Kein Jipañ ñan Kein Katak eo Ad, Jerbal eo Ad im Wãween Ad Mour
Jul̦ae 2-8
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | LUK 6-7
“M̦õn̦õn̦õ ilo Am̦ Lel̦o̦k”
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 6:37, UBS
Kom̦win jol̦o̦k an ro jet bõd, im Anij enaaj jeorl̦o̦k ami bõd: Ak “kom̦win kõtl̦o̦k, im naaj kõtl̦o̦k kom̦.” Naanin Grik eo kar kõjerbale ñan naan kein “jol̦o̦k bõd” rej mel̦el̦ein “ñan kõtl̦o̦k; ñan jilkinl̦o̦k; ak karõl̦o̦k (ñan waanjoñak, juon rũkalbuuj).” Ilo eoon kein, naan kein reoktak jãn ekajet ak liaakel̦o̦k juon armej, kõnke rej mel̦el̦ein karõl̦o̦k ak jeorl̦o̦k bõd eo an juon armej meñe emaroñ kar ekkar ñan an bõk kaje.
Komin Wõnmanlok im Kõmman Emõn
13 Einwõt Matthew, Luke ej eliji nan ko an Jesus ke ej ba: “Komin jab ekajet, im jamin ekajete kom: komin jab liakelok, im jamin liakelok kom: komin kõtlok im naj kõtlok kom.” (Luk 6:37) Ri Pharisee ro ilo ebeben eo kein kajuõn ear eddo air ekajete armij ro jet, ekkar ñan manit ko rejjab bedbed ion Bible. Jabdewõt ri roñjake ro an Jesus me rar kõmmane men in rar aikwij in ‘bõjrak jen air ekajet.’ Jen an eindein, ren kar “kõtlok,” melelen rej aikwij in jolok bwid ko an ro jet. Ri jilek Paul ear letok ejja nan in kakabilek eo ikijen jolok bwid, einwõt ej walok itulõñ.
14 Ilo air jolok bwid, ri kalor ro an Jesus renaj kar kamakit armij ro ñan jolok bwid. “Bwe ilo ekajet eo komij ekajet kake, naj ekajet kom,” Jesus ej ba, “im ilo joñok eo komij joñok kake, naj bar joñok ñõn kom.” (Mat. 7:2) Ikijen wãwen ad jerbal ibben ro jet, jenaj madmõd men eo jej jeor.—Gal. 6:7.
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 6:38
Kom̦win lel̦o̦k: Ak “Wõnm̦aanl̦o̦k wõt im lel̦o̦k.” Naanin Grik eo kar kõjerbale ñan naan kein emaroñ bar mel̦el̦ein “ñan lel̦o̦k” im ej kaalikkar bwe rej aikuj wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kõm̦m̦ane men in.
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 6:38
ubõmi: Ilo eoon kein remaroñ jitõñl̦o̦k ñan bõjo̦ ko rej pãd ilõñin wõt ipin nuknuk ko im em̦õj nukuji bwe en erom bõjo̦. “Lewaj n̦a ilo ubõmi” emaroñ jitõñl̦o̦k ñan m̦anit eo an ruwiakake ro ilo aer kannel̦o̦k kobban bõjo̦ ko an ro rej wia jãn er.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
w07-E 8/1 6 pãr. 1
Ewi Wãween Kwõmaroñ Lukkuun Rũtto ilo Tõmak?
Ekkã an kar Jesus bõk iien im jar. (Jon 17:1-26) Ñan waanjoñak, m̦okta jãn an Jesus kããlõt 12 em̦m̦aan bwe ren an rijjilõk, “ear wanlõñl̦o̦k ilo juon tol̦ bwe en jar, im ear jar ñan Anij aolepen boñõn eo.” (Luk 6:12, UBS) Meñe ejjab menin aikuj ñan jar ilo aolepen juon boñ, bõtab ro el̦ap aer l̦õmn̦ak kõn men ko an Anij, rej l̦oore joñak in an Jesus. M̦okta jãn aer kõm̦m̦ane pepe ko rel̦l̦ap ilo mour ko aer, rej bõk iien im jar ñan Anij im kajjitõk bwe jetõb kwõjarjar en tõl er ilo aer kõm̦m̦ani pepe ko me renaaj kõkajoorl̦o̦k tõmak eo aer.
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 7:35
Nejin: Ak “tokjãn ko rej wal̦o̦k jãne.” Naan eo jel̦ãl̦o̦kjen̦ ilo eoon in ej kõkkar kõn an wõr ro nejin. Im ilo Mt 11:19, eo ej ekkejell̦o̦k wõt ilo eoon in, ej ba bwe jel̦ãl̦o̦kjen̦ ewõr “jerbal ko” rej wal̦o̦k jãne. Ro nejin jel̦ãl̦o̦kjen̦ ak jerbal ko jãne, rej jitõñl̦o̦k ñan kein kam̦ool ko jãn Jon Ripeptaij im Jesus, im men kein rej kariab men ko kar n̦arueer kaki. Ej ãinwõt ñe Jesus ej ba: ‘Lale kõm̦m̦an im jerbal ko rewãnõk, im kom̦ naaj jel̦ã bwe eriab men ko rej ba.’
