Ontopolwa 9
“Oheli”—Oko Yi Li Shili?
1. Oshike hashi longwa komaitaalo kombinga yoheli?
AANTU omamiliyona oya longwa koongeleka dhawo kutya okwa kala ehala lyi ithanwa “oheli” hoka aantu taye ehamekwa sigo aluhe. Aawinayi oko taa yi. Encyclopædia Britannica otali ti: “Ongeleka yaKatolika kaRoma otayi longo kutya oheli . . . otayi kala po sigo aluhe; eehameko lyamo kali na mpoka nali hulu po.” Paensiklopedi elongo ndika lyaKatolika “natango oli li po lya ziminwa koongundu odhindji dhopankulu yonale dhAaprotestande.” Aahindu, Aabudda nAamohammed otaa longo wo kutya oheli oyo ehala lyeehameko. Itashi kumitha kutya aantu mboka ya longwa iinima mbika, olundji ohaa ti kutya ngele oheli oyo ehala ewinayi ngaaka, yo inaa hala oku yi popya.
2. Oshike Kalunga a dhiladhila kelongitho okuumbila aanona momulilo?
2 Shika osha pendutha epulo: Kalunga Omunankondoadhihe okwa shiti tuu ehala lya tya ngaaka lyeehameko? Ano, etaloko lyaKalunga olya li shike sho Aaisrael ya tameke okulandula oshiholelwa shiigwana mbyoka ya li ye ya kundukidha okufika aanona yawo momulilo? Ye ota yelitha mOohapu dhe: “Mesilu lyaBen-Hinnom ya tungile mo Tofet iiyambelo, ya fikile po oyana aamati naakadhona, ngaye inaandi shi ya lombwela nongaashi inaandi shi dhiladhila nando okashona.”—Jeremia 7:31.
3. Omolwashike shaa shi shopandunge osho wo tuu shaa shi shopamanyolo okudhiladhila kutya Kalunga ote ke ehameka aantu?
3 Dhiladhila kwaashika. Ngele edhiladhilo lyokuyotha aantu momulilo inali holoka nando momutima gwaKalunga, osho pandunge tuu kutya Kalunga okwa shiti oheli eziko lya hanya molwaantu mboka ihaaye mu longele? Ombimbeli otayi ti: “Kalunga oye ohole.” (1 Johannes 4:8) Kalunga nguka omunahole ote ehameke tuu shili aantu sigo aluhe? Ando osha li ongoye, ando osho to ningi? Ontseyo yohole yaKalunga oyi na oku tu inyengitha tu tale mOohapu dhe tu mone ngele “oheli” oko yi li shili nokumona ngele yo ehala lyeehameko.
SHEOL NAHADES
4. (a) Ombimbeli otayi holola ngiini kutya Sheol naHades otayi ti shimwe? (b) Otatu ilongo shike muushili mbono kutya Jesus okwa li moHades?
4 Ngele Ombimbeli tayi popi ehala hoka haku yi aantu ngele yo ya si, ohayi longitha oshitya “Sheol” mOmanyolo gOshiheberi na“Hades” mOmanyolo gOshigreka. Osha yela kutya iitya mbika otayi tumbula oshinima shimwe owala ngele tatu tala kEpsalmi 16:10 nokIilonga 2:31 ndhoka u wete pepandja lya landula. Ndhindhilika kutya Iilonga 2:31 oya longitha oshitya shOshigreka Hades shono yo ya kutha mEpsalmi 16:10, moka tamu monika Sheol mOshiheberi. Yamwe otaa ti Hades oyo ehala lyeehameko. Ihe ndhindhilika kutya Jesus Kristus okwa li moHades. Natu itaale kutya Kalunga okwa li e ehameke Kristus momulilo “gwoheli”? Nandonando! Sho Jesus a li a sa, ye okwa li owala mombila ye.
5, 6. Iinima mbyoka tayi popi kombinga yaJakob nomwana gwe Josef nokombinga yaJob otayi holola ngiini kutya Sheol kayi shi ehala lyeehameko?
