Lungama ‘ondaka yavamwe ve lili’
“Umwe elili itadi mu shikula [nande, NW], otadi mu i onhapo, osheshi kadi shii ondaka [yavamwe] velili.”—JOHANNES 10:5.
1, 2. (a) Maria okwe linyenga ngahelipi eshi Jesus e mu ifana kedina, noshike osho Jesus a popile nalenale tashi yelifwa koshiningwanima osho? (b) Oshike tashi tu dulifa tu kale popepi naJesus?
OMUNYUMUNWA Jesus okwa li a mona omukainhu e li ofika pombila yaye i he na sha. Okwa li e shii omukainhu oo nawa. Omukainhu oo okwa li Maria Magdalena. Omido hanga mbali komesho yaasho, Jesus okwa li a ta mo eendemoni muye. Okudja opo omukainhu oo okwa enda pamwe naJesus novayapostoli vaye, te va yakula shi na sha neemhumbwe dakeshe efiku. (Lukas 8:1-3) Ndele efiku olo Maria a li ofika pombila, okwa li ta lili, a nyika oluhodi molwaashi okwa li a mona Jesus ta fi, ndele okwa hanga olutu laJesus li he mo vali mombila. Onghee Jesus okwe mu pula a ti: “Omukainhu, oto lilile shike? Olyelye to mu kongo?” Molwaashi Maria okwa li ta diladila kutya Jesus omukeleli wepya, okwa nyamukula a ti: “Omwene, ngenge ove we mu kufa mo, [lombwele] nge apa we mu tula, ndi ke mu tale ko.” Opo nee Jesus okwa ti: “Maria.” Divadiva, Maria okwa dimbuluka onghedi yaJesus yokupopya. Maria okwa popya nehafo a ti: “Omuhongi.” Opo nee okwa ehena kuJesus.—Johannes 20:11-18.
2 Ehokololo olo otali yelifa monghedi tai hokwifa osho Jesus kwa li a popya nalenale. Mokulifaafanifa ye mwene nomufita nokufaafanifa ovashikuli vaye needi, okwa ti kutya omufita oha ifana eedi daye komadina, needi odi shii ondaka yaye. (Johannes 10:3, 4, 14, 27, 28) Doshili, ngaashi odi hai dimbuluka omufita wayo, Maria okwa dimbuluka mo Omufita waye, Kristus. Ovashikuli vaJesus kunena navo ohava dimbuluka mo ondaka yaye. (Johannes 10:16) Ngaashi ashike omatwi odi haa yoolola eendaka, tae i kwafele i kale popepi nomufita wayo, eendunge detu dopamhepo dokuyoolola nado otadi tu dulifa tu ende filufilu moshikoti shOmufita wetu muwa, Jesus Kristus.—Johannes 13:15; 1 Johannes 2:6; 5:20.
3. Efaneko laJesus li na sha noshiunda sheedi otali pendula omapulo amwe elipi?
3 Ndele pafaneko olo tuu olo, okudula kwodi okuyoolola eendaka dovanhu itaku i dulifa ashike okushiiva kaume kayo, ndele nomutondi wayo yo. Osho osha fimanenena molwaashi otu na ovatondi ovanainheya. Mbela ovo oolyelye? Ohava katuka ngahelipi? Ongahelipi hatu dulu okuliamena kuvo? Opo tu mone omanyamukulo, natu taleni kutya oshike vali Jesus a tumbula mefaneko li na sha noshiunda sheedi.
‘Oo ta i mo ita pitile moshivelo’
4. Pafaneko lomufita, eedi ohadi shikula lyelye, nolyelye ihadi shikula?
4 Jesus okwa ti: “Ou ta i mo ta piti moshivelo, oye omufita weedi. Oye ta yeululwa komukeleli woshivelo, needi otadi udu ondaka yaye; nota ifana eedi daye omadina ado, ndee te di pitifa mo. Ndele ngenge a pitifa mo eedi daye adishe, ote di kwatele komesho, needi tadi mu shikula, osheshi odi shii ondaka yaye. Ndele umwe elili itadi mu shikula [nande, NW], otadi mu i onhapo, osheshi kadi shii ondaka [yavamwe] velili.” (Johannes 10:2-5) Didilika kutya, Jesus okwa longifa oshitya “ondaka” lwoikando itatu. Oikando ivali okwa popya shi na sha nondaka yomufita, ndele oshikando oshititatu okwa popya shi na sha ‘nondaka yavamwe ve lili.’ Umwe e lili oo Jesus a popya oye lyelye?
