ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w10 9/1 ep. 3-4
  • Aantu oyendji ohaya kala ya tila shike?

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Aantu oyendji ohaya kala ya tila shike?
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2010
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2010
w10 9/1 ep. 3-4

Aantu oyendji ohaya kala ya tila shike?

“Ino pumbwa okukala omwiitaali gwelongelokalunga lyontumba opo wu dhiladhile kutya otwa taalelwa konkalo ya nika oshiponga.”—STEPHEN O’LEARY, OMUPROFESOLI GWOUNIVEESITI YACALIFORNIA YOKUUMBUGANTU OSHO A TI NGAAKA.a

MBELA oto tsu kumwe noohapu ndhoka dhi li pombanda? Miitopolwa mbika otamu ka kundathanwa omatompelo kutya omolwashike aantu ya tila onakuyiwa. Ihe otayi ka ulika wo kutya omolwashike to vulu okukala neinekelo kutya onkalamwenyo kombanda yevi itayi ka hula po. Opu na omatompelo omawanawa gokukala nomukumo nonando uushili mboka wu li pokulesha mwaashoka tashi landula ko otawu etitha uumbanda.

Opu na natango etilitho enene kutya otaku ka kala iita yopalute. Mo 2007, oshifo shedhina Bulletin of the Atomic Scientists osha londodha sha ti: “Ngashingeyi osho oshikando shotango okuza pethimbo ndyoka oomboma dhotango dhopalute dha li dhu umbilwa moHiroshima naNagasaki kutya uuyuni owu li monkalo ya faathana moka wu na okuninga omahogololo ga tya ngaaka ga kwata miiti.” Omolwashike tashi ipulwa nasho? Oshifo sho-Bulletin osha ti kutya mo 2007 iilwitho yopalute ya adha lwopo 27 000 oya li ya hupu po naambyoka 2 000 yomuyo oya li ya longekidhwa “okuumbwa muule wominute omishona.” Nokuli ando oopelesenda owala oonshona dhiilwitho mbyoka odha li dha topithwa, ando oya guma aantu shinyanyalitha.

Mbela etilitho lyiita yopalute olya li lya shuna pevi okuza momumvo ngoka? Iilongo itano iinankondo mbyoka yi na iilwitho yopalute, ngaashi China, Fulaanisa, Rusia, Engilanda nosho wo Amerika, ayihe “ngele itayi omilandu omipe dhiilwitho yopalute, oya popya kutya oyi na elalakano oku shi ninga,” SIPRI Yearbook 2009 osho ya ti ngaaka.bc Ihe embo ndyoka olya ti kutya iilongo mbyoka hayo awike yi na iikondjitho yopalute. Aakonakoni oya tengeneke kutya India, Pakistani naIsraeli kehe gumwe oku na oomboma dhopalute 60 dhu uka 80. Oya ti wo kutya muuyuni auhe omu na iikondjitho yopalute 8 392 mbyoka ya longekidhwa okutopithwa ethimbo kehe.

Elunduluko lyonkalo yombepo otali vulu okweeta oshiponga. Oshifo shoka sha popiwa pombanda sho-Bulletin of the Atomic Scientists osha ti kutya “iiponga mbyoka hayi etwa kelunduluko lyonkalo yombepo konyala oya faathana naanaa naambyoka hayi etwa kiikondjitho yopalute.” Aanongononi ya simana ngaashi Stephen Hawking, omuprofesoli a penzelwa kOuniveesiti yaCambridge, nosho wo Sir Martin Rees, Omulongi Omukuluntu gwoko-Trinity College kOuniveesiti yaCambridge nayo osho ya li ya ti. Oyu uvite kutya okwaahalongithwa nawa kwuutegnologi nosho wo enwethomo lyaantu komudhingoloko otali vulu okulundulula onkalamwenyo kombanda yevi sigo aluhe nenge nokuli ku hulithe po okukala po kwaantu.

Aantu omamiliyona otayi ipula kombinga yomatengeneko goshiponga. Nyola owala uutumbulilo wOshiingilisa “end of the world” nosho wo omumvo “2012” mo-Internet e to kongo, noto ka mona omapandja omathele moka mwa tengenekwa kutya ehulilo otali ya momvula ndjoka. Omolwashike mbela? Okalindeli konale kaMaya, hoka haki ithanwa “the Long Count [Eyalulo Ele],” oka yalulwa ka hulile momumvo 2012. Aantu oyendji oya tila kutya shika osha fa tashi ulike kutya okukala po kwaantu otaku ka hula.

Aalongelikalunga oyendji oyi itaala kutya Ombiimbeli otayi longo aantu kutya evi lyo lyene otali ka hanagulwa po. Oyi itaala kutya ooitaali aadhiginini ayehe otaya ka falwa megulu, omanga ayehe yalwe taya ka kala taya hepekwa kombanda yevi ndyoka lya vundakana nenge yu umbilwe moheli.

Mbela Ombiimbeli otayi popi shili kutya evi otali ka hanagulwa po thiluthilu? Omuyapostoli Johannes okwa londodha a ti: “Inamu itaala ayehe mboka taya ti kutya oye na Ombepo yaKalunga, ihe ya konakoneni, mu tale kutya ombepo ndjoka ye yi na ngele oyaKalunga tuu.” (1 Johannes 4:1) Pehala lyokwiitaala owala shoka yalwe taya ti, omolwashike itoo ileshele mOmbiimbeli shoka tayi popi kombinga yehulilo lyuuyuni? Shoka tayi longo aantu otashi vulika shi ku kumithe.

[Omanyolo lyopevi]

a Uuyelele owa kuthwa moshitopolwa shi na oshipalanyolo “Iiponga ohayi humitha komeho omatengeneko kombinga yehulilo lyuuyuni,” ko-Web site yo-MSNBC mo 19 Kotoba 2005.

b Efupipiko SIPRI otali ti Stockholm International Peace Research Institute.

c Uuyelele mboka wu li mo-SIPRI Yearbook 2009 owa nyolwa kuShannon N. Kile, omukonakoni omukuluntu nomukwatelikomeho gwoproyeka yiikondjitho yopalute yo-SIPRI hayi ithanwa Arms Control and Non-proliferation Programme; Vitaly Fedchenko, omukonakoni gwomoproyeka yo-SIPRI hayi ithanwa Arms Control and Non-proliferation Programme; nosho wo Hans M. Kristensen, omuwiliki gwoproyeka yomauyelele ge na ko nasha niinima yopalute mo-Federation of American Scientists.

[Omadhina gaathaneki yomathano pepandja 4]

Mushroom cloud: U.S. National Archives photo; hurricane photos: WHO/League of Red Cross and U.S. National Archives photo

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe