlen kinke iumin elõñ ebeben ko kar wãwen eo de eo ñõn kebak Jehovah, im ear juõn wãwen ekabwilõñlõñ kin kabuñ, ibben juõn kumi in priest ro, im juõn temple ilo Jerusalem ebuñbuñ. Mour in Christian ej oktak. Ej aikwij juõn lemnak ilo jitõb, einwõt eo an Moses, eo ear “lemnok kin jinekjij eo” im “ear kijenmij einwõt an lo Eo re ban lo E.” (Hebrews 11:26, 27) Ealikar elõñ Christian ri Jew ro kar ejelok lemnak ilo jitõb ibbeir. Rar ajkuk manlok im jab ettõr ilo juõn wãwen ewor karõk.
7. Ewi wãwen jukjuk im bed eo jaar dioj jen e emaroñ jelet wãwen eo jej ettõr ilo iaikwij eo kin mour?
7 Ewor ke juõn wãwen einlok wõt rainin? Eokwe, wãwen ko rainin rejjab lukkun ilo ejja wãwen eo wõt. Ak, Christian ro rej dioj jen dolul ko me elap air kemjãje. Lõl in ej letok ien ko remõn im rekabwilõñlõñ, ak ilo ejja ien eo wõt, ej likit eddo ko reddo ion armij. Bareinwõt, elõñ iad jej jokwe ilo ene ko ijo ekkã an wor lemnak in bere ie im armij ro ewor juõn jitõb in kibbon ibbeir. Elañe jej kõtlok bwe juõn jukjuk im bed einwõt in en jelet kij, inem ‘mejen burued’ enaj bidodo an tab. (Epesõs 1:18) Ewi wãwen an naj emõn ad ettõr elañe jejjab lo ilo alikar ijo jej etal ñõn e?
8. Ta jet ian wãwen ko mour in Christian ej utiejlok jen kabuñ iumin Kien eo?
8 Ñõn kamakit Christian ri Jew ro, Paul ear kakememej ir kin utiej in dolul eo an Christian ion Kien eo an Moses. Emol, ke ailiñ in Israel ilo kanniek kar armij ro an Jehovah iumin Kien eo, Jehovah ear konono ñõn e ikijen ri kanan ro rekakõrmol. Ak, Paul ear ba, rainin ej konono “kin Nejin, eo E ar likit E dri jolit an men ko otemjej, im kin Eo bareinwõt E kar kõmõnmõn lõl ko.” (Hebrews 1:2) Bareinwõt Jesus ej utiejlok jen aolep king ro ilo bwij eo an David, “ro iben.” Ej utiejlok meñe jen enjel ro.—Hebrews 1:5, 6, 9.
9. Etke kij, einwõt Christian ri Jew ro ilo ran ko an Paul, jej aikwij “kalaplok ar kejbãrok” men ko Jehovah ej ba?
9 Kin men in, Paul ear kakabilek Christian ri Jew ro: “Emõn jen kalaplok ar kejbãrok men kein j’ar roñjaki ñe j’ab elãlok jen ir jabrewõt ien.” (Hebrews 2:1) Meñe katak kin Christ kar juõn jerammõn ekabwilõñlõñ, elõñlok men rar aikwiji. Rar aikwij reilok ñõn Nan eo an Anij ñõn jumae kilan lõl eo an ri Jew ro ibelakiir. Kij bareinwõt jej aikwij “kalaplok ar kejbãrok men ko j’ar roñjaki” kin ta eo Jehovah ear ba ilo lemnak kin nan in karelel ko me jej jelmaeki jen lõl in. Men in ej melelen ad ejake iminene ko remõn ikijen katak im kejbarok juõn schedule emõn kin konono Bible. Einwõt Paul ear ba tokelik ilo letter eo an ñõn ri Hebrew ro, ej bareinwõt melelen ad keini ad bed ilo kwelok ko im kwalok nan kin tõmak eo ad ñõn ro jet. (Hebrews 10:23-25) Makitkit rot in enaj jibañ kij ñõn ekkil wõt ilo jitõb bwe en jab jako ad reimanlok ñõn kejatdikdik eo ad eaibujuij. Elañe jej kobrak lemnak ko ad kin lemnak ko an Jehovah, jejamin iabuñ ak wõtlok jen ad jokkin wõt juõn kin jabdewõt men lõl in ej kõmmõne ñõn kij.—Psalm 1:1-3; Jabõn Kennan 3:1-6.