5. Omolwashike ihatu yakula ovanhu voludi laumwe e lili oo a tumbulwa metukulwa eti-10 laJohannes?
5 Jesus ka li ta popi shi na sha novaendanandjila ovo twa hala okuyakula—outumbulilo okuyakula ovaenda oo melaka lopetameko lOmbibeli tau ti “okuhola ovaendanandjila.” (Ovaheberi 13:2) Mefaneko laJesus, umwe e lili ke fi omweenda a shivwa. Iha ‘i moshiunda sheedi ta piti moshivelo, ndele oha piti pamwe pelili ta pumine mo.’ Ye oku li “omulunga nombudi.” (Johannes 10:1) Olyelye wotete a popiwa mEendjovo daKalunga oo a ninga omulunga nombudi? OSatana Ondiaboli. Ohatu hange oumbangi oo membo laGenesis.
Eshi ondaka yaumwe e lili ya udika oshikando shotete
6, 7. Omolwashike sha yuka eshi Satana ta ifanwa umwe e lili nomulunga?
6 Genesis 3:1-5 ota hokolola nghee ondaka yaumwe e lili ya li ya udika oshikando shotete kombada yedu. Ehokololo otali popi kutya Satana okwe uya komukainhu wotete, Eva, okupitila meyoka, nokupopya naye monghedi tai pukifa. Doshili, mehokololo olo Satana ina popiwa lelalela kutya oku li “umwe elili.” Ndele nande ongaho, eenghatu daye otadi ulike kutya meenghedi dihapu Satana okwa fa umwe e lili oo a hokololwa mefaneko laJesus olo li li muJohannes etukulwa eti-10. Natu konakoneni amwe omomafaafano oo e li po.
7 Jesus okwa tumbula kutya umwe e lili ohe uya koihakanwa yaye moshiunda sheedi monghedi inai yukilila. Sha faafana, Satana okwe uya koshihakanwa shaye monghedi inai yukilila, ta longifa eyoka. Onghedi oyo yoinheya oya nyaneka pomutenya oukwatya waSatana—kutya oku li omuponokeli omunainheya. Natango, umwe e lili okwa li a hala okunyeka mwene woshiunda eedi daye. Doshili, ye omwii unene e dule omulunga, molwaashi elalakano laye olo ‘okudipaa nokunyonauna’ yo. (Johannes 10:10) Sha faafana, Satana okwa li omulunga. Mokupukifa Eva, okwa teya po oudiinini waEva wokudiinina muKalunga. Kakele kaasho, Satana okwa etela yo ovanhu efyo. Onghee hano, ye oku li omudipai.
8. Ongahelipi Satana a pengifa eendjovo nomalinyengotomheno aJehova?
8 Ouhenouyuki waSatana owa li u liwetikile monghedi omo a pengifa eendjovo nomalinyengotomheno aJehova. Okwa pula Eva a ti: ‘Kalunga okwa tile tuu shili: nye inamu lya komiti adishe?’ Satana okwa li e liningifa a fa a kumwa, a fa kwa li ta ti: ‘Omolwashike Kalunga e he na ondjele ngaho?’ Okwa weda ko ta ti: “Kalunga oku shi shii nokutya, ngenge tamu li [kuo], omesho eni taa pashuka.” Didilika eendjovo daye e shi a ti: “Kalunga oku shi shii.” Satana okwa li a hala okutya kutya: ‘Ame ondi shii osho Kalunga e shii. Ondi shii omalinyengotomheno aye nosho yo kutya omai.’ (Genesis 2:16, 17; 3:1, 5) Mupya munene, Eva naAdam inava anya okupwilikina kondaka yaumwe e lili oo. Ponhele yaasho, ova dulika kuyo nove lietela omaupyakadi nosho yo oludalo lavo.—Ovaroma 5:12, 14.