Jul̦ae 9-15
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | LUK 8-9
“Ta eo Juon Ej Aikuj Kõm̦m̦ane bwe En Rũkal̦ooran?”
it-2-E 494
El
Ke juon skraib ear ba ñan Jesus im ba: “Rũkaki, ipojakin l̦oor eok jabdewõt ijo kwõj ilo̦k iel̦o̦k,” Jesus ear uwaake im ba: “Kidu fox ewõr ro̦ñier, im bao in mejatoto ko ewõr ileer, ak Nejin Armej ejjel̦o̦k jikin an babu im kakkije.” (Mt 8:19, 20, UBS; Luk 9:57, 58, UBS) Jesus ekar kaalikkar bwe an em̦m̦aan in maroñ rũkal̦ooran, ej aikuj kaarmejjeteik men ko rem̦m̦an ippãn im jab l̦õmn̦ak bwe ej aikuj em̦m̦an kõjeiien, im ej aikuj lukkuun lõke Jeova. Mel̦el̦e in ej ãinwõt mel̦el̦ein jar eo ear katakin rijjilõk ro an ke ear ba: “Rainin kwõn letok ñan kõm kijem rainin,” im bareinwõt naan ko an ke ear ba: “Jabdewõt eo iaami ejjab ilo̦k jãn men otemjej an, ejãmin rũkal̦oora.”—Mt 6:11; Luk 14:33.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn Luk 9:59, 60
kalibwin jema: Ejjab mel̦el̦ein naan kein bwe ej kab mejl̦o̦k jemãn em̦m̦aan in im ej kajjitõk bwe en m̦okta kadedel̦o̦k aolepen utam̦we eo. Kõnke el̦aññe en kar mej, em̦m̦aan in eban kar pãd ijin im kõnono ippãn Jesus. Ilo m̦anit ko etto ilo aelõñ kan̦ ilo Middle East, ñe ewõr en̦ emej, rej kadedel̦o̦k aolep men ilo ejja raan eo wõt. Innem bõlen jemãn em̦m̦aan in ear jab mej ak emaroñ kar lukkuun rũtto ak nañinmej. Bareinwõt, Jesus eban kar ba bwe em̦m̦aan in en kõjekdo̦o̦ne l̦al̦l̦ap eo jemãn enañinmej im eaikuj jipañ. Mel̦el̦ein bwe emaroñ kar wõr ro jet ilo baam̦le eo an rar maroñ in jipañ lale jemãn. (Mk 7:9-13) Naan kein an em̦m̦aan in ej ãinwõt ñe ear ba, ‘Inaaj l̦oor eok, ijoke ejjab ilo iien in jema ej mour wõt. Ij kõttar m̦ae iien inaaj kalibwin jema ñe emej.’ Bõtab ilo l̦õmn̦ak eo an Jesus, em̦m̦aan in ear kõjekdo̦o̦ne iien in ñan an likũt men ko an Aelõñ eo an Anij bwe ren m̦oktata ilo mour eo an.—Luk 9:60, 62.
Kwõn likũt ro remej bwe ren kalibwin aer rimej: Ãinwõt kar kwal̦o̦k ilo kõmel̦el̦e eo an Luk 9:59, jemãn em̦m̦aan in Jesus ej kõnnaan ippãn ejjab mej ak emaroñ kar lukkuun rũtto ak nañinmej. Kõn men in, ej ãinwõt ñe Jesus ear ba: ‘Kwõn kõtl̦o̦k bwe ro remej ilo tõmak ren kalibwin aer rimej,’ mel̦el̦ein, em̦m̦aan in en kõtl̦o̦k bwe ro jet nukũn ren lale jemãn m̦ae iien eo naaj aikuj kalibwini ñe emej. Ñe em̦m̦aan in en kar l̦oore Jesus, innem enaaj kar pãd ilo ial̦ eo ej tõll̦o̦k ñan mour indeeo, im ejjab ibwiljin armej ro me im̦aan mejãn Anij remej ilo tõmak. Uwaak eo an Jesus ej kaalikkar bwe eaorõk ñan an juon likũt Aelõñ eo an Anij m̦oktata ilo mour eo an im kwal̦o̦k kake ñan ijoko rettol̦o̦k bwe en maroñ mour wõt ak kajoor ilo tõmak.
nwtsty-E pija eo
Kapidodo bwidej
Ilo iien rak, ebwil im ekõm̦m̦an bwe en pen bwidej eo, im ilo iien añõneañ ej jino wõt im em̦m̦an ñan kapidodo bwidejin jikin kallib ko. (Lale bok eo Kein Jipañ ñan Katak Naanin Anij, katak 19.) Jet iaan kein kapidodo bwidej ko rej kõm̦m̦an jãn al̦al̦ im ekkañ, im bõlen bõran ej kõm̦m̦an jãn aen, im rej lukwõje kein jerbal in ippãn bar juon al̦al̦ eaetok im juon menninmour ak elõñl̦o̦k menninmour ko rej aike. Innem ãlikin aer kapidodoiki bwidej eo, rej jeori ine ko n̦a ie. Ilo Jeje ko ilo Kajin Hibru, ekkã aer kõm̦m̦an waanjoñak ko im keidi ñan jerbal in. (Eka 14:18; Ais 2:4; Jer 4:3; Mai 4:3) Eokkutkut an kar Jesus kõjerbal jerbalin ekkat ñe ej kõm̦m̦an waanjoñak ko kõn katak ko raorõk. Ñan waanjoñak, ear kwal̦o̦k kõn jerbalin kapidodo bwidej ñan kaalikkar aorõkin an juon rũkal̦oor aikuj in karejar kõn aolepen bũruon. (Luk 9:62, UBS) El̦aññe juon eo ej kapidodo bwidej ej m̦ad jãn jerbal in an, innem enaaj ip l̦ain in ekkat ko. Ejja ãindeinl̦o̦k wõt, el̦aññe rũkal̦oor ro an Christ rej m̦ad ak reilik jãn jerbal ko aer, innem rejjab ekkar ñan Aelõñin Anij.