“Komin Kowe Dron”
10. (a) Ta eo emaroñ walok ñõn juõn eo ejjab kalaplok an kejbarok Nan eo an Jehovah? (b) Ewi wãwen jemaroñ wõnmanlok im “kowe dron”?
10 Elañe jejjab kejbarok men ko lor jitõb, kallimur ko an Anij emaroñ walok einwõt rejjab mol. Men in ear walok ilo ebeben eo kein kajuõn ke congregation ko kar ejak in Christian ri kabit ro wõt im jet ian ri jilek ro me rar mour wõt. Paul ear kakkil ri Hebrew ro: “Komin kejbãrok kom, ro jãtiõ, im en jab ilo jabrewõt iami buru enana im jab tõmak, im eo ej illok jen Anij emour; A komin kowe dron ran otemjej ke re ba Ranin; bwe ejelok iami en binlok kin etao an jerawiwi.” (Hebrews 3:12, 13) Nan eo an Paul “kejbãrok” ej kalikar aikwij eo ñõn ekkil. Ej kauatata! Juõn jabwe in tõmak—“jerawiwi”—emaroñ ejak ilo burued, im jemaroñ illok jen Anij im jab kebaklok e. (James 4:8) Paul ej kakememej kij “komin kowe dron.” Jej aikwiji jitõb in emãnãn eo ej itok jen ad kobalok ibben ro jeid im jatid. “Eo ej mõkelok ian, ej kabukot kõnan eo an, im ej lej nae meletlet otemjej e keie.” (Jabõn Kennan 18:1) Aikwij eo kin kamao im ibben don rot in ej kamakit Christian ro rainin ñõn air keini air bed ilo kwelok ko an congregation, assembly ko, im convention ko.
11, 12. Etke jen jab juburu kin ad baj jela wõt kin irinekatak ko an Christian?
11 Tokelik ilo letter eo an, Paul ej letok kakabilek in eaorõk: “Bwe ke, kin ien eo, emõn komin dri kaki, eor ami aikwij bwe ren katakin kom ta men ko mokta an nan in Anij, im emõn ren najirik kom kin milk im jab kin ekõn ko rebin. . . . A ekõn ko rebin rej ekar ñõn ro re ridto, aet, ñõn ro kin air minene rej maroñ in jela kajen emõn im nana.” (Hebrews 5:12-14) Alikar jet Christian ri Jew ro rar likjap in wõnmanlok ikijen melele. Rar rumij in bõk melele ko relaplok ikijen Kien eo im mwijmwij. (Jerbal 15:27-29; Galetia 2:11-14; 6:12, 13) Jet remaroñ kar kaorõk wõt manit ko einwõt Ran in Sabbath ilo kajjojo week im Ran in Kilãjrak eo ilo kajjojo yiõ.—Kolosse 2:16, 17; Hebrews 9:1-14.
12 Kin men in, Paul ej ba: “Kin men in jen likit katak kin men ko mokta an Kraist, im jibarbar ñõn men in wãppen.” (Hebrews 6:1) Juõn ri ettõr ilo marathon (juõn iaikwij eo eaetok) eo ej lale men ko ej mõñã enaj emõnlok an maroñ kijenmij ilo iaikwij eo eaetok. Eindeinlok wõt, juõn Christian eo ej kejbarok mõñã ko lor jitõb—jab debij emake ñõn ‘katak kin men ko mokta’—naj laplok an maroñ bedwõt ilo iaikwij eo im kadedelok. (Keiri 2 Timothy 4:7.) Men in ej melelen am kaddeklok juõn itoklimo kin “drilpen, im aitokõn, im mũlõlin, im utiejen” mol eo, im ilo wãwen in wõnmanlok ñõn ritto ilo jitõb—Epesõs 3:18.
“Emõn Komin Kijenmij”
13. Ewi wãwen Christian ri Hebrew ro rar kalikar tõmak eo air ilo ien ko remotlok?
13 Ilo ien eo elikin wõt Pentecost 33 C.E., Christian ri Jew ro rar jutak bin meñe rar jelmae jumae. (Jerbal 8:1) Bõlen Paul ear lemnak kin men in ke ear je: “A komin kememej ran ko remotelok, ke emwij kamramlok kom, kom ar kijenmij ilo iñtan ko relap.” (Hebrews 10:32) Kijenmij ilo tiljek rot in ej kwalok yokwe eo air ñõn Anij im kamaroñ ir bwe ren kwalok burueir ñõn e. (1 John 4:17) Paul ej kakabilek ir bwe ren jab jolok anemkwoj in kennan in kin air jab tõmak. Ej rejañ ir: “Bwe emõn komin kijenmij bwe, mõjen ami kõmõnmõn ankil an Anij, komin bõk men in kalimur eo. Bwe jirik wõt ien, im Eo ej itok E naj botok im jab rumij.’”—Hebrews 10:35-37.