9. Omolwashike tu na okuteelela ondaka yavamwe ve lili i udike kunena?
9 Satana oha longifa eenghedi da fa odo okupukifa oshiwana shaKalunga kunena. (Ehololo 12:9) Oye ‘xe yoipupulu,’ naavo ve na oikala ya fa yaye, ovo hava kendabala okupukifa ovapiya vaKalunga ove li ovana vaye. (Johannes 8:44) Natu didilikeni eenghedi dimwe omo ondaka yavamwe ve lili hai udika kunena.
Nghee ondaka yavamwe ve lili tai udika kunena
10. Onghedi imwe ilipi omo ondaka yavamwe ve lili hai udika?
10 Okutomhafana taku pukifa. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Inamu twalwaatwalwa komalongo elili nakulili mu ha a shii.” (Ovaheberi 13:9) Omahongo oo oelipi mbela? Molwaashi otaa dulu ‘oku tu twalatwala,’ osha yela kutya Paulus okwa li ta popi omahongo oo taa dulu oku tu kanififa ondjele yetu yopamhepo. Oolyelye tava hongo omahongo oo amwe e lili? Paulus okwa lombwela ongudu yovakulunhuongalo Ovakriste a ti: “Munye tamu di yo ovalumenhu tava popi oinima inai yuka, ve lishilile ovalongwa.” (Oilonga 20:30) Doshili, kunena ngaashi sha li pefimbo laPaulus, oohandimwe vamwe ovo va li nale oshitukulwa sheongalo lopaKriste otava kendabala paife okupukifa eedi mokupopya “oinima inai yuka”—oshili inai lixwa po noipupulu yo venevene. Ngaashi omuyapostoli Petrus e shi popya, ohava longifa ‘eendjovo domaheko’—eendjovo da fa doshili ndele paushili odongaho elela.—2 Petrus 2:3.
11. Ongahelipi eendjovo odo di li mu 2 Petrus 2:1, 3 tadi nyaneke pomutenya onghedi nelalakano lovashunimonima?
11 Petrus okwa nyaneka pomutenya natango eenghedi dovashunimonima mokupopya kutya otava “etele mo monangumika omalongo opomunghulo haa nyonifa ovanhu.” (2 Petrus 2:1, 3) Ngaashi ashike omulunga womefaneko laJesus li na sha noshiunda sheedi iha piti ‘moshivelo, ndele oha piti pamwe pelili ta pumine mo,’ ovashunimonima navo ohave uya kufye meenghedi doinheya. (Ovagalati 2:4; Judas 4) Elalakano lavo olilipi mbela? Petrus okwa weda ko ta ti: “Tave mu likola.” Doshili, kashi na nee mbudi kutya ovashunimonima otave lipopile ngahelipi, elalakano lashili lovaponokeli olo “okuvaka ashike nokudipaa nokunyonauna.” (Johannes 10:10) Natu lungameni vamwe ve lili ovo!
12. (a) Ongahelipi eendafano letu tali dulu okukala oupitilo wondaka yavamwe ve lili? (b) Efaafano lilipi li li pokati komakoto aSatana naao avamwe ve lili kunena?