Jen Karejar Wõt ñan Jeova kõn Aolepen Bũruod
11 Jen etale im l̦õmn̦ak kõn men ko jet ilo waanjoñak eo an Jijej bwe jen maroñ mel̦el̦e ta eo jemaroñ katak jãne. Juon ri jerbal ej kapidodoik bwidej eo ñan kallib. Ke ej kapidodo bwidej eo, ejjab maroñ bõjrak jãn an l̦õmn̦ak kõn m̦weo im̦õn. Emaroñ l̦õmn̦ake an pãd ippãn baam̦le eo an im ro m̦õttan, aer m̦õñã, roñjake kõjañjañ, im leea ippãn doon, im pãd ilo juon jikin ellor. Ej lukkuun kõn̦aan men kein. Ãlikin ium̦win jidik iien, kõn̦aan eo an ri jerbal in kõn men ko rekamõnõnõ ilo mour in ej jino kajoorl̦o̦k. Kõn men in ej “reilikl̦o̦k.” Meñe ej lõñ wõt men ko ej aikuj kõm̦m̦ani m̦okta jãn an pojak atake eo ñan kallib, ak ri jerbal eo ej m̦ad im ejjab em̦m̦an an kõm̦m̦ane jerbal eo an. Alikkar, irooj eo an ejjab m̦õn̦õn̦õ kõnke ri jerbal in an ejjab kijenmej.
12 Kiiõ jen etale ewi wãween men in emaroñ wal̦o̦k ilo raan kein. Ri jerbal eo ilo waanjoñak eo an Jijej emaroñ jitõñl̦o̦k ñan jabdewõt Kũrjin me emaroñ em̦m̦an an kate bõtab bũruon epãd ilo kauwõtata. Ñan waanjoñak, jen l̦õmn̦ak kõn juon jeid im jatid me ej kweilo̦k im kwal̦o̦k naan. Ak ilo ejja iien eo wõt, ejjab maroñ bõjrak jãn an l̦õmn̦ak kõn m̦weiuk ko an lal̦ in me ekõn̦aan. Ilo bũruon, elukkuun kõn̦aan men kein. Ãlikin elõñ iiõ in an karejar ñan Anij, kõn̦aan eo an kõn men kein ekajoorl̦o̦k im kiiõ ej “reilikl̦o̦k.” Meñe ej lõñ wõt men ko ej aikuj kõm̦m̦ani ilo jerbal in kwal̦o̦k naan, ak ej m̦ad im ejjab em̦m̦an an karejar ñan Anij ãinwõt kar m̦okta. (Pilippai 2:16) Jeova, “Irooj an jonikõn,” ej bũrom̦õj ñe ej loe an juon iaan ri jerbal ro an bõjrak jãn an kijenmej.—Luk 10:2.
13 Elukkuun alikkar men eo jemaroñ katak jãn waanjoñak in. Jej katak bwe ñan ad karejar ñan Jeova kõn aolepen bũruod ej kitibuj el̦apl̦o̦k jãn ad baj keini ad kweilo̦k im kwal̦o̦k naan. (2 Kronikel 25:1, 2, 27) El̦aññe bũruon juon Kũrjin ej wõnm̦aanl̦o̦k im yokwe men ko an lal̦ in ak “reilikl̦o̦k,” kõtaan eo an ippãn Jeova enaaj pãd ilo kauwõtata. (Luk 17:32) Innem bwe jen karejar ñan Anij kõn aolepen bũruod, jej aikuj “jõjõik men eo e nana” im “eddãp ñan men eo em̦m̦an.” (Rom 12:9; Luk 9:62) Meñe jej lo bwe jet men ko ilo lal̦ in an Setan remaroñ jipañ im kam̦õn̦õn̦õik kõj, ak jej aikuj kõjparok bwe ejjel̦o̦k juon men en kabõjrak kõj jãn ad karejar ñan Anij kõn aolepen bũruod.—2 Korint 11:14; riit Pilippai 3:13, 14.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 8:3
rej jerbal ñan er: Ak “jipañ er (kõn aikuj ko aer).” Naanin Grik eo ej di·a·ko·neʹo im naan in emaroñ jitõñl̦o̦k ñan an juon jipañ kõn aikuj ko an ro jet, emaroñ kõn aer ebbõktok m̦õñã im kõmatti, kõm̦m̦an kijeer im men ko ãierl̦o̦kwõt. Ej bar jitõñl̦o̦k ñan naan ko ilo Luk 10:40, UBS (jerbal), Luk 12:37 (jerbal ñan er), Luk 17:8 (jerbal ñan eõ), im Jrb 6:2 (jerbale tebõl̦ ko), bareinwõt emaroñ jitõñl̦o̦k ñan aolep jerbal ko jet jej kõm̦m̦ani ñan jipañ ro jet. Ilo eoon in ej kwal̦o̦k kõn kõrã ro ilo eoon 2 im 3 kõn wãween aer kar rejetake Jesus im rũkal̦oor ro an ñan jipañ er kadedel̦o̦k eddo eo aer jãn Anij. Ke kõrã rein rar kõm̦m̦ane men in, rar lel̦o̦k nõbar ñan Anij, eo el̦ap an m̦õn̦õn̦õ kake er. Ear kwal̦o̦k an m̦õn̦õn̦õ kõn er ikijjeen an kar likũt ilo Baibõl̦ bwebwenatoun aer kar kwal̦o̦k jouj, bwe epepen ko tokãlik ren maroñ riiti. (JK 19:17; Hi 6:10) Ejja naanin Grik in wõt kar kõjerbale ñan kwal̦o̦k kõn kõrã ro Mt 27:55 im Mk 15:41 rej kõnono kake er.
Katak ko Rel̦ap Jen Book in Luk
9:49, 50—Etke Jesus ear jab bõprae juõn emaan jen an kajutaklok demon ro, meñe leo ear jab lore? Jesus ear jab bõprae leo kinke congregation eo an Christian ejañin kar jino ejaak. Kin men in, ekar jab juõn menin aikwij ñan an leo bed ibben Jesus im lore ñan an jerbale tõmak eo an ilo etan Jesus im kajutaklok demon ro.—Mark 9:38-40.
Jul̦ae 16-22
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | LUK 10-11
“Waanjoñak eo kõn RiSameria eo Ear Yokwe Rũturin”
nwtsty-E pija eo
Ial̦ eo Jãn Jerusalem ñan Jeriko
Ial̦ eo (1) ej wal̦o̦k ilo pija in ekadu, emaroñ ãinl̦o̦kwõt ial̦ eo ear ettõr jãn Jerusalem ñan Jeriko ilo kar iien ko etto. Aetokin ial̦ in jãn Jerusalem ñan Jeriko elõñl̦o̦k jãn 12 m̦ail̦ (20 km), im ial̦ in ej ettõr lal̦l̦o̦k 0.6 m̦ail̦ (1 km). Ilo ijoko ak mel̦an ko ejjel̦o̦k armej ie, eokkutkut an wõr riko̦o̦t ro. Kõn men in, ekkã aer illik rũttarin̦ae ro ilo jikin kein bwe ren maroñ kõjparok ro rej etetal ilo ial̦ in. Jeriko eo me ej an aelõñin Rom (2) ear pãd ijo me epãd ial̦ eo ej itok jãn ãne jem̦aden eo ilo Judia. Jeriko eo ilo iien ko etto (3) ear pãd iturin jikin eo el̦ap an aelõñin Rom im elõñl̦o̦k jãn 1 m̦ail̦ (enañin 2 km) ettol̦o̦kin jãn jikin in el̦ap.
“Ejamin Kar Konono Ñan Ir Elañe Ear Ejelok Juõn Wanjoñok”
14 Kein karuo, kememej parable eo kin Ri Samaria eo ri turin. Jesus ear jino ilo an ba: “Juõn armij ej wõnlõllok jen Jerusalem ñõn Jeriko, im ebol kin dri rakimi ro, rej wutik nuknuk ko an, im kakinijnij e, im ilok, im likit e keptata an mij.” (Luk 10:30) Elap melelen, an kar Jesus kajerbal ial eo lok “jen Jerusalem ñõn Jeriko” ñan kalikar melele eo an. Ke ear kamelele kin parable in, ear bed ilo Judea, ejjab ettolok jen Jerusalem; inem ri roñjake ro an bõlen rar jelã kin ial eo rej kajerbale ilo wanjoñok in. Ial jab in ear wõr jelã kake bwe ear kauwatata, elaptata ñan juõn eo ej etal make ian. Ial eo elõñ ejjeoreor im aetok im makelok ian, im kõmman an lõñ jikin tilekek ñan ri rakimi ro.
15 Bar juõn men eaorõk kin jitõñlok eo an Jesus ñan ial eo ej etal “lõllok jen Jerusalem ñõn Jeriko.” Ekkar ñan parable eo, moktata juõn priest inem juõn Ri Levi rar bareinwõt ilok ilo ial eo lok—ak ejelok iairro ear bõjrak im jibañ armij eo ejorrãn. (Luk 10:31, 32) Priest ro rar jerbal ilo temple eo ilo Jerusalem, im Ri Levi ro rar jibañ ir. Elõñ priest im Ri Levi ro rar jokwe ilo Jeriko ñe rejjab jerbal ilo temple eo, kinke Jeriko kar 14 mile wõt jen Jerusalem. Eindein, ejelok bere bwe ewõr ien ñan air ilok ilo ial eo lok. Lale, bareinwõt, bwe priest ro im Ri Levi ro rekin etal ilo ial eo lok “jen Jerusalem,” im ilok jen temple eo. Inem ejelok en emaroñ jimwe an kwalok bwe ejelok oktak ibben lõmarein ilo an ba, ‘Rar ellok jen leo ear kinejnej kinke ear alikar an mij, im uñur juõn enbwin eo emwij enaj kar kõmman menin air jab tellokin jerbal ilo temple eo ilo jidik ien.’ (Livitikõs 21:1; Bwinbwin 19:11, 16) Ejjab alikar ke bwe wanjoñok eo an Jesus ear jelet men ko ear wõr an ri roñjake ro an jelã kaki?
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn Luk 10:33, 34, UBS
juon RiSamaria: Eitõn aolep RiJu ro rar reilal̦l̦o̦k ñan armej in Sameria ro, im rar m̦akoko in el̦l̦o̦k ñan er ilo jabdewõt wãween. (Jon 4:9) Joñan jet RiJu rar kõjerbale naan in “RiSameria” ñan kwal̦o̦k aer dike im kananaik juon. (Jon 8:48, UBS) Juon rũkaki in kabuñ ear kwal̦o̦k jet naan jãn bok eo etan Mishna, ear ba: “Eo ej m̦õñã jãn pilawã ko kijen RiSameria ro, ej ãinwõt juon eo ej m̦õñã kanniõkin piik.” (Shebith 8:10) Elõñ RiJu ro rar jab tõmak jabdewõt naan RiSameria ro rej ba, ak bõk jabdewõt jerbal im jipañ jãn er. Kõn an kar Jesus jel̦ã kõn l̦õmn̦ak ko an RiJu ro kõn er, ear kwal̦o̦k juon bwebwenato ekkã ad n̦aetan parable ak waanjoñak eo kõn RiSameria eo ear yokwe rũturin. Im ear kwal̦o̦k ilo waanjoñak in kõn juon katak elukkuun aorõk im kajoor.
lutõk weil̦ im wain ilo kinej ko kinjen im kori: Taktõ eo Luk ear lukkuun tipdiki waanjoñak in an Jesus ilo an kar kwal̦o̦k kõn men ko rekõn kõjerbali ñan kinej ko ilo kar iien ko. Ekkã an armej ro kõjerbal weil̦ im wain ñan unoik kinej ko ippãer. Unin weil̦ eo ej ñan kameoeoik mejãn kinej ko (riiti Ais 1:6), im wain eo ej ñan karreoiki im bõbraiki jãn an jorrããn. Luk ear bar kwal̦o̦k kõn wãween kar kore kinej ko ñan bõbrae jãn aer keeñjak im jorrããnl̦o̦k.
im̦õn ruwamãejet: Naanin Grik eo ej mel̦el̦ein “juon jikin aolep remaroñ pãd ak jokwe ie.” Ro rej itoitak im menninmour ko aer remaroñ ellolo jikin aer pãd ilo jikin kein. Rũlale ro ilo jikin kein, rej lel̦o̦k aikuj dikdik ko aer, ak ñe rũtoitak rein rej ebbõktok armej im likũt n̦a ippãer, innem ej aer eddo ñan kõl̦l̦ã on̦ãer.
w98-E 7/1 31 pãr. 2
RiSameria eo Ear Kam̦ool bwe Ej Juon Rũturin eo Em̦m̦an
Waanjoñak eo an Jesus ej kaalikkar bwe juon armej eo ewãnõk, ejjab pokake wõt kien ko an Anij, ak ej bar anõke kadkad ak wãween ko rem̦m̦an ippãn. (Epesõs 5:1) Ñan waanjoñak, Baibõl̦ ej jiroñ kõj bwe Anij ejjab “kalijekl̦o̦k.” (Jerbal 10:34, UBS) Jej ke anõke Anij ilo wãween in? Waanjoñak eo ekanooj em̦m̦an an Jesus ej katakin kõj bwe jen kwal̦o̦k jouj ñan aolep armej jekdo̦o̦n ta aelõñ ko aer, m̦anit ko aer, im kabuñ ko aer. Em̦ool bwe em̦õj kaiñ Kũrjin ro bwe ren “kõm̦m̦an em̦m̦an ñan jabdewõt” armej. En jab ñan armej ro wõt me rej ãinwõt kõj, ak ro jej juon wõt bwij ak aelõñ ippãer, im en jab rũttõmak ro wõt m̦õttad.—Galetia 6:10, UBS.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 10:18
Iar lo Setan em̦õj an buñ jãn lañ ãinwõt jarom: Naan kein an Jesus rej naanin kanaan, ej lol̦o̦k im̦aan aer naaj jol̦o̦k Setan jãn lañ im ãinwõt ñe em̦õj an lukkuun wal̦o̦k. Rev 12:7-9 ej kwal̦o̦k kõn tarin̦ae eo ilañ, im ej kwal̦o̦k bwe ilo iien eo rej jol̦o̦k Setan, enaaj jutak Aelõñ eo Messaia eo enaaj tõl ie. Jesus ej kwal̦o̦k kõn an Setan im jetõb ko rettoon luuj ilo tarin̦ae in, bwe Anij ear lel̦o̦k kajoor ñan rũkal̦oor ro 70, ro rejjab weeppãn bwe ren kadiwõjl̦o̦k jetõb ko rettoon.—Luk 10:17.
Katak ko Relap Jen Book in Luk
10:18—Ta eo Jesus ear jitõñlok ñane ke ear jiroñ ri kalor ro an 70: “I ar lo Setan emwij an buñ jen lõñ einwõt jarom”? Jesus ear jab ba bwe emwij jolok Satan jen lañ. Men in ear jab walok mae elikin wõt jidik jen ien eo Christ ear jino an King ilañ ilo 1914. (Rev. 12:1-10) Jesus emaroñ kar jitõñlok ñan men eo enaj walok ilo ran ko rebed iman ilo an konono einwõt ñe emwij an walok ñan an lukkun kalikar bwe enaj jejjet im mol.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn Luk 11:5-9, UBS
Jera, imaroñ ke m̦uriik jilu loaf in bread ippam̦: Ilo m̦anit an aelõñ kan̦ ilo Middle East, kwal̦o̦k karwainene ej juon eddo me eaorõk ippãer, ãinwõt an wal̦o̦k ilo waanjoñak in. Meñe emaroñ jidimkij an rilol̦o̦k in etal in lukwõn boñ, bõtab armej eo m̦weo ear em̦m̦akũt ñan an kappoktok kijen m̦õñã. Ilo tõre kein ñe rej etetal ñan juon jikin, ejjab lukkuun alikkar ñããt eo renaaj tõpar ijo rej jibadeke. Joñan em̦m̦aan in ear ilo̦k im ko̦ruj armej eo rũturin ilo awa eo wõt im kajjitõk m̦õñã ippãn.
Kwõn jab kaabn̦õn̦õik eõ: Armej eo rũturin ilo bwebwenato in ear jab kõn̦aan jipañ, ejjab kõnke ekar jab jouj, ak ej kõnke ej kiki ilo iien eo. M̦õko ilo iien ko etto, aolep rej kiki ilo juon wõt ruum̦ ekilep, im ekkã an ãindein m̦õko im̦õn ro rejeram̦õl. Innem, el̦aññe l̦eo im̦õn m̦weo enaaj jerkak, emaroñ ko̦ruj aolepen rũm̦weo, ekoba ajri ro nejin.
Jab m̦õk in akwel̦ap: Ilo kajin Grik, naan eo kar kõjerbale ñan naan in ej mel̦el̦ein “ejjel̦o̦k an mijak” ak “ejjel̦o̦k an ãliklik.” Ijoke, ilo bwebwenato in ej letok mel̦el̦e eo bwe armej in ej lukkuun akwel̦ap. Armej eo ilo bwebwenato in an Jesus ejjab jenliklik in akwel̦ap im kajjitõk kõn aikuj eo an, im Jesus ear jiroñ rũkal̦oor ro an bwe en ãindein aer jar. Rej aikuj lukkuun akwel̦ap.—Luk 11:9, 10.
