Kein Jipañ ñan Kein Katak eo Ad, Jerbal eo Ad im Wãween Ad Mour
Pãpode 5-11
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 12-13
“Waanjoñak eo kõn Wiit im Mar Ko”
“Inaaj Pãd Ippemi Iien Otemjej”
2 Men ko me rej wal̦o̦k ilo jikin kallib eo rej jitõñl̦o̦k ñan iien eo Jijej enaaj kããlõt ak aini armej ro rej ãinwõt wit. Ej bar jitõñl̦o̦k ñan wãween eo me Jijej enaaj ainitok wit ko. Wit ko rej jitõñl̦o̦k ñan ri kapit ro me renaaj irooj ilañ ippãn Jijej ilo Aelõñ eo. Iien eo kar jino jeor wit ko kar ilo iiõ eo 33 ilo raan in Pentekost eo. Ak, ñããt enaaj jem̦l̦o̦k iien aini wit ko? Enaaj jem̦l̦o̦k ñe em̦õj an Anij sili aolep ri kapit ro ilo lal̦ in me renaaj mour wõt ilo jem̦l̦o̦kinl̦o̦k jukjukun pãd in im aolepeer rej pãd ilañ. (Matu 24:31; Revelesõn 7:1-4) Ñe jej etale waanjoñak in jenaaj maroñ jel̦ã kõn elõñ men ko me rar jino wal̦o̦k 2,000 iiõ ko remootl̦o̦k. Waanjoñak in ej kwal̦o̦k kõn iien jeor wit ko im mar ko, iien aer eddekl̦o̦k, im iien m̦adm̦õd eo. Bõtab, ilo katak in, jenaaj bwebwenato kõn iien m̦adm̦õd eo.
JIJEJ EJ KÕJPAROK WÕT ER
3 Jino jãn iiõ eo 100, “mar ko” rar wal̦o̦k. “Mar ko” rej jitõñl̦o̦k ñan riab in Kũrjin ro. (Matu 13:26, UBS) Im jino jãn iiõ eo 300, ear lõñl̦o̦k oran “mar ko” jãn wit ko ak m̦ool in Kũrjin ro me rar ri kapit. Keememej bwe ilo waanjoñak eo, ri karejar ro an ri kallib eo rar kajjitõk mãlim ñan kõteepi mar ko. (Matu 13:28, UBS) Ak ta kar uwaak eo an ri kallib eo?
“Inaaj Pãd Ippemi Iien Otemjej”
4 Ri kallib eo ej Jijej, im ear uwaake ri karejar ro an im ba: “Wit ko im mar ko ren jim̦or eddek m̦ae iien m̦adm̦õd.” Naan kein an Jijej rej kaalikkar bwe jãn kar raan ko an rijjelõk ro m̦aantak ñan raan kein ear wõr wõt jet “wit” ak m̦ool in Kũrjin ro me rej ri kapit. Jijej ear bar kam̦oole men in ke ear kõnnaan ippãn rũkal̦oor ro an. Ear ba: “Inaaj pãd ippemi iien otemjej, ñan iien eo ãliktata.” (Matu 28:20, UBS) Eoon in ej kaalikkar bwe Jijej enaaj kõjparok ri kapit ro iien otemjej m̦ae iien eo ãliktata. Meñe ãindein ak jejjab lukkuun jel̦ã wõn ro rar “wit ko” ilo kar iiõ kein kõnke “mar ko” ak riab in Kũrjin ro rar bar eddek ibwiljier. Bõtab tarrin 30 iiõ ko m̦okta jãn iien m̦adm̦õd eo, ear jino alikkar wõn ro rej “wit ko.” Ta eo ear kaalikkare?
“Inaaj Pãd Ippemi Iien Otemjej”
10 Kein kajuon, enjel̦ ro renaaj kõteepi im aini mar ko. Jijej ear ba bwe ilo iien m̦adm̦õd eo enaaj jiroñ ri m̦adm̦õd ro im ba: “Kõteepi mar ko m̦okta im tũrtũri ippãn doon.” Ãlikin 1914, enjel̦ ro rar jino aer “kõteepi” mar ko ak riab in Kũrjin ro ke rar kõjepel er jãn ri kapit ro ak “armej in Aelõñ in lañ.”—Matu 13:30, 38, 41, UBS.