12 Eendafano lii. Ondaka yavamwe ve lili otai dulu okuudika okupitila mwaavo hatu endafana navo. Eendafano lii otali dulu okunyona po unene tuu ovanyasha. (1 Ovakorinto 15:33) Dimbuluka, Satana okwa ninga Eva oshihakanwa—oo a li omunyasha komushamane waye noka li e na owino muhapu. Okwa tomha Eva a itavele kutya Jehova okwa li a ngabeka unene emanguluko laye, ndele paushili osho kasha li shoshili. Jehova okwa li e hole oishitwa yaye yovanhu nokwa li e na ko nasha nonghalonawa yavo. (Jesaja 48:17) Sha faafana kunena, vamwe ve lili ohava kendabala oku mu tomha nye ovanyasha mu itavela kutya ovadali veni Ovakriste otava ngabeke unene emanguluko leni. Ongahelipi vamwe ve lili ovo tava dulu oku mu nwefa mo? Okakadona kamwe okaKriste oka dimina ka ti: “Oule wokafimbo eitavelo lange ola nghundipalekwa kovanafikola vakwetu. Ova kala tava ti kutya elongelokalunga lange ohali ngabeke nokali na ondjele.” Ndele oshili oyoyo kutya ovadali veni ove mu hole. Onghee hano, ngeenge ovanafikola vakweni tava kendabala oku mu tomha mu he lineekele ovadali veni, inamu pukifwa ngaashi Eva a pukifwa.
13. Onghatu yopandunge ilipi David a katuka, nonghedi imwe omo hatu dulu oku mu hopaenena oilipi?
13 Shi na sha neendafano lii, omupsalme David okwa ti: “Ame ihandi kala omutumba pamwe neembudi, noinandi endafana naava ve na koshi.” (Epsalme 26:4) Natango owa didilika mbela oikala yavamwe ve lili? Ohava kala ve na koshi—ngaashi ashike Satana a li a pitila meyoka opo e he liholole ye mwene. Kunena ovanhu vamwe ovo inava koshoka paenghedi ohava longifa oInternet opo ve he liholole vo vene nosho yo omalalakano avo ashili. Okupitila meeprograma dokukundafana okupitila meekombiuta, ovakulunhu ovo va nyonauka meendunge ohave lifefa ovanyasha opo ve mu kokele momwiyo. Ovanyasha, kaleni mwa lungama lela opo oupamhepo weni u ha nyonwe po.—Epsalme 119:101; Omayeletumbulo 22:3.
14. Omafimbo amwe ongahelipi oikundaneki hai kala oupitilo wondaka yavamwe ve lili?
14 Omalundilo. Nonande oikundaneki imwe ohai hokolola Eendombwedi daJehova pauyuki, omafimbo amwe oikundaneki ohai pitike i longifwe i li oupitilo wondaka i na ekonda yavamwe ve lili. Pashihopaenenwa, moshilongo shimwe oshikundaneki shimwe osha popya oipupulu kutya Eendombwedi oda li da yambidida epangelo laHitler pefimbo lOita Itivali yOunyuni. Moshilongo vali shimwe, ehokololo limwe ola lundila Eendombwedi kutya ohadi nyono po omatungo eengeleka. Moilongo ihapu oikundaneki oya lundila Eendombwedi kutya ohadi anye opo ounona vado va mone ouhaku wopaunamiti nohadi lipwililikile yo owina omanyono a kwata moiti ovaitaveli vakwao. (Mateus 10:22) Ndele nande ongaho, ovanashili ovo ve tu shii paumwene ove shi shii kutya omapopyo a tya ngaho kae fi oshili.
15. Omolwashike shi he li pandunge okwiitavela keshe osho tashi popiwa moikundaneki?
15 Oshike tu na okuninga po ngeenge hatu shakeneke omalundilo taa tandavelifwa kondaka yavamwe ve lili va tya ngaho? Ohatu ningi nawa ngeenge hatu pwilikine komayele Omayeletumbulo 14:15 taa ti: “Omushima ta itavele ondjovo keshe, ndelenee omunamayele ta diinine eenghatu daye.” Kashi li pandunge okwiitavela keshe shimwe moikundaneki osho taku tiwa oshoshili. Nonande ihatu dini shili ouyelele aushe womounyuni, otu shi shii kutya ‘ounyuni aushe ou li mepangelo lomunawii.’—1 Johannes 5:19.
“Konakoneni eendjovo da nwefwa mo”
16. (a) Ongahelipi elihumbato leedi do venevene tali ulike kutya eendjovo daJesus odo di li muJohannes 10:4 odoshili? (b) Ombibeli otai tu ladipike tu ninge shike?
16 Ndele ongahelipi hatu dulu okushiiva lelalela kutya ohatu ungaunga nakaume ile onomutondi? Jesus okwa ti kutya eedi ohadi shikula omufita “osheshi odi shii ondaka yaye.” (Johannes 10:4) Eholokepo lo vene lomufita halo hali linyengifa eedi di mu shikule, ndele ondaka yaye. Embo limwe li na sha noilongo oyo ya tumbulwa mOmbibeli ola hokolola kutya omutalelipo umwe okwa li a twa omhata kutya eedi ohadi dimbuluka omufita wado komidjalo, ndele hakondaka yaye. Omufita okwa nyamukula kutya ohadi koneke ondaka. Opo e shi ulike, okwa pingakanifa oikutu yaye nomweenda. Omweenda okwa djala oikutu yomufita ndele ta ifana eedi, ndele inadi ya ko kuye. Kada li di shii ondaka yaye. Ndele eshi omufita e di ifana, nonande okwa li a djala oikutu i lili, eedi oda ya kuye divadiva. Onghee hano, omunhu otashi dulika a kale e na eholokepo la fa lomufita, ndele keedi osho itashi ti kutya oye lela omufita wado. Doshili, eedi ohadi konakona ondaka yomwiifani, tadi i yelekanifa naayo yomufita. Eendjovo daKalunga otadi tu lombwele tu ninge sha faafana—kutya natu “[konakoneni eendjovo da nwefwa mo tu tale, NW] ngenge oda dja tuu muKalunga.” (1 Johannes 4:1; 2 Timoteus 1:13) Oshike tashi ke tu kwafela tu ninge ngaho?
17. (a) Ongahelipi hatu dulu okushiiva ondaka yaJehova? (b) Eshiivo lokushiiva Jehova otali ke tu dulifa okuninga shike?
17 Hano, oshi shii okuudiwa ko kutya ngeenge otu shii nawa ondaka ile etumwalaka laJehova, ohatu ka dula okudidilika mo nawa ondaka yaumwe e lili. Ombibeli otai ulike nghee hatu dulu okumona eshiivo la tya ngaho. Otai ti: “Omatwi eni otaa ka uda ondjovo ei tai di konima yeni, tai ti: Apa ondjila, ei mu nokweenda nayo!” (Jesaja 30:21) “Ondjovo” oyo tai di konima yetu otai di mEendjovo daKalunga. Efimbo keshe hatu lesha Eendjovo daKalunga, ohatu udu pafaneko ondaka yOmufita wetu munene, Jehova. (Epsalme 23:1) Onghee hano, ngeenge otwa kala hatu konakona Ombibeli ohatu ka shiiva nawa ondaka yaKalunga. Eshiivo olo lomoule otali ke tu dulifa okudidilika mo diva ondaka yavamwe ve lili.—Ovagalati 1:8.
18. (a) Oshike sha kwatelwa mokushiiva ondaka yaJehova? (b) PaMateus 17:5, omolwashike tu na okudulika kondaka yaJesus?
18 Oshike natango sha kwatelwa mokushiiva ondaka yaJehova? Kakele kokuuda, omwa kwatelwa yo okudulika. Tala vali kuJesaja 30:21. Eendjovo daKalunga otadi ti: “Apa ondjila.” Heeno, mokukonakona Ombibeli, ohatu udu omalombwelo aJehova. Opo nee Kalunga okwa yandja elombwelo kutya: “Mu nokweenda nayo!” Jehova okwa hala tu katuke metwokumwe naasho hatu udu. Kungaha, mokutula moilonga osho hatu lihongo, ohatu ulike kutya inatu uda ashike ondaka yaJehova, ndele otwa pwilikina yo kuyo. (Deuteronomion 28:1) Okudulika kondaka yaJehova otaku ti yo okudulika kondaka yaJesus, molwaashi Jehova ye mwene okwe tu lombwela tu ninge ngaho. (Mateus 17:5) Oshike osho Jesus, Omufita Muwa, te tu lombwele tu ninge? Ote tu hongo okuninga ovanhu ovahongwa notu lineekele “omupiya omudiinini nomunaendunge.” (Mateus 24:45; 28:18-20) Okudulika kondaka yaye otaku ti omwenyo waalushe.—Oilonga 3:23.
“Otadi mu i onhapo”
19. Otu na okulinyenga ngahelipi kondaka yavamwe ve lili?
19 Ndele ongahelipi tu na okulinyenga kondaka yavamwe ve lili? Omonghedi omo eedi hadi shi ningi. Jesus okwa ti: “Umwe elili itadi mu shikula [nande, NW], otadi mu i onhapo.” (Johannes 10:5) Elinyengo letu ola kwatela mo eenghatu dopavali. Yotete, itatu ka “shikula nande” umwe e lili. Heeno, ohatu anye filufilu okupwilikina kuumwe e lili. Doshili, mOshigreka omo Ombibeli ya li ya shangwa, outumbulilo “nande” otau toloka onghedi yokwaanya filufilu melaka olo. (Mateus 24:35, NW; Ovaheberi 13:5) Onhivali, ohatu “mu i onhapo.” Oyo oyo ashike onghedi yokulinyenga shi na sha naavo omahongo avo itaa tu kumwe nondaka yOmufita Muwa.
20. Ohatu ke linyenga ngahelipi ngeenge otwa shakeneke (a) ovashunimonima tava pukifa, (b) eendafano lii, (c) omahokololo oikundaneki e na ekonda?
20 Onghee hano, ngeenge hatu shakeneke ovo hava hongo omadiladilo oushunimonima, otwa hala okuninga osho Eendjovo daKalunga tadi popi, tadi ti: ‘Pashukile ava hava eta olutandu nomashindo okukondjifa elongo mwe li longwa; mu noku va yepa.’ (Ovaroma 16:17; Titus 3:10) Sha faafana, Ovakriste ovanyasha ovo va taalelwa koiponga yeendafano lii ova hala okutula moilonga omayele aPaulus oo a pa omunyasha Timoteus, a ti: ‘Inda onhapo okahalu kounyasha.’ Nongeenge hatu shakeneke omalundilo moikundaneki, ohatu ka dimbuluka omayele natango aPaulus kuTimoteus, taa ti: “Tava pwilikine eengano [ovo hava pwilikine kondaka yavamwe ve lili]. Ndelenee ove [kala to pashukila oinima aishe, NW].” (2 Timoteus 2:22; 4:3-5) Kashi na nee mbudi kutya ondaka yavamwe ve lili otai hokwifa shi fike peni, ohatu i onhapo keshe osho tashi nyono po eitavelo letu.—Epsalme 26:5; Omayeletumbulo 7:5, 21; Ehololo 18:2, 4.
21. Ondjambi ilipi tai ka monika kwaavo tava anye okupwilikina kondaka yavamwe ve lili?
21 Mokwaanya okupwilikina kondaka yavamwe ve lili, Ovakriste ovavaekwa nomhepo otave linyenge keendjovo dOmufita Muwa odo di li muLukas 12:32. Omo Jesus ote va lombwele ta ti: “Ino tila, okangudu ove, osheshi Xo a hala oku mu pa ouhamba.” Sha faafana, “eedi dimwe” oda teelela nodjuulufi okuuda eendjovo daJesus tadi ti: “Onye ovanangekwa noupuna vaTate, ileni, mu ka fyuulule ouhamba ou mwe u longekidilwa opeshito lounyuni.” (Johannes 10:16, OB-1954; Mateus 25:34) Kai fi tuu ondjambi tai hafifa omutima oyo hatu ka mona ngeenge otwa anye okupwilikina ‘kondaka yavamwe ve lili’!
Oto dimbuluka?
• Ongahelipi Satana a faafana naumwe e lili oo a tumbulwa mefaneko laJesus li na sha noshiunda sheedi?
• Ongahelipi ondaka yavamwe ve lili tai udika kunena?
• Ongahelipi hatu dulu okudidilika mo ondaka yavamwe ve lili?
• Otu na okulinyenga ngahelipi kondaka yavamwe ve lili?
[Efano pepandja 32]
Ohatu linyenge ngahelipi kondaka yavamwe ve lili?