Jul̦ae 23-29
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | LUK 12-13
“Kajjojo Iaami El̦apl̦o̦k an Aorõk jãn Bwijin Bao Sparro”
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 12:6, UBS
Sparro: Naan eo strou·thiʹon ilo kajin Grik emaroñ jerbal ñan aolep bao jiddik ko, ijoke ekkã an jitõñl̦o̦k ñan bao sparro ko, bao eo ediktata on̦ããn iaan aolep bao ko rej wiakake ñan m̦õñã.
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 12:7, UBS
em̦õj bwine aolepen kool̦an bõrami: Rej ba bwe elõñl̦o̦k jãn 100,000 kool̦an bõran juon armej. Joñan jel̦ã in an Jeova kõn men dikdik kein kõn armej, ej kaalikkar an itoklimo kõn rũkal̦oor ro an Christ kajjojo.
cl-E 241 pãr. 4-5
Ejjel̦o̦k Men En̦ Emaroñ ‘Kõjepel Kõj Jãn Yokwe eo An Anij’
4 M̦oktata, Baibõl̦ eo ej katakin kõj bwe Anij ej loe an aorõk kajjojo iaan ro rũkarejeran. Ñan waanjoñak, Jesus ear ba: “Rejjab wia ruo bao sparro kõn juon penni ke? Im juon iaaer ejãmin wõtlo̦k ioon bwidej im Jememi ejjab lale. A em̦õj bwini kool̦an bõrami otemjel̦o̦k. Innem kom̦win jab mijak, el̦ap ami aorõk jãn elõñ sparro.” (Matu 10:29-31) Kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn wãween an naan kein an Jesus kar jelõt ro rar eo̦roñ e.
5 Jemaroñ l̦õmn̦ak etke juon enaaj kar kõn̦aan wiaik juon sparro. Eokwe ilo raan ko an Jesus, sparro ej bao eo ediktata on̦ããn iaan aolep bao ko rej wiakake ñan m̦õñã. Juon ruwia ej kõl̦l̦ã juon penni ñan wiaik ruo sparro. Tokãlik Jesus ear kwal̦o̦k bwe ñe juon ej kõl̦l̦ã kõn ruo penni, eban bõk emãn, ak enaaj bõk l̦alem sparro. Joñan aer jab aorõk, kar lel̦o̦k bar juon sparro ilo ejjel̦o̦k on̦ããn. Bõlen armej ro rej watõk bao kein ãinwõt ñe ejjel̦o̦k tokjãer, ak ewi wãween an Rũkõm̦anm̦an eo watõke bao kein? Jesus ear ba: “Anij ejjab mel̦o̦kl̦o̦k juon iaaer,” ekoba bao eo rej lel̦o̦k ilo ejjel̦o̦k on̦ããn. (Luk 12:6, 7 UBS) Kiiõ, ealikkar mel̦el̦ein naan kein an Jesus. El̦aññe Jeova ej kaorõke juon sparro, ejjel̦o̦k pere el̦apl̦o̦k an kaorõk armej ro! Jesus ear kwal̦o̦k bwe Jeova ejel̦ã kõn men dikdik ko kõn kõj. Joñan, ejel̦ã jete oran kool̦an bõran juon armej!
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 13:24
Kom̦win kate kom̦: Ak “kakkõt wõt.” Naanin kakkõl kein an Jesus ej kaalikkar an juon aikuj lukkuun kate joñan an maroñ bwe en del̦o̦ñ ilo kõjãm eo eaidik. Elõñ bok ko rej ukote naan kein ilo eoon in im ba bwe emaroñ bar mel̦el̦ein “Kõmaat am̦ maroñ; Lukkuun kate.” Naanin Grik in a·go·niʹzo·mai ej ãinwõt bar naanin Grik eo, a·gonʹ, eo im ekkã an jitõñl̦o̦k ñan iien iukkure im jiãe ko. Ilo Hi 12:1, naan in a·gonʹ ej kõkkar kõn “iãekwõj” eo ej tõll̦o̦k ñan mour me Kũrjin ro rej ettõr ie. Rej bareinwõt kõjerbale naan in im jitõñl̦o̦k ñan “eñtaan” ak “kate” (Pil 1:30; Kol 2:1) im “tarin̦ae” (1Ti 6:12; 2Ti 4:7). Kar bareinwõt kõjerbale ilo eoon ko jet naan in a·go·niʹzo·mai ilo Luk 13:24, im kar ukote ilo wãween in “iãekwõj kõn mejãnkajjik” (1Ko 9:25), an juon lukkuun “kate” e make (Kol 1:29; 4:12; 1Ti 4:10) im “tarin̦ae” (1Ti 6:12). Alikkar, naan kein rej ekkejell̦o̦k ñan iien iukkure im jiãe ko. Eñin unin jet rej ba bwe ke Jesus ear ba “kom̦win kate kom̦,” ej keidi ñan juon eo ej kõmaat an maroñ ñan wiin, im enaaj kate jekdo̦o̦n ta.
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 13:33, UBS
ejekkar: Ak “ejjab maroñ (eban).” Meñe kanaan ko ilo Baibõl̦ rejjab kajju ba bwe Jesus enaaj kar mej ilo Jerusalem, ak jemaroñ bõk mel̦el̦e in jãn bokin Dan 9:24-26. Bareinwõt, el̦aññe RiJu ro rej itõn m̦ane juon rũkanaan, el̦aptata Messaia eo, renaaj kar kõm̦m̦ane ilo Jerusalem. Sanhedrin, ak im̦õn ekajet eo el̦ap an RiJu ro me ewõr 71 uwaaer, rekõn kweilo̦k ippãn doon ilo Jerusalem. Innem, ro me rej n̦aruer bwe rej rũkanaan ro reriab, rej ekajete er ilo jikin in. Jesus emaroñ kar bar l̦õmn̦ak bwe Jerusalem ej jikin eo ekkã aer kõm̦m̦an katok ñan Anij im ej ijo kar m̦ane l̦aam̦ in Kijoone eo ie. Ear m̦ool naan kein an Jesus ke ear jejjet kũtieer. Kar bõkl̦o̦ke im̦aan Sanhedrin ak riekajet ro ilo Jerusalem, innem kar liaakel̦o̦k. Ilo turin wõt nabõjin wõrwõrin Jerusalem, Jesus ear mej ãinwõt juon “l̦aam̦ in Kijoone.”—1Ko 5:7, UBS.
