Sheep Ro Jet Im Bujen Eo Ekãl
“Ro drua maijet . . . , jabrewõt eo ej kejbãrok ran in Sabat jen kokkure, im drebij wõt bujen eo Aõ; rein I naj ãñinlok ir ñõn tol eo Aõ e kwojarjar.”—ISAIAH 56:6, 7.
1. (a) Ekkar ñõn vision eo an John, ta eo ej tõbrak ke rej debiji kõto ko kitwõn ekajet eo an Jehovah? (b) Jar et eo ekabwilõñlõñ John ear loe?
ILO vision eo kein kemen ilo book in Revelation, ri jilik John ear lo air debij wõt kõto in kokkure ko an ekajet eo an Jehovah ke rej kadedelok air seali aolep ro uan “Israel eo an Anij.” Rein rej ro moktata kar kajerammõn ir ikijen Jesus, mõttan eo elaptata in ineen Abraham. (Galetia 6:16; Genesis 22:18; Revelation 7:1-4) Ilo ejja vision in wõt, John ear lo juõn “jar elap, eo ejelok armij ej maroñ in bwinir, jen ailiñ otemjej, im ian bwij otemjej, im driloabjen otemjej, im konono ko . . . , rej lamij ilo ainiken elap, im ba: ‘Lomor ñõn amuij Anij eo Ej jijõt ion tron, im ñõn Lam.’” (Revelation 7:9, 10) Ilo air ba, “Lomor . . . ñõn Lam eo,” jar eo elap ej kwalok bwe ir bareinwõt rej bõk jerammõn ikijen ineen Abraham.
2. Ñãt eo jar eo elap ear waloktok, im ewi wãwen kile?
2 Jar in elap rar kile ir ilo 1935, im rainin ro uan ej lõñlok jen lalim million. Emwij karõk ir ñõn air ellã im mour jen iñtan eo elap, ro uan renaj kajibellok ir ñõn mour indio ñe Jesus ej kajibel “sheep ko” jen “goat ko.” Christian ro ilo jar eo elap rej ibwiljin “sheep ro jet” ilo parable eo an Jesus kin sheep ko. Rej kejatdikdik ñõn mour indio ion juõn paradise ilõl.—Matthew 25:31-46; John 10:16; Revelation 21:3, 4.
3. Ewi wãwen an Christian ri kabit ro im sheep ro jet einjuõn ikijen bujen eo ekãl?
3 Ñõn 144,000 eo, jerammõn eo kin bujen eo ikijen Abraham rej jerbale ikijen bujen eo ekãl. Einwõt ro rej bõk kwunair ilo bujen in, rej itok “iomin joij” im “iomin kien Kraist.” (Rome 6:15; 1 Korint 9:21) Kin men in, 144,000 ro wõt uan Israel eo an Anij ear jimwe air bõk menin kakõlle ko ilo ien Kememej mij eo an Jesus, im ibbeir wõt Jesus ear kõmmõne bujen eo an kin juõn Ailiñ. (Luke 22:19, 20, 29) Ro uan jar eo elap rej jab bõk kwunair ilo bujen eo ekãl. Bõtab, rej kobalok ibben Israel eo an Anij im mour ibbeir ilo “ailiñ eo” air. (Isaiah 66:8) Inem ej menin kammanwa ñõn ad ba bwe ir bareinwõt rej itok iumin joij eo an Jehovah im iumin kien eo ñõn Christ. Meñe rej jab bõk kwunair ilo bujen in ekãl, a rej ri bõk tokjen ko ie.
“Drua Maijet” ro im “Israel eo an Anij”
4, 5. (a) Ekkar ñõn Isaiah, kumi et eo enaj kar karejar ñõn Jehovah? (b) Ewi wãwen an Isaiah 56:6, 7 jejjet kitien ion jar eo elap?
4 Ri kanan Isaiah ear je: “Ro drua maijet rej koba iben Jeova, bwe ren korijer ñõn E, im bwe ren yokwe etan Jeova, bwe ren korijeran, jabrewõt eo ej kejbãrok ran in Sabat jen kokkure, im drebij wõt bujen eo Aõ; rein I naj ãñinlok ir ñõn tol eo Aõ e kwojarjar, im kamõnõnõik ir ilo imõn jar eo Aõ: air jurtak kijeek ko, im air men in katok ko, re naj men in kabuñburuõ ion lokatok eo Aõ.” (Isaiah 56:6, 7) Ilo Israel, menin kar melelen bwe “drua maijet ro,” armij ro rar jab ri Israel, renaj kabuñ ñõn Jehovah—yokwe etan, bokake karõk ko an bujen Kien eo, kejbarok ran in Sabbath, im lelok menin katok ko ilo temple eo, “imõn jar eo” an Anij.”—Matthew 21:13.