14. Ta mol ko rej aikwij jibañ kij ñõn kijenmij meñe elikin ad jerbal ñõn Jehovah iumin elõñ yiõ ko?
14 Ta kin kij rainin? Enañin kij aolep jaar kijejeto ke jaar jino katak mol eo an Christian. Ej wor wõt ke kijejeto in? Ak jaar ‘illok jen ad yokwe mokta’? (Revelation 2:4) Jaar mololok ke, bõlen kin ad ebwer ak mõk in kõttar Armageddon? Bõjrak im lemnak. Mol eo ejjab diklok an aibujuij jen mokta. Jesus ej King eo ad wõt ilõñ. Jej kejatdikdik wõt kin mour indio ilo paradise ion lõl, im ej wor wõt kõtan eo ad ibben Jehovah. Im jab meloklok: “Eo ej itok E naj botok im jab rumij.”
15. Einwõt Jesus, ewi wãwen jet Christian ro rar kijenmij iumin matõrtõr ko relap?
15 Kin men in, nan ko an Paul emwij je ilo Hebrews 12:1, 2 elap air ekkar: “Jen bareinwõt jolok men otemjej rerro, im jerawiwi [ejelok tõmak] eo e nañin kabol kij, im jen kijenmij im etõr ilo iaikuij eo emwij likit e imar, im jen jerlok ñõn Jisõs, Dri tel im Dri kowãppen tõmak eo ar, Eo kin lõñliñ ar likit e iman, E ar iñtan ilo drebail, im kejekron jok eo, im E ar jijõt i anbijmaroñõn tron an Anij.” Elõñ men ko ri karejaran Anij rar kijenmij kaki ilo ran kein eliktata. Einwõt Jesus, eo ear tiljek ilo iñtan ñõn mij, jet ian ro jeid im jatid maan im kõrã rar kijenmij ilo tiljek matõrtõr eo elej—kalbuj, kaiñtan, rape (katton), meñe mij. (1 Peter 2:21) Burued ejjab obrak ke kin yokwe kin ir ñe jej lemnak kin tiljek eo air?
16, 17. (a) Ta aitwerõk ko ñõn tõmak eo air Christian ro rej aikwij jelmaeki? (b) Ad kememej ta eo enaj jibañ kij ñõn ettõr wõt ilo iaikwij eo kin mour?
16 Bõtap, ñõn enañin aolep Christian ro nan ko jet an Paul rej jerbal: “R’ar jañin katorlok bõtõktõkemi kin ami kate kom im jumae jerawiwi.” (Hebrews 12:4) Mekarta, ilo jukjuk im bed in ial in mol eo ejjab bidodo ñõn jabdewõt iad. Jet rej ebwer kin “nan in jumae ko an ri jerawiwi” ilo jikin jerbal ak ilo school, im kijenmij kin nan in kajidede ak jumae ijibed ko ñõn jerawiwi. (Hebrews 12:3) Kabo ko rekajur kar kamõjnoik bebe eo an jet ñõn kejbarok kien ko reutiej an Anij. (Hebrews 13:4, 5) Ri buñ jen tõmak ro rar jelet jokkin wõt juõn eo ilo jitõb an jet ro rar roñjake nan in karelel ko air repoison. (Hebrews 13:9) Abañ ko kin oktak ko kin kadkad ko kadkadiir rar bõk mõnõnõ an jet. Lejen joñan kaorõk men in kamõnõnõ ko kar kamõjnoik jet Christian ro. Im enañin aolep rej eñjake ijibed ko kin abañ ko kin mour ilo jukjuk im bed in.
17 Emol, ejelok juõn ian wãwen kein rej naunin ‘jumae ñõn joñan katorlok bõtõktõk.’ Im jet wãwen ko jemaroñ anõkliklok ñõn bebe ko rebwid me kij make jaar kõmmõni. Ak men kein aolep rej aitwerõke tõmak eo ad. Eñin unin jej aikwij reilok ñõn wanjoñok eo emõn an Jesus kin kijenmij. Jej aikwij jab meloklok kejatdikdik eo ad ekabwilõñlõñ. En jab jako tõmak eo ad bwe Jehovah ej “lelok jinekjij ñõn ro rej kabukot E.” (Hebrews 11:6) Inem, enaj wor ibbed kajur eo ilo jitõb ñõn ettõr wõt ilo iaikwij eo kin mour.