Jul̦ae 30–O̦kwõj 5
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | LUK 14-16
“Waanjoñak eo kõn Nejin eo Ejerwaan”
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn Luk 15:11-16, UBS
Juon em̦m̦aan ewõr ruo nejin likao: Jet iaan m̦õttan ko ilo waanjoñak in kõn nejin eo ejerwaan (jet iien rej bareinwõt ba “nejin eo ejebwãbwe”) ejej uwaan. Waanjoñak in ej make wõt aetoktata iaan aolep waanjoñak ko Jesus ear kwal̦o̦ki. Juon iaan men ko rejej uwaan ilo waanjoñak in ej ikijjeen kõtaan eo an baam̦le in. Ilo waanjoñak ko jet Jesus ear kwal̦o̦ki, ekkã an kar kwal̦o̦k waanjoñak ko kõn menin kõm̦anm̦an ko ãinwõt ine ko ak bwidej ko reoktak jãn doon, ak kõn kõtaan eo an juon irooj im rũkarejar ro an. (Mt 13:18-30; 25:14-30; Luk 19:12-27) Bõtab ilo waanjoñak in, Jesus ej kaalikkar kõtaan eo epaak ippãn juon jemãn im likao ro nejin. Ijoke ro rej roñ im katak kõn waanjoñak in, bõlen elõñ iaaer jemãer ear jab kwal̦o̦k jouj im yokwe ñan er. Ilo waanjoñak in ej kaalikkar an Jemãdwõj ilañ lukkuun yokwe im tũriam̦okake aolep ro nejin ijin ioon lal̦, ro me rej tiljek wõt ñane im bareinwõt ro rar jepl̦aaktok ñan ippãn ãlikin aer kar jebwãbwe.
eo edik: Ekkar ñan Kien Moses, kar ruo alen an l̦apl̦o̦k kõj eo an juon eo ej m̦aanje. (Dt 21:17, UBS) El̦aññe likao eo erũtto ilo waanjoñak in ear m̦aanje eo, mel̦el̦ein bwe kõj eo ak menin jolõt eo an enaaj kar ruo alen an l̦apl̦o̦k jãn likao eo edik.
jerwaane: Naanin Grik eo kar kõjerbale ijin ej mel̦el̦ein “kajjeplõklõk (ñan jabdewõt jikin).” (Luk 1:51; Jrb 5:37) Ilo Mt 25:24, 26 (UBS) ej kõjerbal naan eo “jeor.” Ijoke ilo eoon in ej letok mel̦el̦e eo kõn an juon jerwaane ak jab kõjparok juon men.
mour jekkar: Ak “mourin jerwaan (jab kõjparok; ãjãj).” Ilo Ep 5:18 kar kõjerbal juon naanin Grik eoktakl̦o̦k jidik bõtab eitõn juon wõt aer mel̦el̦e. Kõnke naanin Grik eo ebar kitibuj mel̦el̦e eo kõn juon eo ej iukkure kõn jããn, jet ukokin Baibõl̦ rej kõjerbal naan kein ñan jitõñl̦o̦k ñan juon eo ej mourin anemkwõj.
lale piik: Piik ear juon menninmour ettoon ekkar ñan Kien eo. Kõn men in, kar watõke jerbalin lale piik bwe elukkuun ettã im kajjookok ippãn RiJu ro.—Lv 11:7, 8.
kilin bean: Leen ak kilin mennin eddek eo etan carob, ejatõltõl im meoeo im kõl̦arin epiolõt im bũrawũn, im jekjekin ãinwõt doon im ekob, im ejejjet ñan ãt eo etan ilo kajin Grik, ke·raʹti·on, mel̦el̦ein “doon jidikdik.” Rainin elõñ rej kõjerbale wõt leen ak kilin carob ko ñan naajdik kidia ko, kau ko, im piik ko. Ear alikkar an likao in lukkuun jerata ke ear jino m̦õñã men ko kijen piik.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn Luk 15:17-24, UBS
n̦ae eok: Ak “im̦aan mejam̦.” Naanin Grik eo e·noʹpi·on, ej mel̦el̦ein “im̦aan; im̦aan mejãn,” im ejja ãinl̦o̦kwõt aer kar kõjerbale ilo 1Sa 20:1 ilo ukokin Baibõl̦ eo etan Septuagint. Ilo eoon in, Devid ear kajjitõk ippãn Jonetan im ba: “Jerawiwi rot iar kõm̦m̦an im̦aan mejãn jem̦am̦?”
rijerbal ro: Ke likao in ear ro̦o̦l ñan m̦weo im̦õn, ear pepe in kajjitõk ippãn jemãn bwe en maroñ jepl̦aak ñan ippãn, jab ãinwõt juon nejin, ak ãinwõt juon iaan rijerbal ro an. Kain jerbal rot in ear kajjitõk bwe en bõke eoktak jãn rũkarejar ro rej jokwe ilo m̦weo im̦õn irooj eo, kõnke rijerbal rein rej itok im jerbal ñe rej aikuji er.—Mt 20:1, 2, 8.