11 Ke enjel̦ ro rar wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kõteepi im aini mar ko, ear alikkarl̦o̦k wõn ro rej ãinwõt wit im wõn ro rej ãinwõt mar ko. (Revelesõn 18:1, 4) Ilo kar iiõ eo 1919, ear buñ Babil̦on eo El̦ap kõnke jãn kar iiõ in ear ejjel̦o̦k an maroñ ioon armej ro an Anij. Ta eo ear lukkuun kaalikkar oktak eo ikõtaan ro rej riab in Kũrjin jãn ro rej m̦ool in Kũrjin? Ro im rej m̦ool in Kũrjin rar kõm̦m̦ane jerbal in kwal̦o̦k naan. Ilo kar tõre eo, em̦m̦aan ro me rar tõl jerbal ko an Ri Katak Baibõl̦ ro rar rõjañ aolep ro uwaaer ñan kwal̦o̦k naan kõn Aelõñ eo. Ñan waanjoñak, ilo kar 1919, rar kõm̦m̦ane juon bok (To Whom the Work is Entrusted) me ear rõjañ aolep ri kapit ro ñan kwal̦o̦k naan jãn em̦ ñan em̦. Bok eo ear ba: “Jerbal in ej an Irooj. Meñe ej juon jerbal l̦apl̦ap, ak jenaaj maroñe kõnke Irooj ej jipañ kõj. Kom̦ lukkuun jeraam̦m̦an bwe kom̦ maroñ bõk kun̦aami ilo jerbal in.” Ãlikin an Ri Katak Baibõl̦ ro riiti bok in, ta eo rar kõm̦m̦ane? Eokwe, ilo iiõ eo 1922, bok eo Naan in Keeañ ear ba bwe jãn kar iiõ eo 1919, Ri Katak Baibõl̦ ro rar kal̦apl̦o̦k iien aer kwal̦o̦k naan. Innem, jãn kar tõre eo tok ñan kiiõ, jerbal in kwal̦o̦k naan ej kaalikkar wõn ro rej m̦ool in Kũrjin.
12 Kein karuo, enjel̦ ro renaaj aini wit ko. Ewi wãween? Jijej ear jiroñ enjel̦ ro im ba: “Aini wit ko im likũti n̦a ilowaan im̦õn ekkan eo aõ.” (Matu 13:30, UBS) Jãn kar iiõ eo 1919, kar aintok ri kapit ro ñan ilowaan eklejia eo an Kũraij me ear karreoiki. Ak ta eo enaaj wal̦o̦k ñan ri kapit ro me renaaj mour wõt ilo lal̦ in ilo jem̦l̦o̦kinl̦o̦k jukjukun pãd in? Eokwe, iien eo ãliktata me naaj ainitok er ñan im̦õn ekkan eo ej ñe rej jerkakpeje ilañ.—Daniel 7:18, 22, 27.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 12:20
Wiik in l̦aam̦ eo ebaatat: L̦aam̦ eo rekõn kõjerbale ilo m̦õko etto, ear juon kl̦e edik im kar teiñi kõn oil in olive. Wiik eo me kar kõm̦m̦ane jãn flax (juon kain ujooj) ej jorome lõñtak oil eo bwe en urur wõt l̦aam̦ eo. Naanin Grik eo kar ukote ñan “flax ebaatat” emaroñ jitõñl̦o̦k ñan iien eo wiik eo ej baatat kõnke ej bwil wõt bõran im ke urur eo edikl̦o̦k ak em̦õj an kun. Kanaan eo ilo Aiseia 42:3 ear kwal̦o̦k kõn an Jesus naaj jouj im tũriam̦o kõn ro rettã im erup bũrueer me kõjatdikdik eo aer enañin jako wõt jidik. Ewi wãween? Ikijjeen an jab “kune” ak kõm̦m̦an bwe en jako kõjatdikdik eo aer.
Kwaar Jel̦ã Ke?
M̦ool ke bwe ilo iien ko etto armej ro rekõn jeor ine in mar ñan ko̦kkure jikin kallib ko an ro jet?
ILO bokin Matu 13:24-26 (UBS), Jijej ear ba: “Aelõñin lañ ej ãinwõt juon armej ej jeor ine em̦m̦an ilo mel̦aaj eo an. Juon boñ, ke armej otemjej rekiki, juon rinana ear itok im jeor mar ko ibwiljin wiit ko, im etal. Ke ine ko rej eddek im ejino wal̦o̦k leer, mar ko rej bareinwõt wal̦o̦k.” Jet iaan ro im rej jeje kõn men ko rar wal̦o̦k ilo iien ko etto, rejjab lukkuun tõmak bwe armej ro rekõn jeor ine in mar ko ñan ko̦kkure jikin kallib ko an ro jet. Bõtab jeje ko an kar kien eo an Rom ilo iien ko etto rej kaalikkar bwe men in ear lukkuun wal̦o̦k.