5 Ilo ran kein ad, “drua maijet ro rej koba iben Jeova” rej jar eo elap. Rein rej karejar ñõn Jehovah ilo air kobalok ibben Israel eo an Anij. (Zechariah 8:23) Rej lelok ejja menin katok ko wõt remõn einwõt Israel eo an Anij. (Hebrew 13:15, 16) Rej kabuñ ilo temple eo ilo jitõb an Anij, “imõn jar eo” an.” (Keidi Revelation 7:15.) Rej kejbarok ke ran in Sabbath week otemjej? Ri kabit ro im sheep ro jet rejjab kaiñ ir ñõn air kõmmõne menin. (Kolosse 2:16, 17) Bõtab, Paul ear ba ñõn Christian ri kabit ri Hebrew ro: “Inem ej berwõt kakije mae ro dron Anij. Bwe eo e ar dreloñ ilo kakije eo an, emwij an kakije jen jerbal ko an, einwõt kar Anij jen ko An.” (Hebrew 4:9, 10) Ri Hebrew ro rar deloñ ñõn loan “kakije” in ke rar kõttãik ir make ñõn “wãnik an Anij” im kakije jen air kajeoñ in kowãnik ir make ikijen jerbal ko an Kien eo. (Rome 10:3, 4) Christian ri kabit in ri Ailiñ ko rej lõñliñ kin ejja kakije eo wõt ilo air kõttãik ir make ñõn wãnik eo an Jehovah. Jar eo elap ej kobalok ibbeir ilo kakije in.
6. Ewi wãwen an sheep ro jet rainin bõk bujen eo ekãl?
6 Bareinwõt, sheep ro jet rej likit ir make iumin bujen eo ekãl ejja einwõt ruamaijet ro etto rar debij wõt bujen Kien eo. Ilo wãwen et? Ej jab ilo air bõk kwunair ie ak ilo air kõttaik ir ñõn kien ko rej ekkejel ibben im bõk tokjen jen karõk ko ie. (Keidi Jeremiah 31:33, 34.) Einwõt ri kabit ro mõttair, sheep ro jet emwij jeje kien eo an Jehovah ‘ilo burueir.’ Rej lukkun yokwe im bokake kien ko an Jehovah im nan in kaiñi ko an. (Psalm 37:31; 119:97) Einwõt Christian ri kabit ro, rejela Jehovah. (John 17:3) A ta kin mwijmwij? Jet 1,500 yiõ ko moktalok jen an kõmmõne bujen eo ekãl, Moses ear rejañ ri Israel ro: “Komin mijmij kilin buruõmi.” (Deuteronomy 10:16; Jeremiah 4:4) Meñe ijjibed eo kin mwijmwij ilo kanniek ear jakolok ibben Kien eo, ri kabit ro im sheep ro jet jimor rej aikwij “mijmij” ilo burueir. (Kolosse 2:11) Eliktata, Jehovah ej jeorlok bwid ko an sheep ro jet ion bedbed in “draõ dra in kalimur” an Jesus. (Matthew 26:28; 1 John 1:9; 2:2) Anij ejjab bõk sheep ro jet einwõt ro nejin ilo jitõb, einwõt an kõmmõn ñõn 144,000 eo. Ak ej watõk sheep ro jet einwõt rewãnik, ilo wãwen eo kar watõk Abraham ewãnik einwõt jeran Anij.—Matthew 25:46; Rome 4:2, 3; James 2:23.
7. Ta jerammõn eo ebellok ñõn sheep ro jet rainin, ro rej keañ kin ir rewãnik einwõt kar Abraham?
7 Ñõn 144,000 eo, air watõk ir einwõt rewãnik ej kabellok ial eo ñõn air bõk kejatdikdik eo ñõn air iroij ibben Jesus ilo Ailiñ in lõñ. (Rome 8:16, 17; Galetia 2:16) Ñõn sheep ro jet, air watõk ir rewãnik einwõt ro jeran Anij ej kõtlok air bõk kejatdikdik eo ñõn mour indio ilo juõn paradise ilõl—elañe jab ilo air ellã jen Armageddon im mour einwõt mõttan jar eo elap inem ikijen ‘jerkakbiji eo an ro rewãnik.’ (Jerbal 24:15) Ej juõn jerammõn elap ñõn bõk juõn kejatdikdik einwõt in im ñõn erom jeran Iroij Bõtata eo ijoko otemjelok, im ñõn “ber ilo imõn kaber eo [an].”! (Psalm 15:1, 2) Aet, ri kabit ro im sheep ro jet jimor rej bõk jerammõn ilo juõn wãwen emõn ikijen Jesus, Ineen Abraham.