mejenmaiki: Naanin Grik eo ñan “mejenmaiki” ej ãinwõt naan eo phi·leʹo, emaroñ bar mel̦el̦ein “ñan mejenmaiki,” (Mt 26:48; Mk 14:44; Luk 22:47) ak ekkã an mel̦el̦ein an juon kwal̦o̦k “yokwe” (Jon 5:20; 11:3; 16:27). Ilo an jemãn ettõrl̦o̦k im atbo̦kwõje likao eo nejin, ear kwal̦o̦k an m̦õn̦õn̦õ in jeorl̦o̦k an l̦eo nejin bõd, eo ear m̦õn̦õn̦õ in ukel̦o̦k.
n̦aeta nejũm̦: Ilo eoon in, jet kaape in jeje ko jãn etto rej kobaik naan kein: “Kwõn kõm̦m̦an ñan eõ ãinwõt juon iaan rijerbal ro am̦.” Ijoke ilo ukok in ad kiiõ ejjab kobaik naan kein, im elõñ jet kaape in jeje ko jãn etto me jemaroñ lõki rar jab bar likũt naan kein. Jet rũmmãlõtlõt rej ba bwe unin aer kar kobaik naan kein ilo eoon in ej kõnke en ãinl̦o̦k wõt naan ko ilo Luk 15:19, UBS.
nuknuk . . . riiñ . . . juuj: Nuknuk in ekar jab kõm̦m̦an jãn ed bajjek ak ekar lel̦o̦k nuknuk eo me ej kõm̦m̦an jãn ed eo em̦m̦antata, rekõn lel̦o̦k nuknuk rot in ñan juon rilotok eutiej. Ilo an jemãn likũt riiñ eo ilo pein likao eo nejin, ej kwal̦o̦k an kautieje im m̦õn̦õn̦õ ippãn likao eo nejin bwe ebar jepl̦aaktok. Ejeja an rũkarejar ro kõn̦ak juuj im riiñ ko. An jemãn kõm̦m̦ane men in ej lukkuun kaalikkar an m̦õn̦õn̦õ in bar kadel̦o̦ñtok l̦adik eo nejin ñan ilowaan baam̦le eo.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e eo kõn Luk 14:26
kũtõtõkake: Ilo Baibõl̦ eo elõñ mel̦el̦ein naan in “kũtõtõkake.” Emaroñ mel̦el̦ein ñe juon ej dike bar juon armej, im men in ekõm̦m̦an an kõn̦aan m̦ane armej in ak lo an jorrããn. Ej bareinwõt jitõñl̦o̦k an juon lukkuun dike juon armej ak juon men, im ekõm̦m̦an an armej in jab kõn̦aan el̦l̦o̦k ñan men in ak armej in ñan jidik. Naan in emaroñ bar mel̦el̦ein an juon jab lukkuun yokwe juon. Ñan waanjoñak, ilo an Baibõl̦ ba Jekob ear “dike” Lia im ear yokwe Rejel, ej mel̦el̦ein bwe ear l̦apl̦o̦k an yokwe Rejel jãn Lia (Jen 29:31), im ilo bok ko etto an RiJu ro rej bar kõjerbale mel̦el̦e in wõt. Kõn men in, ejjab mel̦el̦ein bwe Jesus ej ba rũkal̦oor ro ren kũtõtõ ak dike ro nukũer im er make, kõnke men in enaaj kar idaaptõk ippãn eoon ko jet ilo Baibõl̦. (Lale Mk 12:29-31; Ep 5:28, 29, 33.) Ilo eoon in, naan in “kũtõtõkake” emaroñ mel̦el̦ein “dikl̦o̦k an yokwe.”
Pukot M̦weiuk ko Rem̦ool
7 Riit Luk 16:10-13. Ilo bwebwenato eo an Jijej, unin an mãnija eo kar jerãik armej ro ej kõnke ren kab jipañe. Jijej ear kõn̦aan bwe rũkal̦oor ro an ren jerãik Jeova im e, im ejjab kõnke ren bõk tokjãn ko ñan er make. Ear kõn̦aan bwe jen mel̦el̦e bwe wãween ad kõjerbal m̦weiuk ko m̦weied enaaj kaalikkar el̦aññe jej tiljek ñan Anij. Ewi wãween jemaroñ kõm̦m̦ane men in?
8 Juon wãween jemaroñ kaalikkar ad tiljek ilo ad kõjerbali m̦weiuk ko m̦weied, ej ilo ad jabawõt ñan rejetake jerbalin kwal̦o̦k naan eo ipel̦aakin lal̦, me Jijej ear kwal̦o̦k bwe enaaj wal̦o̦k. (Matu 24:14) Juon ledik jidikdik ilo India ear kakkon̦ jããn jiddik n̦a ilowaan juon bo̦o̦k jidikdik. Ear kaarmejjeteik kõn̦aan eo an im jab wia an kein iukkure bwe en ãtet jããn ilo bo̦o̦k in. Ke ear bool̦ bo̦o̦k in, ear jabawõt kõn aolepen jããn ko ear kakon̦i ñan jipañ jerbalin kwal̦o̦k naan. Bar juon jeid im jatid em̦m̦aan ilo India ej wiakake ni. Ej kõjenolo̦k jet iaan ni kein en kar wiakaki im lil̦o̦k ñan m̦õn ukok eo ilo Malayalam. Kõnke m̦õn ukok eo ej aikuj wia ni, ear kile bwe an jabawõt kõn ni kein ñan er eaorõkl̦o̦k jãn an nãj kar lel̦o̦k jããn. Wãween in ear kõm̦m̦ane ear kwal̦o̦k an “mãlõtlõt.” Ejja ãindeinl̦o̦k wõt ilo Greece, eokkutkut an ro jeid im jatid lel̦o̦k im jabawõt kõn olive oil, cheese, im m̦õñã ko jet ñan ro ilo Ra eo ijin.