Juon tũkjinede in Baibõl̦ ej ba: “Ñe juon armej ej jeor ine in mar ko ilo jikin kallib eo an bar juon kõnke ekõn̦aan ukot nana kõn nana . . . men in ear n̦ae kakien ko an aelõñin Rom. An kar wõr kakien n̦ae men in ej kaalikkar bwe elõñ alen an kar wal̦o̦k ilo iien ko.” Juon rũmmãlõtlõt etan Alastair Kerr ej ba bwe ilo kar iiõ eo 533 ãlikin Kũraij, rũtõl eo an Rom etan Justinian ear je juon an bok etan Digest. Bok in ej kwal̦o̦k ilo tukadu kõn kakien ko an kar Rom im jet iaan naan ko an ro ear l̦ap aer jel̦ã kõn kakien kein me rar mour ilo iiõ ko 100 ñan 250 ãlikin Kũraij. Ekkar ñan bok in (Digest, 9.2.27.14), juon em̦m̦aan etan Ulpian me el̦ap an jel̦ã kõn kakien ko an Rom ear kwal̦o̦k kõn juon keej me juon ruutiej in Rom ear etale. Etan ruutiej in ej Celsus im ear mour ilo tõre ko ãlikin iiõ eo 100. Ilo keej in, juon ear ko̦kkure atake eo an bar juon armej ilo an kar jeor ine in mar ie. Bok in ej kwal̦o̦k kõn jim̦we im maroñ ko an armej eo an atake eo ñan an kõm̦m̦an bwe armej eo ear ko̦kkure atake eo an en kõl̦l̦ãik on̦ãn aolep men ko ear ko̦kkuri.
Kõnke armej ro rekõn kõm̦m̦ane men in enana ium̦win aelõñin Rom ilo iien ko etto, men in ej kaalikkar bwe waanjoñak eo Jijej ear kwal̦o̦k kake ear juon men armej ro rekõn kõm̦m̦ane ilo tõre ko an.
Pãpode 12-18
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 14-15
“Jesus Ear Kõjerbal Jet Wõt Em̦m̦aan ñan Naajdik Elõñ”
Jijej Ear Kõjerbal Jet Wõt Em̦m̦aan ñan Naajdik Elõñ
2 Ke Jijej ear lo armej rein, ear tũriam̦okake er. Kõn men in, ear kõmour ro rar nañinmej im katakin armej ro elõñ men ko kõn Aelõñ eo an Anij. Ke ear jino boñ, rũkal̦oor ro rar ba ñan Jijej bwe en jiroñ armej ro bwe ren ilo̦k. Etke? Kõnke armej rein ren etal im wia kijeer. Ak Jijej ear ba ñan rũkal̦oor ro an: “Kom̦ eo kom̦win lel̦o̦k kijeer.” Naan kein an Jijej remaroñ kar kabwilõñ rũkal̦oor ro an kõnke ear wõr ippãer l̦alem wõt l̦oob in pilawã im ruo ek.
Jijej Ear Kõjerbal Jet Wõt Em̦m̦aan ñan Naajdik Elõñ
3 Kõn an Jijej tũriam̦o kõn armej ro, ear kõm̦m̦ane juon menin bwilõñ ñan jipañ er. Im eñin menin kabwilõñlõñ eo wõt me ej wal̦o̦k ilo aolep bok in gospel kein emãn, Matu, Mark, Luk, im Jon. (Mark 6:35-44; Luk 9:10-17; Jon 6:1-13) Jijej ear ba bwe rũkal̦oor ro an ren jiroñ armej ro bwe ren jijet ioon ujooj eo, im ren kajenolo̦k er bwe en wõr 50 ak 100 armej ilo juon kumi. Innem, ãlikin an jari m̦õñã ko, ear jino “lil̦o̦k ñan ro rũkal̦ooran, im rar ajeji ñan armej ro.” Ekabwilõñlõñ bwe meñe ear dik m̦õñã ak ear wõr bwe ke rar ajeji! Kiiõ l̦õmn̦ak kõn men in: Jijej ear kõjerbal jejjo wõt iaan rũkal̦oor ro an ñan naajdik elõñ to̦ujin armej.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 14:21, UBS
ijello̦kun kõrã im ajri: Matu wõt ej kwal̦o̦k kõn kõrã ro im ajri ro ke ear je menin kabwilõñlõñ in. Innem, emaroñ kar lõñl̦o̦k jãn 15,000 oran armej ro Jesus ear naajdik er ilo kabwilõñlõñ.
Jijej Ear Kõjerbal Jet Wõt Em̦m̦aan ñan Naajdik Elõñ
L̦ÕMN̦AK m̦õk kõn men ko rej wal̦o̦k ilo iien in. (Riit Matu 14:14-21, UBS.) M̦okta jãn kar raan in Kijoone eo ilo iiõ eo 32, juon jarlepju in armej ear itok ñan ippãn Jijej im rũkal̦oor ro an ilo jikin eo etan Betseida. Bukwõn in ear pãd ilo turin Lom̦al̦o in Galili. Kar jete armej ro ilo iien in? Kar enañin 5,000 em̦m̦aan im bareinwõt elõñ kõrã im ajri ro ippãer.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 15:7, UBS
rietao: Naan eo ilo kajin Grik ej hy·po·kri·tesʹ im ilo jinoin ekõn jitõñl̦o̦k ñan RiGrik ro (im tokãlik RiRom ro) me rej kõm̦m̦an tieta im kõn̦ak riabin mãj ko kar kõm̦m̦ani ñan kal̦apl̦o̦k ainikien aer kõnono. Tokãlik naan in ear oktak im juon naanin kõkkar me ej mel̦el̦ein jabdewõt armej eo etao ak eankiliriab me ej kõm̦m̦an an ro jet l̦õmn̦ak bwe em̦m̦an ak ilo m̦ool enana. Ilo ijin, Jesus ear n̦aetan rũtõl ro an kabuñ eo an RiJu, “rietao.”—Mt 6:5, 16, UBS.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 15:26
ajri ran̦ . . . kidu ko reddik: Kõnke kidu ko rar jab erreo ekkar ñan Kien Moses, ekkã an Baibõl̦ kõjerbale naan in ilo juon wãween enana. (Lv 11:27; Mt 7:6; Pil 3:2, UBS; Rev 22:15) Bõtab, ilo bokin Mark (Mk 7:27) im bokin Matu me rej jim̦or kwal̦o̦k kõn naan kein an Jesus, rej kõjerbal naan eo me ej mel̦el̦ein “kidu ko reddik” ak “kidu ko nejin armej.” Men in ej kaalikkar bwe ejouj wãween an kar Jesus kõnnaan ke ear kõjerbal naan eo ej jitõñl̦o̦k ñan kidu nãjnej ko nejin ro rejjab RiJu, me rar jokwe ilo m̦õko im̦weer. Ilo an kar Jesus kõkkar kõn RiIsrael ro ñan “ajri ran̦” im ro rejjab RiJu ñan “kidu ko reddik,” ear kõn̦aan kaalikkar wõn eo ej itok m̦oktata. Ilo juon baam̦le me ewõr nejier ajri im kidu, ekkã aer naajdik ajri ro m̦okta.
Pãpode 19-25
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 16-17
“An Wõn L̦õmn̦ak ko Kwõj Bũki?”
Ri Belele Maan Ro—Komin Kile Bõr Eo An Christ
17 Bar juõn ien, Jesus ear kamelele ñan ri jilek ro an bwe ej aikwij etal ñan Jerusalem, ijo enaj kar bõk matõrtõr jen “elder ro im pris relap im skraib ro, im re naj mõn E, im E naj jerkakbiji ilo ran eo ken ka jilu.” Kin men in Peter ear kapjere, im jino an kowe E im ba, “En etolok jen Kwe, Iroij; men in e jamin ber ibõm.” Alikar, lemnak eo an Peter ear bedbed ion eñjake eo an wõt. Ear tellokin an Jesus kajimweik e. Inem Jesus ear ba ñan Peter, “Kwon ilok ilikiõ, Setan: kwoj iten latibñil Iõ: bwe kwo jab lemnok kin men ko an Anij, a kin men ko an armij rõn.”—Matu 16:21-23.
Kwõn Ekkõl im Kõjparok bwe Setan Ekõn̦aan Ko̦kkure Eok!