Juõn Ran in Kilãjrak Elaplok
8. Iumin Kien eo men in katok ko ilo Ran in Kilãjrak eo ear annañelok ta?
8 Ke ear konono kin bujen eo ekãl, Paul ear kakememej ri konono ro an kin Ran in Kilãjrak eo yiõ otemjej iumin bujen Kien eo. Ilo ran eo, menin katok ko rar lilok rar kajenoloki—juõn ñõn bwijin priest in ri Levi im bar juõn ñõn bwij ko 12 rej jab bwij in priest. Menin etto air kar kamelele kake einwõt ej annañelok menin katok eo elaplok an Jesus me enaj wor tokjen ñõn jar kein jimor 144,000 eo kin kejatdikdik eo ñõn mour ilõñ im million ro me kejatdikdik eo air ej ñõn mour ilõl.a Paul ear kwalok bwe ilo jejjet in kitien eo tokjen ko kin katok eo an Jesus rej jerbale ikijen juõn Ran in Kilãjrak eo elaplok iumin bujen eo ekãl. Einwõt Priest eo Elap ilo ran in elaplok, Jesus ear lelok mour wãppen eo an einwõt juõn katok in kilãjrak ñõn bõk “juõn lomor in drio” ñõn armij ro.—Hebrew 9:11-24.
9. Air bed ilo bujen eo ekãl, ta eo Christian ri kabit ri Hebrew ro rar maroñ bõke?
9 Elõñ Christian ri Hebrew ro ilo ebeben eo kein kajuõn rar “kijejeto kin Kien [eo ikijen Moses].” (Jerbal 21:20) Inem, ilo an jejjet, Paul ear kakememej ir: “[Jesus] Dri kilajrõk an bujen eo ekãl, bwe kin an juõn emij ñõn lomor jen jerawiwi ko kar kõmõni iomin bujen mokta, ro emwij kir ir ren bõk kalimur an jolit e in drio.” (Hebrew 9:15) Bujen eo ekãl ear kanemkwoj Christian ri Hebrew ro jen bujen eo mokta, eo ear kajedmatmat jerawiwi eo air. Kamolol kin bujen eo ekãl, bwe rar maroñ bõk “juõn lomor in drio [ilõñ].”
10. Kin ta eo ri kabit ro im sheep ro jet rej kamolol Anij kake?
10 “Jabdewõt” eo ej “liki Nejin” enaj bõk tokjen jen katok in binmour eo. (John 3:16, 36) Paul ear ba: “Kraist bareinwõt, ke emwij An katok kin E juõn wõt alen bwe En bõklok jerawwi ko an elõñ armij, E naj weaktok, alen ken ka ruo, ñõn ro rej kõtar E, im jibil jen jerawiwi, ñõn lomor.” (Hebrew 9:28) Rainin, ro rej bukõt Jesus ekoba Christian ri kabit in Israel eo an Anij rej mour wõt im million armij ro rej ejake jar eo elap, ro ebareinwõt wor juõn air jolit eo ej indio. Jar kein jimor rej kamolol Anij kin bujen eo ekãl im kin jerammõn in lelok mour ko rej koba ibben, ekoba Ran in Kilãjrak eo im jerbal eo an Priest eo Elap, Jesus, ilo jikin kwojarjar otem kwojarjar eo ilõñ.
Boub ilo Jerbal eo Ekwojarjar
11. Kin bõklikit ko emwij karreoiki ikijen katok eo an Jesus, ta eo ri kabit ro im sheep ro jet jimor rej kõmmõne ilo air mõnõnõ?
11 Ilo letter eo an ñõn ri Hebrew ro, Paul ear kalikar aorõkin eo elaplok in menin katok eo an Jesus ilo karõk eo ilo bujen eo ekãl ñe keidi ibben menin jortak in jerawiwi ko iumin bujen eo mokta. (Hebrew 9:13-15) Menin katok eo emõnlok an Jesus ej maroñ “karreo ad bõklikõt jen kõmõn ko remij bwe jen jerbal ñõn Anij ej mour.” Ñõn Christian ri Hebrew ro, “kõmõn ko remij” ekoba “jerawiwi ko kar kõmõni iomin bujen mokta.” Ñõn Christian ro rainin, rej kobaik jerawiwi ko kar kõmmõni ilo ien ko remotlok ko ear wor mol in ukwelok jeni im Anij emwij an jeorilok. (1 Korint 6:9-11) Kin bõklikit ko emwij karreoiki, Christian ri kabit ro rej “jerbal ñõn Anij ej mour.” Im eindein jar eo elap. Ke emwij air karreoik bõklikit ko air ikijen “bõtõktõkin Lam eo,” rej bed ilo temple ilo jitõb elap an Anij, im “korijer ñõn E ran im boñ.”—Revelation 7:14, 15.