5 Genesis 37:35 ota hokolola nkene Jakob a li a sa oluhodhi omolwaJosef, omwana gwe omuholike, sho a li a dhiladhila kutya ye okwa si. Ombimbeli otayi ti kombinga yaJakob: “Ye inaa hala okuhupuluthwa, aawe, okwa ti: Nokulila oosa otandi ka kulukila komumwandje moshaasi [mOshiheberi, Sheol].” Ngashingeyi dhiladhila paufupi kwaashono: Sheol oya li ehala lyeehameko? Jakob okwa li tuu i itaala kutya omwana gwe Josef okwa yi mehala ndyoka lyeehameko, osho wo ye okwa halele okuya mo a ka kale pamwe naye? Nenge nani Jakob okwa li a dhiladhila kutya omwana gwe omuholike okwa si noku li mombila nosho wo naJakob mwene okwa halele okusa?
6 Eeno, aantu aawanawa otaa yi moSheol. Pashiholelwa, dhiladhila kuJob ngoka a tseyika molwuuyuki nomolwuudhiginini we kuKalunga. Sho ye a hepekwa unene, okwi indile ekwatho kuKalunga. Egalikano lye olya nyolwa muJob 14:13: “Ando ongoye to ka pungula ndje muusi [mOshiheberi, Sheol] . . . , noto lombwele ndje sigo uunake, ngu u dhimbulukwe ndje ihe.” Dhiladhila owala: Job okwa li a hala okuya moSheol nokukala mo a tegelele sigo Kalunga e mu dhimbulukwa ngele yo ehala lyomulilo nolyeehameko? Osha yela kutya Job okwa li a hala okusa nokwa li a hala a ka ye mombila opo omahepeko ge ga vule okuhula po.
7. (a) Omonkalo yini po mu li aantu mboka ye li moSheol? (b) Ano Sheol naHades oshike?
7 Momahala agehe moka tamu holoka Sheol mOmbimbeli, kashi na sha nando nomwenyo (life), okulonga nenge eehameko. Ihe oshi na sha neso nokwaalonga. Pashiholelwa, dhiladhila kOmuuvithi 9:10, ngoka ta ti: “Shaa shoka oshikaha shoye tashi vulu kulonga, shi longitha, oshoka kamu na we oshilonga nenge owino nenge oondunge omuusi [mOshiheberi, Sheol], to ka ya mo.” Ano eyamukulo olya yela lela. Sheol naHades itayi ulike kehala lyeehameko, ihe okombila yuuntu. (Epsalmi 139:8) Aantu aawanawa osho wo aantu aawinayi otaa yi moSheol nenge moHades.
OKUZA MO MOHELI (SHEOL)
8, 9. Omolwashike Jona a tile ye okwa li moheli sho ye a li mela lyohi?
8 Otashi vulika aantu ya ze moSheol (Hades)? Dhiladhila moshinima shaJona. Sho Kalunga a ninitha po Jona kohi onene moku mu hupitha kaa se omeya, Jona okwa galikana Kalunga mela lyohi: “Moluhepo lwandje onda galikana Omuwa, noye oku uvu ndje. Mekololo lyahadesa [mOshiheberi, Sheol] onde ku ithanene ekwatho ongoye nou uvu ewi lyandje.”—Jona 2:3.
9 Jona okwa hala kutya ngiini mokutya “mekololo lyahadesa”? Ela lyohi ndyoka kalya li nando ehala lyeehameko lyomulilo. Ihe olya li tali vulu okuninga ombila yaJona. Dhoshili, Jesus Kristus okwi ipopi ye mwene ta ti: “Ngashika Jona a kalele mela lyoshikwameya omasiku gatatu, ano osho wo nOmuna gwOmuntu ota ka kala meni lyevi omasiku gatatu.”—Mateus 12:40.
10. (a) Euliko lini po li li po kutya aantu mboka ye li moheli otashi vulika ya ze mo? (b) Euliko ekwawo lini po li li po kutya “oheli” otashi ti “ombila”?