16 Setan emaroñ m̦on̦e rũkarejar ro retiljek an Jeova. Ñan waanjoñak, jen lale ta eo ear wal̦o̦k ke Jijej ear jiroñ rũkal̦oor ro an ke enaaj mej. Rijjilõk Piter ear lukkuun yokwe Jijej. Im ke ear roñ men in, ear kepaake Jijej im ba: “Irooj, Anij en bõbrae men in jãn eok! En jab wal̦o̦k men in ñan eok!” Ak uwaak eo an Jijej ñan Piter elukkuun alikkar. Ear ba: “Kwõn etal jãn ippa, Setan!” (Matu 16:22, 23, UBS) Etke Jijej ear kõjerbal ãt in “Setan” ke ear kõnnaan ñan Piter? Eokwe, kõnke Jijej ejel̦ã ta eo enaaj kar wal̦o̦k. M̦õttan jidik Jijej enaaj kar mej im katok kõn mour eo an ñan kam̦ool bwe Tepil̦ eo ej juon rũriab. Iien in ear juon iien ekanooj pen ñan Jijej. Ear jab iien ñan an ‘bõbrae men eo’ jãn an wal̦o̦k ñane. Setan enaaj kar lukkuun m̦õn̦õn̦õ ñe Jijej ear bõjrak jãn an kõjparok im ekkõl wõt.
17 Ilo an epaaktok jem̦l̦o̦kin jukjukun pãd in, jej mour ilo iien kein reppen. Setan ekõn̦aan bwe jen m̦ad ilo ad pukot jeraam̦m̦an ko an lal̦ in. Ekõn̦aan bwe jen mel̦o̦kl̦o̦k bwe jej mour ilo raan ko ãliktata im ejjab kõn̦aan bwe jen kõjparok im ekkõl wõt. Kwõn jab kõtl̦o̦k bwe men in en wal̦o̦k ñan eok! Kwõn “ekkõl” wõt. (Matu 24:42) Lale kwaar tõmak mel̦el̦e ko reriab an Setan me rej kõm̦m̦an ad l̦õmn̦ak bwe ej to wõt an jem̦l̦o̦k jukjukun pãd in ak bwe eban jem̦l̦o̦k.
‘Komin Ilok Im Kõmõn Dri Kalora, Baptais Ir’
9 Ad lor joñok eo an Jesus ñan kõmanman ankil an Anij ej kitibuj ta? Jesus ear ba ñan ri kalor ro an: “Elañe jabrewõt armij e kõnan lor Iõ, en mõke karmijete, im bõk drebail eo an, im lor Iõ.” (Matu 16:24) Ijin ear kwalok kin jilu men ko jej aikwij kõmmani. Mokta, jej aikwij “karmijete” kij make. Ej melelen bwe, jej ba jab ñan kõnan ko ad rekibbon im aet ñan nan in kakabilek im nan in jiroñ ko an Anij. Kein karuo, jej ‘bõk alal in eñtan eo ad.’ Ilo ran ko an Jesus, juõn alal in eñtan ear kõkkar kin jook im eñtan. Einwõt Ri Christian ro, jej bojak in eñtan kin news eo emõn. (2 Timote 1:8) Meñe lal in emaroñ kajirere ak kananaik kij, einwõt Christ jej ‘kajekdon jook,’ im jej mõnõnõ in jelã bwe jej kabuñburuen Anij. (Dri Hibru 12:2) Eliktata, jej “lor” wõt Jesus.—Sam Ko 73:26; 119:44; 145:2.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 16:18
kwe Piter, im ioon ejm̦aan in: Ilo kajin Grik ej peʹtros im ej jitõñl̦o̦k ñan paotokin juon em̦m̦aan me ej mel̦el̦ein “juon m̦õttan dekã; juon dekã.” Ilo ijin, kar kõjerbale ãinwõt juon ãt (Piter), etan Grik eo Jesus ear lel̦o̦k etan Saimõn. (Jon 1:42, UBS) Naan eo ej jitõñl̦o̦k ñan paotokin juon kõrã ej peʹtra im kar ukote ñan “ejm̦aan” im emaroñ mel̦el̦ein pedped, m̦aan dekã ko ilo tõrerein tol̦ ko, ak juon dekã kileplep. Naanin Grik in ej bar wal̦o̦k ilo Mt 7:24, 25, UBS; 27:60, UBS; Luk 6:48; 8:6; Rom 9:33, UBS; 1Ko 10:4; 1Pi 2:8, UBS. Piter ear jab watõk e make bwe ej ejm̦aan eo me Jesus enaaj kar kalõke eklejia eo an ioon. Ej alikkar men in ilo naan ko ear je ilo 1Pi 2:4-8 (UBS), ke ear ba bwe Jesus ej “dekã in jabõn em̦” eo kar kanaan kake, me Anij make ear kããlõte. Rijjilõk Paul bareinwõt ear jitõñl̦o̦k Jesus ñan “bo̦unteijen” eo im “ejm̦aan in jetõb.” (1Ko 3:11; 10:4, UBS) Innem alikkar bwe Jesus ear kõjerbal naan ko ilo juon wãween kõkkar. Ej ãinwõt ñe ear ba: ‘Kwe, eo ij n̦aetan Piter, ak juon M̦õttan Dekã, em̦õj am̦ jel̦ã kõn wõn eo ej Christ, ak “ejm̦aan in,” eo me enaaj bo̦unteijen in eklejia eo an Kũrjin ro.’