Jemaroñ Kijenmij
18, 19. Ta men ko rar walok ilo bwebwenato ej ba ñõn kij bwe Christian ri Hebrew ro ilo Jerusalem rar bokake nan in kakabilek eo an Paul?
18 Ewi wãwen Christian ri Jew ro rar emmakit ñõn letter eo an Paul? Jiljino yiõ ko elikin kar jei letter eo ñõn ri Hebrew ro, Judea kar bed ilo tarinae. Ilo 66 C.E., jarin tarinae eo an ri Rome rar nitibwili Jerusalem, ilo kajejjet nan ko an Jesus: “Ñe kom naj lo jaran dri tõrinae ro rej kabol Jerusalem, inem kom naj jela ebak kejeebeplok e.” (Luke 21:20) Bõtap, kin tokjen eo an Christian ro renaj kar bed ilo Jerusalem ilo ien eo, Jesus ear ba: “Inem ro rej ber i Judia ren ko ñõn tol ko: im ro rej ber iolapin ren drioijlok; im ro rej ber i ene ko iturin ren jab dreloñ iloan.” (Luke 21:21) Kin men in, tarinae eo ibben ri Rome ear juõn melejoñ: Christian ri Jew ro renaj kar ko ke jen Jerusalem, jikin eo iolaplapin kabuñ eo an ri Jew ro im jikin temple eo eaibujuij?
19 Ilo idiñ, im kin ejelok unin, ri Rome ro rar jenliklok. Bõlen, ri Jew ro elap air tõmak kin kabuñ rar watõk men in einwõt juõn kein kamol bwe Anij ear kejbarok jikin kwelok eo air. Ta kin Christian ro? Bwebwenato ej jiroñ kij bwe rar ko. Inem, ilo 70 C.E., ri Rome ro rar bar jeblaktok im lukkun kajebeplok Jerusalem ibben juõn luuj elap kin mour an elõñ armij. “Ran eo an Jehovah” eo Joel ear kanan kake ear tõbartok ion Jerusalem. Ak Christian ro retiljek rar jab bed wõt. Rar ‘ko.’—Joel 2:30-32; Jerbal 2:16-21.
20. Ad jela bwe “ran eo an Jehovah” elap ej ebak en kar kamakit kij ilo wãwen et ko?
20 Rainin, jej jela bwe ejjabto bar juõn “ran eo an Jehovah” elap enaj jelet aolepen jukjuk im bed in. (Joel 3:12-14) Je jaje ñãt enaj itok. Ak Nan in Anij ej kamol ñõn kij bwe enaj itok! Jehovah ej ba bwe ejamin rumij. (Habakkuk 2:3; 2 Peter 3:9, 10) Kin men in, jen “kalaplok ar kejbãrok men kein j’ar roñjaki.” Bõprae an jako tõmak eo ad, “jerawiwi eo e nañin kabol kij.” Bebe ñõn kijenmij ñõn jemlokin. Kememej, chariot eo elap an dolul eo an Jehovah ilõñ ej emmakit. Enaj kõtõbrak karõk eo an. Inem jen aolep ettõr wõt im jab ebwer ilo iaikwij eo kin mour!
Kwoj Kememej ke?
◻ Bokake nan in kauwe et eo an Paul ñõn ri Pilippai ro enaj jibañ kij kijenmij ilo iaikwij eo kin mour?
◻ Ta eo enaj jibañ kij ñõn jumae kõnan eo an lõl in ñõn kamad kij?
◻ Ewi wãwen jemaroñ jibañ don ñõn kijenmij ilo iaikwij eo?
◻ Ta jet ian men ko remaroñ kabwer juõn Christian?
◻ Ewi wãwen wanjoñok eo an Jesus emaroñ jibañ kij ñõn kijenmij?
[Pija eo ilo peij 8, 9]
Christian ro, einwõt ri ettõr ro, rej aikwij jab kõtlok bwe jabdewõt men en kamad ir
[Pija eo ilo peij 10]
Ejelok juõn men emaroñ bõprae chariot eo elap an Jehovah ilõñ jen an kõtõbrak karõk ko an