10 Jesus okwa li mombila ye uule womasiku gatatu a sa. Ihe Ombimbeli otayi tseyitha: “Kristus ina thigilwa mo muusi [mOshigreka, Hades], . . . Jesus tuu nguka Kalunga e mu yumudha.” (Iilonga 2:31, 32) Sha faathana, kelombwelo lyaKalunga Jona okwa li a za moSheol, tashi ti, a hupithwa mehala ndyoka ando lya ningi ombila ye. Shika osha ningwa sho ohi ye mu kungile puukukutu. Eeno, otashi vulika aantu ya ze moSheol! Dhoshili, euvaneko ndyoka li nyanyudha omutima mEhololo 20:13 otali ti kutya ‘eso noshaasi [mOshigreka, Hades] oya gandja mo oonakusa yayo.’ Alikana, elongo lyOmbimbeli oli ili ngiini kwaashono hashi longwa koongeleka odhindji kombinga yonkalo yoonakusa!
GEHENNA NEFUTA LYOMULILO
11. Oshitya shimwe shOshigreka shini po tashi holoka lwiikando 12 mOmbimbeli, shoka sha lundululilwa mOmbimbeli yOshindonga kutya “oheli”?
11 Otashi vulika gumwe a ludhike e ta ti: ‘Alikana, Ombimbeli otayi popi omulilo gwoheli nefuta lyomulilo. Shika itashi ulike mbela kutya okwa kala ehala lyeehameko?’ Oshi li ngawo kutya omalundululo gOmbimbeli gamwe otaga popi “omulilo gwoheli” notaga ti otashi vulika ‘okuumbilwa moheli, momulilo ihaagu dhimi mo.’ (Mateus 5:22; Markus 9:45) MOmanyolo gOshigreka gopakriste, omu na oovelise adhihe kumwe 12 moka Ombimbeli yOshindonga ya longitha “oheli” okulundulula oshitya shOshigreka Gehenna. Ihe Gehenna ehala tuu shili lyeehameko lyomulilo, omanga Hades tashi ti owala ombila?
12. Gehenna oshike, noshike sha longwa mo?
12 Osha yela kutya oshitya shOshiheberi “Sheol” noshitya shOshigreka “Hades” otayi ti naanaa ombila. Ano Gehenna otashi ti ngiini? MOmanyolo gOshiheberi Gehenna ‘esilu lyaHinnom.’ Hinnom osha li edhina lyesilu ndyoka lya li konima yenkolokuma lyaJerusalem hoka Aaisrael ya yambele aanona yawo momulilo. Konima yethimbo omukwaniilwa ngoka a li omwaanawa, Josia, okwa ningitha kutya esilu ndika lyaa longelwe we iihuna. (2 Aakwaniilwa 23:10) Olya ka lundululilwa moshala yoondumba oonenenene dhoondoya.
13. (a) Gehenna oya li hayi longithwa shike pethimbo lyaJesus? (b) Oshike sha li inaashi umbilwa mo nando?
13 Ano sho Jesus a li kombanda yevi, Gehenna olya li oshala shoondoya shaJerusalem. Moka mwa li aluhe hamu kala mwa temwa omulilo mokuumbilwa osulfuri okufika po oondoya. Smith’s Dictionary of the Bible, Ontopolwa 1, otali fatulula: “Ndika olya ningi omuhanga gwoondumba dhoondoya adhihe dhomoshilando moka mwa li hamu umbilwa omidhimba dhaakolokoshi, omidhimba dhiinamwenyo noondoya dhi ili nodhi ili.” Ihe inamu umbilwa nando iishitwa mbyoka yi na omwenyo (life).
14. Euliko lini po li li po kutya Gehenna osha longithwa ngaashi endhindhiliko lyehanagulo lyaaluhe?
14 Molwashoka Aajerusalem oya li ya tseya nawa oondumba dhoondoya dhoshilando shawo, oya li ye shi uva ko shoka Jesus a li a hala okutya sho ye a ti kaawiliki yelongelokalunga aakolokoshi: “Omayoka ne noluvalo lwoontoka, otamu wapa ngiini okuya ontuku epangulo lyoheli [Gehenna]?” (Mateus 23:33) Osha yela kutya Jesus ka li a dhiladhila kutya aawiliki yelongelokalunga mbeya oya li ye na oku ka ehamekwa. Sho Aaisrael yu umbile aanona yawo nomwenyo momulilo mesilu ndiya, Kalunga okwa ti kutya shino inashi ya nando momutima gwe okulonga iilonga ya tya ngaaka yiihuna! Ano osha yela kutya Jesus okwa longitha Gehenna oyo endhindhiliko lye eleka nehanagulo lyothiluthilu nolyaaluhe. Ye okwa dhiladhila kutya aawiliki yelongelokalunga aakolokoshi mbeyaka inayi ilongela eyumuko. Aantu mboka ya li ya pulakene kuJesus, oya li ye shi uva ko kutya mboka taa yi moGehenna otaa hanagulwa po sigo aluhe, ngaashi naanaa oondoya.
15. “Efuta lyomulilo” oshike, neuliko lini po tu na mwaashono?
15 Ano “efuta lyomulilo” oshike ndyoka lya tumbulwa mEmbombimbeli Ehololo? Lyo noGehenna otali ti shimwe. Itali ti eehameko li wetike, ihe eso lyaaluhe nenge ehanagulo lyaaluhe. Ndhindhilika nkene Ombimbeli tayi shi popi yo yene mEhololo 20:14: “Eso noshaasi [mOshigreka, Hades] oyu umbilwa mefuta lyomulilo. Olyo eso etiyali.” Eeno, efuta lyomulilo otashi ti “eso etiyali,” meso moka itaamu ka yumukiwa nando. Osha yela kutya ‘efuta’ ndika olyo owala endhindhiliko, molwashono eso noshaasi (Hades) omo tayi umbilwa. Eso noshaasi nenge oheli itayi vulu okufikwa po yo yene. Ihe otayi vulu okukuthwa po nenge okuhalakanithwa po.
16. Okwa dhiladhilwa shike ngele taku popiwa kutya Ondiaboli otayi ka hepekwa “mefuta lyomulilo” sigo aluhe?
16 ‘Ihe Ombimbeli otayi popi kutya Ondiaboli otayi ka hepekwa mefuta lyomulilo aluhe sigo aluhe,’ ngiika gumwe osho ta ka tya. (Ehololo 20:10) Otashi ti ngiini? Sho Jesus a li kombanda yevi, pethimbo ndyoka aalangeli yondholongo oolumwe oyi ithanwa “aahepeki.” Mulimwe lyomomayele ge, Jesus okwa popi omulumentu gumwe gwontumba ta ti: “Ihe omuwa gwe okwa sa ondjahi, okwe mu gandja kaalangeli yondholongo [aahepeki, KB], sigo ta futu iinima ayihe, e yi mu lile oongunga.” (Mateus 18:34) Oshoka aantu mboka tayu umbilwa “mefuta lyomulilo” otaa si “eso etiyali,” moka itaamu ka yumukwa nando, ano osha fa yi idhililwa meso sigo aluhe. Yo otaa kala meso ngaashi owala yo ya gandjwa medhiginino lyaalangeli yondholongo sigo aluhe. Osho lela aakolokoshi itaye ehamekwa eehameko lyo lyene, oshoka ngaashi twa mono, ngele omuntu a si, ye ke po we nandonando. Ye ina tseya we sha.
OMUYAMBA NALASARUS
17. Otu shi shi ngiini kutya oohapu dhaJesus kombinga yomuyamba naLasarus odho eyele?
17 Ano Jesus okwa dhiladhila shike sho ye a ti mulimwe lyomomayele ge: “Pwa ningi ihe, ohepele a si nokwa papatelwa kaayengeli, ye mu fala mekolo lyaAbraham, nomuyamba okwa si wo nokwa fumvikwa. Ihe mokukala muuwehame moshaasi, sho kwa ligamene, okwa mono Abraham kokule naLasarus mekolo lye”? (Lukas 16:19-31) Ngaashi tuu twa mono nale, Hades otashi ulike ombila yuuntu ihe hahala lyeehameko, onkee ano shika osha yela kutya mpaka Jesus okwa popi pamayele nenge palungano. Omapulo taga landula otage ku kwatha okumona wo kutya shika kashi shi ehokololo lyo lyenelyene, ihe eyele: Opu na mbela oshikako oshifupi pokati kegulu noheli opo aantu ya vule okuuvathana naanaa shili? Niishewe, ando omuyamba okwa li mefuta lyomulilo lyo lyenelyene, ando ongiini Abraham a vulu okutuma Lasarus a talaleke elaka lyomuyamba neta owala lyomeya kondungu yomunwe? Ano Jesus okwa thaneke shike naashono?
18. Oshike sha thanekwa meyele kombinga (a) yomuyamba? (b) yaLasarus? (c) yeso lyaayehe yaali? (d) yeehameko lyomuyamba?
18 Meyele, omuyamba okwa thaneke aawiliki aainenepeki yelongelokalunga mboka ye ekelehi Jesus nokonima oye mu dhipaga. Lasarus okwa thaneke aantu yowala mboka ya taamba Omwana gwaKalunga. Eso lyomuyamba nolyaLasarus olya thaneke elunduluko monkalelo yawo. Elunduluko ndika olya ningwa sho Jesus a palutha pambepo aantu mboka inaa yawalwa, mboka ya li ngaashi Lasarus, nongawo yo oya mono ezimino lyaAbraham ngoka Omunene, Jehova Kalunga. Methimbo tuu ndyoka aawiliki yelongelokalunga aaniifundja oya “si” mekwatathano nezimino lyaKalunga. Molwashono yo ye ekelwahi, oya kala taye ehamekwa koomwenyo sho aalanduli yaKristus ya holola iilonga yawo yuuwinayi. (Iilonga 7:51-57) Ano eyele ndika itali longo kutya oonakusa yamwe otaye ehamekwa momulilo gwolela gwoheli.
OMALONGO NGOKA GA ZA KONDIABOLI
19. (a) Iifundja yini po ya taandelithwa kOndiaboli? (b) Omolwashike tu na uushili mbono kutya elongo lyomulilo gweyogolitho olyo iifundja?
19 Osha li Ondiaboli ndjoka ya lombwele Eva tayi ti: “Aawe, mu valelwe mu se.” (Genesis 3:4; Ehololo 12:9) Ihe ye okwa si; kapu na nando ombinga yomuye ya kalelele. Edhiladhilo ndyoka kutya omwenyo (soul) ohagu kalelele konima yeso, olyo iifundja mbyoka ya za kOndiaboli. Natango iifundja mbyoka Ondiaboli tayi taandelitha, oyo euvitho lyedhiladhilo ndyono kutya oomwenyo (souls) dhaakolokoshi otadhi ke ehamekwa moheli nenge momulilo gweyogolitho. Oshoka Ombimbeli oya yelitha kutya oonakusa kaye shi sha, ano omalongo ngano itaga vulu okukala goshili. Dhoshili, kapu na nando mpoka oshitya “omulilo gweyogolitho” nenge edhiladhilo lyomulilo gweyogolitho tali adhika mOmbimbeli.
20. (a) Oshike twi ilongo montopolwa ndjika? (b) Ontseyo ndjika oye ku inyengitha ngiini?
20 Otwa mono kutya oshaasi nenge oheli (Sheol nenge Hades) oyo ehala lyevululuko lyoonakusa. Aantu aawanawa osho wo aawinayi, ayehe omo taa yi, ya tegelele eyumuko. Otwi ilongo wo kutya Gehenna kayi shi ehala lyeehameko, ihe oya longithwa mOmbimbeli ngaashi endhindhiliko lyehanagulo lyaaluhe. Sha faathana, “efuta lyomulilo” kali shi ehala lyo lyenelyene lyomulilo, ihe otali ulike “eso etiyali” moka itaamu ka yumukwa we. Itali vulu okukala ehala lyeehameko, oshoka oshinima sha tya ngaaka inashi dhiladhilwa nando kuKalunga. Kakele kaashono, otashi kondjitha uuyuki okweehameka omuntu sigo aluhe molwashono ye a yono owala uule womimvo dhimwe kombanda yevi. Alikana, oshiwanawa ngiini okutseya oshili kombinga yoonakusa! Otashi vulu okumangulula omuntu shili muumbanda nomuuniipo.—Johannes 8:32.
[Box on page 83]
Oshitya shOshiheberi “Sheol” noshitya shOshigreka “Hades” otayi ti shimwe
American Standard Version
Epsalmi 16:10
[Picture on page 84, 85]
Omolwashike Jona a ti: “Mekololo lyahadesa onde ku ithanene ekwatho” konima sho ohi ya li ye mu nina po?
[Picture on page 86]
Gehenna olya li esilu kondje yaJerusalem. Olya longithwa ngaashi endhindhiliko lyeso lyaaluhe