eklejia: Eñin jinointata an wal̦o̦k naanin Grik eo ek·kle·siʹa. Ej itok jãn naanin Grik ko ruo, ek, mel̦el̦ein “diwõj,” im ka·leʹo, mel̦el̦ein “ñan kũr.” Ej jitõñl̦o̦k ñan juon kumi in armej ro kar kũrtok ak ko̦kweilo̦ktok er kõn juon un ak m̦akũtkũt eaorõk. Ilo eoon ko iturin eoon in, Jesus ej kanaan kõn iien eo enaaj jutak eklejia eo an Kũrjin ro, eo ej ejaakin rũkkapit ro, ak ro rej ãinwõt “dekã ko remour” kar “kalõk Tampel̦ jetõb eo kake.” (1Pi 2:4, 5, UBS) Eokkutkut an kar ukokin Baibõl̦ eo etan Septuagint kõjerbale naanin Grik in me joñan wõt juon mel̦el̦ein ippãn naanin Hibru eo kar ukote ñan juon “jar” ak congregation me ekkã an kar jitõñl̦o̦k ñan aolepen aelõñ eo an ro doon Anij. (Dt 23:3; 31:30) Ilo Jrb 7:38, ej jitõñl̦o̦k RiIsrael ro rar kũrtok er jãn Ijipt ãinwõt “eklejia.” Ejja ilo wãween in wõt, Kũrjin ro kar ‘kũr er jãn marok’ im ‘kããlõt er jãn lal̦’ rej ejaake ‘eklejia eo an Anij.’—1Pi 2:9; Jon 15:19; 1Ko 1:2.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 16:19
ki ko ki in aelõñin lañ: Ilo Baibõl̦, ro kar lel̦o̦k jet kain ki ko ñan er, meñe lukkuun ki ak ki ko ilo kõkkar, ej mel̦el̦ein bwe kar lel̦o̦k el̦ap maroñ ñan er. (1Kr 9:26, 27, NW; Ais 22:20-22, UBS) Kõn men in, “ki” ej kõkkar kõn maroñ im eddo. Piter ear kõjerbal “ki” kein kar lil̦o̦k ñane ñan kõppel̦l̦o̦k juon iien em̦m̦an ñan RiJu ro (Jrb 2:22-41), RiSameria ro (Jrb 8:14-17), im Riaelõñ ko (Jrb 10:34-38) bwe ren bõk jetõb eo an Anij im del̦o̦ñ ilo aelõñin lañ.
Pãpode 26–M̦aaj 4
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 18-19
“Lukkuun Kõjparok jãn Men ko Renaaj Kõm̦m̦an Am̦ L̦õkatip im L̦õkatipi Ro Jet”
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon ko ilo Mt 18:6, 7
dekã irir el̦ap [eo me juon donkey ej aike]: Ukok eo kõn naan kõn naan ej, “juon dekã in irir an juon donkey.” Joñan depakpakin dekã in emaroñ kar 4 l̦o̦k ñan 5 ne, im joñan an lukkuun eddo juon donkey ear aikuj aike im kõro̦o̦lole.