12. Ewi wãwen ad kwalok bwe ewor ibbed “tõmak eo ar en bin wõt”?
12 Kobatok ibben menin, Paul ear ba: “Jen druaklok, im en mol buruer, im tõmak eo ar en bin wõt, im buruer ren bõtũktũk jen bõklikõt enana; im ke emwij kwoli enbwiner kin dren erreo.” (Hebrew 10:22) Ewi wãwen ad maroñ kwalok bwe ewor “tõmak eo ar ej bin wõt”? Paul ear rejañ Christian ri Hebrew ro: “Jen drebij wõt kwalok ar kejatrikrik [ilõñ] bwe en jab makitkit, bwe etiljek Eo e ar kalimur. Im jen lale dron, im kõkãtok dron ñõn yokwe im jerbal ko remõn. Im jen jab likit ar kwelok im jar einwõt mõnit an jet, a jen kowe dron im kalaplok ar kõmõn men in, bwe jej lo an ran eo ebaktok.” (Hebrew 10:23-25) Elañe ej mour tõmak eo ad, kij bareinwõt jejamin likit ar kwelok im jar.’ Jenaj mõnõnõ in kõketak ro jeid im jatid im kõtlok bwe ren kõketak kij ñõn yokwe im jerbal ko remõn im ñõn bõk kakajur kin jerbal eo eaorõk ilubilej ñõn keañ kin kejatdikdik eo ad, meñe ñõn lõl ak lõñ.—John 13:35.
“Bujen eo ñõn Indio”
13, 14. Ilo wãwen et ko bujen eo ekãl ej indio?
13 Ta eo enaj walok ñe ro eliktata ian 144,000 eo rej tõbar kejatdikdik eo air ilõñ? En bõjrak ke an jerbal bujen eo ekãl? Ilo ien en, enaj ejelok bwen ro uan Israel eo an Anij ion lõl. Ro otemjej rej bõk kwunair ilo bujen eo renaj bed ibben Jesus “ilo ailiñ eo [an] Jemen.” (Matthew 26:29) Ak jej kememej nan ko an Paul ilo letter eo an ñõn ri Hebrew ro: “Im Anij in ainemõn, Eo e ar bõktok jen ro remij, S̃eperd eo elap an s̃ip ko, kin bõtõktõkin bujen ej in drio.” (Hebrew 13:20; Isaiah 55:3) Ilo wãwen et eo bujen in ekãl ej indio?
14 Moktata, ilo an jab einwõt bujen Kien eo, rejamin bõk jikin. Kein karuo, tokjen jerbal eo an rej indio, einwõt ilo jerbal in king eo an Jesus. (Keidi Luke 1:33 ibben 1 Korint 15:27, 28.) Ailiñ in lõñ ewor juõn jikin eo ej indio ilo karõk ko an Jehovah. (Revelation 22:5) Im kein kajilu, sheep ro jet renaj etal wõt im bõk tokjen jen karõk eo an bujen eo ekãl. Ilo ien Thousand Yiõ in Iroij eo an Christ, armij ro ri tiljek renaj etal wõt im “korijer ñõn [Jehovah] ran im boñ ilo tempel eo An” ejja einwõt air kõmmõne kiõ. Jehovah ejamin bar bõklõñtak jerawiwi ko air ilo ien ko remotlok ko emwij jeorilok ion bedbedin “draõ dra in kalimur eo” an Jesus. Renaj etal wõt im lõñliñ kin juõn jutak wãnik einwõt ro jeran Jehovah, im kien eo an ej naj jeje wõt ilo burueir.
15. Kwalok kõtan kadkad eo an Jehovah ibben ri kabuñ ro an ilo lõl eo ekãl.
15 Inem Jehovah en maroñ ke ba kin armij rein ri karejaran: ‘Ij air Anij, im ir rej armij ro ao’? Aet. “E naj jokwe ibeir, im re naj driloabjen, im Anij e naj ber ibeir.” (Revelation 21:3) Renaj erom “jar an ro remõn,” ro rej jutak ikijen lõl in “jikin kwelok e jitenburu,” lio belen Jesus Christ ilõñ. (Revelation 14:1; 20:9; 21:2) Aolepen menin enaj maroñ kin tõmak eo air ilo “draõ dra in kalimur” an Jesus kar katorloke im air kõttã ñõn king im priest ro ilõñ, ro ke rar bed ion lõl rar Israel eo an Anij.—Revelation 5:10.
16. (a) Ta men ko emaroñ wor rej kõttar ro rej jerkakbiji ñõn mour ilõl? (b) Ta jerammõn ko renaj itok ilo jemlokin thousand yiõ ko?
16 A ta kin ro remij im rej kajerkakbijik ir ion lõl? (John 5:28, 29) Ir bareinwõt renaj kir ir ñõn air “jerammõn” ikijen Jesus, Ineen Abraham. (Genesis 22:18) Renaj bareinwõt aikwij yokwe etan Jehovah, jerbal ñõn e, lelok menin katok ko remõn, im lelok jerbal eo ekwojarjar ilo imõn jar eo an. Ro rej kõmmõn eindein renaj deloñ ñõn loan kakije eo an Anij. (Isaiah 56:6, 7) Ilo jemlokin thousand yiõ ko, aolep ro retiljek naj dedelok bõktok ir ñõn air armij wãppen ikijen jerbal eo an Jesus Christ im 144,000 priest ro rejtan. Renaj wãnik, rejamin baj keañ kin ir wõt bwe rewãnik einwõt ro jeran Anij. Renaj “mour,” ilo air lukkun anemkwoj jen jerawiwi im mij eo rar jolete jen Adam. (Revelation 20:5; 22:2) Enaj juõn jerammõn emõn! Jen wãwen eo jej bed ie rainin, einwõt jerbal in priest eo an Jesus im 144,000 eo enaj einwõt dedelok. Jerammõn ko relaplok an Ran in Kilãjrak eo renaj jerbal. Bareinwõt, Jesus enaj ‘lelok ailiñ eo ñõn Anij, aet Jemen.’ (1 Korint 15:24) Enaj wor juõn melejoñ eliktata ñõn armij, inem Satan im demon ro an naj kokkure ir ñõn indio.—Revelation 20:7, 10.
17. Ilo lemnak kin lõñliñ eo ej kõttar kij, ta eo kajjojo iad ej aikwij beek ñõn an kõmmõne?
17 Ta jerbal eo, elañe ewor, “bujen eo ej indio” enaj kõmmõne ilo ien eo ekairujruj me enaj ijjino? Menin ejjab ñõn kij ñõn ad ba. Ta eo tok ñõn kiõ ebwe de an Jehovah kalikare. Menin ej baj kabwilõñ wõt kij. Baj lemnak—mour indio einwõt mõttan “lõñ ko rekãl im juõn lõl ekãl”! (2 Peter 3:13) En ejelok jabdewõt men ej kamõjnoik kõnan eo ad ñõn jolete kallimur in. Jutak bin emaroñ jab bidodo. Paul ear ba: “Komin kijenmij bwe, mõjen ami kõmõnmõn ankil an Anij, komin bõk men in kalimur eo.” (Hebrew 10:36) Ak, kememej, bwe jabdewõt abañ ñõn ellã ion, jabdewõt jumae ñõn tarinaiki, ej einwõt ejelok tokjeir ñe keidi ñõn lõñliñ eo ej kõttar kij. (2 Korint 4:17) Kin men in, en ejelok iad en “jenliklik ñõn kokkure.” Jen men in, jen kamol kij make bwe jej “ian ro rej tõmak ñõn lomorir.” (Hebrew 10:39) Kij otemjej jen obrak kin liki Jehovah, Anij eo an bujen ko, ñõn jerammõn eo ej indio ñõn kij kajjojo.
[Kamelele eo itulal]
a Lale Survival Into a New Earth (Ellã ñõn Loan juõn Lõl Ekãl), jebta 13, jeje in Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
Kwoj Melele Ke?
◻ Ijellokin Christian ri kabit ro, wõn ro rej bõk jerammõn ikijen Ineen Abraham?
◻ Ilo air bõk jerammõn ikijen bujen eo ekãl, ewi wãwen an sheep ro jet einwõt kar armij ro rar oktak ñõn kabuñ eo an ri Jew ro iumin bujen eo mokta?
◻ Ewi wãwen an sheep ro jet bõk jerammõn ikijen karõk eo kin Ran in Kilãjrak eo elaplok?
◻ Etke Paul ear naetan bujen eo ekãl juõn “bujen eo ej in drio”?
[Pija eo ilo peij 31]
Ilo lemnak kin lõñliñ eo ej kõttar kij, jen “ian ro rej tõmak ñõn lomorir”