l̦õkatip ko: Naan eo ilo kajin Grik ej skanʹda·lon. Mel̦el̦e eo jinoin kõn naanin Grik in me kar ukote ñan “l̦õkatip ko,” rej ba bwe ej jitõñl̦o̦k ñan juon aujiid. Jet rej l̦õmn̦ak bwe ej juon al̦al̦ me rar bouti kein anan eo ie im likũti iolaplapen juon kein aujiid. Tokãlik, rar kõjerbale ñan jitõñl̦o̦k ñan jabdewõt kein ko̦kkure ko me renaaj kõm̦m̦an an juon tũbbo̦k ak buñ. Ak ñe rej kõjerbale ilo juon wãween kõkkar, ej jitõñl̦o̦k ñan kõm̦m̦an ko ak wãween ko me rej tõll̦o̦k juon armej ñan an kõm̦m̦ane juon men enana, ak tũbbo̦k ilo m̦anit ko rettoon im rebõd, ak buñ jãn tõmak ilo an kõm̦m̦ane juon jerawiwi. Ilo Mt 18:8, 9, ej kõjerbal naanin Grik eo skan·da·liʹzo, me kar ukote ñan ‘l̦õkatipi’ im ej jitõñl̦o̦k ñan an armej eo kõm̦m̦ane juon men. Bar juon wãween ñan ukote ej, “erom juon aujiid ak kõm̦m̦an bwe en jerawiwi.”
nwtsty-E pija ko
Dekã in Irir
Kar kõjerbal dekã in irir eo ñan irir wiit im keen̦i olive ko bwe en to̦o̦rtok oil. Jet iaaer reddik im juon emaroñ kõjerbal wõt kõn pein im iñũti. Ak jet, joñan aer kilep juon menninmour ekajoor ear aikuj aike im kõro̦o̦lole. Emaroñ dekã in irir ko kein me RiPilistia ro rar kõm̦akokoik Samson bwe en aiki im irir wiit ñan er. (Eka 16:21, UBS) Dekã in irir ko me kar kõjerbal juon menninmour ekajoor bwe en kõro̦o̦lole, ear jab wõr wõt ilo Israel ak ekar bar wõr ilo enañin aolep jikin ko rar pãd ium̦win kien eo an Rom.
Dekã eo Ilõñ im Dekã eo Ilal̦
Ilo pija in, ej kwal̦o̦k dekã in irir eo ekilep me menninmour ko nejin armej, ãinwõt donkey ko, rekõn aike. Armej ro rekõn kõjerbale dekã in ñan irir wiit im keen̦i olive ko. Dekã eo ilõñ emaroñ kar 5 ne depakpakin im rekõn iñũti im kõro̦o̦lole ioon juon dekã ettã im edepakpakl̦o̦k.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 18:9
Geena: Naan in ej itok jãn naanin Hibru eo geh hin·nomʹ, mel̦el̦ein “Kom̦lal̦ Hinnom,” eo ear pãd itueañ turilik ilo Jerusalem eo etto. (Lale Kein Jipañ ñan Katak Naanin Anij, M̦õttan 16, ijo ej ba “Jerusalem im Jikin ko Ipel̦aakin.”) Ilo raan ko an Jesus, kom̦lal̦ in ear juon jikin ittil kwõpej, kõn men in elukkuun kar jejjet kõjerbale naan in “Geena” ñan kõkkar kõn jako ñan indeeo.
nwtstg-E Kõmel̦el̦e Ko (Glossary)
Geena
Naanin Grik eo ñan Kom̦lal̦ Hinnom, eo me ear pãd itueañ turilik ilo Jerusalem eo kar etto. (Jer 7:31, UBS) Kar kanaan kake bwe enaaj ãinwõt juon jikin me ãnbwinnin ro remej renaaj kar pãd im ejjeplõklõk ie. (Jer 7:32; 19:6) Ejjel̦o̦k kein kam̦ool bwe kar jol̦o̦k menninmour ko ak armej ro ilo Geena ñan tile im kaeñtaan er ke rej mour wõt. Innem alikkar bwe Geena ejjab jitõñl̦o̦k ñan lukkuun juon jikin me rej tile im kaeñtaan jetõb ko an ro remej ilo kijeek eo ej urur ñan indeeo. Bõtab, ke Jesus im rũkal̦oor ro an rar kõjerbale naan in Geena, rar kõkkar kake ñan “mej kein karuo,” mel̦el̦ein jako ñan indeeo.—Rev 20:14; Mt 5:22; 10:28.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 18:10
rej lo wõt turin mejãn Jema: Ak “rej pãd im̦aan mejãn Jema.” Kõnke enjel̦ ro ewõr aer maroñ ñan pãd im̦aan mejãn Anij, er wõt remaroñ lo turin mejãn Anij.—Ex 33:20.
w10-E 11/1 pãr. 16
Wãween an Jetõb ro Ilañ Jipañ Kõj
Jesus ear kwal̦o̦k bwe Anij ear lel̦o̦k juon jerbal ñan enjel̦ ro ñan aer kõjparok rũkarejar ro An bwe en jab jorrããn tõmak eo aer. Kõn men in, ke Jesus ear kakkõl rũkal̦oor ro an bwe ren jab l̦õkatipi ro jet, ear ba: “Kom̦win kõjparok bwe kom̦win jab kõjekdo̦o̦n juon iaan rein redik, bwe Ij ba ñan kom̦, iien otemjej ilañ enjel̦ ro aer rej lo wõt turin mejãn Jema ej pãd ilañ.” (Matu 18:10) Ilo ijin, Jesus ejjab kajjioñ in ba bwe kajjojo iaan rũkal̦oor ro an ewõr juon an enjel̦ me Anij ear lel̦o̦k bwe en kõjparoke. Bõtab, Jesus ear kwal̦o̦k bwe enjel̦ ro me rej jerbal ippãn Anij, el̦ap aer itoklimo kõn aolep ro uwaan eklejia eo an Kũrjin.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 18:22
77 alen: Ukok eo kõn naan kõn naan ej, “jiljilimjuonñoul alen jiljilimjuon.” Naan kein ilo kajin Grik remaroñ mel̦el̦ein “70 im 7” (77 alen) ak “70 koorl̦o̦k ippãn 7” (490 alen). Kar loe ejja naan kein wõt ilo ukokin Baibõl̦ eo etan Septuagint ilo eoon eo ilo Jen 4:24, me ear ukote naanin Hibru eo ñan “77 alen.” Men in ej rejetake mel̦el̦e eo kõn “77 alen.” Jekdo̦o̦n ewi wõt mel̦el̦e eo an armej ro kõn naan kein, ak an wal̦o̦k nõm̦ba 7 ruo alen ej kaalikkar bwe ej mel̦el̦ein “ñan indeeo” ak “ejjel̦o̦k joñan.” Ilo an kar Jesus ba ñan Piter bwe ejjab 7 alen ak ej 77 alen an jol̦o̦k bõd, ear katakin rũkal̦oor ro an bwe ejjel̦o̦k joñan aer aikuj jol̦o̦k an ro jet bõd. Eoktak jãn men eo bok eo an RiBabil̦on etan Talmud (Yoma 86b) ej ba. Ekkar ñan bok in: “El̦aññe juon armej ej kõm̦m̦an bõd juon, ruo im jilu alen, eokwe jol̦o̦k an bõd, ak ñe emãn alen an bõd, jab jol̦o̦k an bõd.”
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 19:7, UBS
peba in jepel: Ilo an kar Kien Moses ba bwe juon em̦m̦aan ej aikuj kõm̦m̦an juon peba in jepel im bar kweilo̦k ippãn em̦m̦aan ro rerũtto, men in ear lel̦o̦k iien ñan an lukkuun l̦õmn̦ak kõn pepe eo an m̦okta. Unin kar kien in ej ñan bõbraik an rippãlele ro m̦õkaj aer jepel im bareinwõt ñan kõjparok kõrã ro. (Dt 24:1) Bõtab ilo raan ko an Jesus, rũtõl in kabuñ ro rar kõm̦m̦an bwe en pidodo an em̦m̦aan ro jepel jãn kõrã ro pãleer. Rijeje bwebwenato eo ilo raan ko an rijjilõk ro etan Josephus, me kar juon Parisi im ear jepel jãn eo pãleen, ear ba bwe emãlim ñan jepel “kõn jabdewõt un (im elõñ iaan un kein l̦õm̦aro make rar ekkõn).”
nwtsty-E pija eo
Peba in Jepel
Peba in jepel in, jãn iiõ eo 71 ak 72 ãlikin Christ (C.E.), kar je ilo kajin Aramaic. Kar loe peba in ilo turõk in Wadi Murabbaat, juon reba em̦õrã ilo ãne Jem̦aden eo ilo Judia. Peba in ej ba bwe ilo kar iiõ eo kein ka 6 in an kar RiJu ro oktak im jum̦ae kien, Josep, l̦eo nejin Naqsan, ear jepel jãn Miriam, lio nejin Jonathan, eo ear jokwe ilo jikin kweilo̦k Masada.