Va deulwa okuyandja oundombwedi nawanawa
“Tamu ka ninga eendombwedi dange muJerusalem nomuJudea ashishe nomuSamaria nofiyo okominghulo dounyuni.”—OILONGA 1:8.
1, 2. Petrus okwa li e na oshilonga shashike, nolyelye e shi mu pa?
“JESUS Omunasaret, . . . okwe tu lombwela, tu udifile ovanhu noku va hepaululila Oye tuu ou Kalunga e mu ninga omutokoli wovanamwenyo nowovafi.” (Oilonga 10:38, 42) Neendjovo odo, omuyapostoli Petrus okwa yelifila Kornelius nosho yo oukwaneumbo waye oshilonga osho kwa li a pewa e li omuudifi wevangeli.
2 Onaini Jesus a li a yandja oshilonga osho? Otashi dulika Petrus a li ta diladila shi na sha naasho omunyumunwa Jesus a popya eshi a li e li pokuya meulu. Pomhito oyo, Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye ovadiinini a ti: “Tamu ka ninga eendombwedi dange muJerusalem nomuJudea ashishe nomuSamaria nofiyo okominghulo dounyuni.” (Oilonga 1:8) Ndele oule wefimbo komesho yaasho, Petrus okwa kala e shi shii kutya e li omuhongwa waJesus, oku na okukala ha popi navamwe kombinga yeitavelo laye muJesus.
Va deulwa hanga oule womido nhatu
3. Oshikumwifilonga shilipi Jesus a longa, neshivo lilipi a shiva nalo Petrus naAndreas?
3 Eemwedi dihapu konima eshi Jesus a ninginifwa mo 29 O.P., okwa udifila opo Petrus nomumwaina Andreas va li hava longo ve li ovayuli veeshi mEfuta laGalilea. Petrus naAndreas ova li va longa oufiku aushe, ndele kava li va kwata sha. Ndelenee Jesus okwe va lombwela a ti: “Ehena mokati kefuta mu ka lukile oiyulifo yeni.” Eshi va ninga osho Jesus e va lombwela, “ova kwata eeshi dihapu unene, oiyulifo yavo oya tokauka.” Eshi Petrus a mona oshikumwifilonga osho, okwa li a kwatwa koumbada, ndele Jesus okwe mu ngungumaneka a ti: “Ino tila, okonena tuu eli oto ningi omuyuli wovanhu.”—Lukas 5:4-10.
4. (a) Jesus okwa longekida ngahelipi ovahongwa vaye va yandje oundombwedi? (b) Oukalele wovahongwa vaJesus owa li tau ka kala wa yooloka ko ngahelipi kwaao waJesus?
4 Divadiva, Petrus naAndreas—nosho yo Jakob naJohannes, ovana vaSebedeus—ova fiya po eewato davo nokushikula Jesus. Oule hanga womido nhatu, ova enda pamwe naJesus momalweendo aye okuudifa nova deulwa va kale ovaudifi vevangeli. (Mateus 10:7; Markus 1:16, 18, 20, 38; Lukas 4:43; 10:9) Pexulilo ledeulo olo, mo 14 aNisan 33 O.P., Jesus okwe va lombwela a ti: “Ou ta itavele nge, naye yo ota longo oilonga ei Ame handi i longo, ndele ta ka longa oilonga inene i dule inya.” (Johannes 14:12) Ovahongwa vaJesus ova li tava ka yandja oundombwedi nawanawa ngaashi Jesus a li e shi ninga, ndele ova li tave ke shi ninga moitukulwa ihapu neenghono. Ove ke lihonga kutya vo nosho yo ovahongwa aveshe vokonahiya ova li tava ka yandja oundombwedi kovanhu “vomoiwana aishe,” fiyo naanaa “okexulilo lefimbo lounyuni.”—Mateus 28:19, 20, yelekanifa NW.
5. Omeenghedi dilipi hatu dulu okumona ouwa medeulo olo Jesus a deula nalo ovashikuli vaye?
5 Otu li ‘pexulilo lefimbo lounyuni.’ (Mateus 24:3) Mepingafano novahongwa ovo votete, fye itatu dulu okweenda pamwe naJesus komudidi noku mu mona ta udifile ovanhu. Ndele nande ongaho, ohatu dulu okumona ouwa medeulo olo a deula nalo ovahongwa vaye, mokulesha mOmbibeli shi na sha nanghee a udifa nosho yo omalombwelo oo a yandja kovashikuli vaye. (Lukas 10:1-11) Ndele oshitukulwa eshi otashi ka kundafana oshinima shimwe sha fimanenena osho Jesus a ulikila ovahongwa vaye—oikala ya yuka i na sha noilonga yokuudifa.
Kala u na ko nasha novanhu
6, 7. Oukwatya waJesus ulipi wa ningifa oukalele waye u pondole, nongahelipi hatu dulu oku mu hopaenena moshinima osho?
6 Omolwashike Jesus a yandja oundombwedi monghedi ya tya ngaho tai pondola? Etomheno limwe ololo kutya okwa li e na ko nasha elela novanhu. Omupsalme okwa xunganeka a ti kutya Jesus ota ka ‘ningila omuxupi nohepele olukeno.’ (Epsalme 72:13) Jesus okwa wanifa po shili exunganeko olo. Ombibeli oya popya shi na sha nomhito imwe ya ti: “Ndele eshi a tala eengudu dovanhu okwe di [udila] onghenda, osheshi ovo va li va hepekwa, ndee va loloka va fa eedi di he na omufita.” (Mateus 9:36) Nokuli novalunde ovo va nyona sha kwata moiti ova li va mona kutya Jesus okwa li e na ko nasha novanhu nova li va nanenwa kuye.—Mateus 9:9-13; Lukas 7:36-38; 19:1-10.
7 Nafye kunena ohatu ka pondola moukalele ngeenge otwa kala tu na ko nasha novanhu ngaashi Jesus. Fimbo ino ya moukalele, omolwashike ito diladila oule wokafimbo shi na sha nokutya ovanhu ova pumbwa ouyelele oo to va twaalele shi fike peni? Diladila shi na sha nomaupyakadi oo tashi dulika ve na ndele Ouhamba oo ashike tau dulu oku a kandula po. Kala wa tokola okukala netaleko liwa li na sha nakeshe umwe, molwaashi ku shi shii kutya olyelye te ke linyenga nawa ketumwalaka. Otashi dulika omunhu oo to ka shakeneka okwa li ta ilikana opo a mone omunhu ngaashi ove, a dule oku mu kwafela.
Linyengifwa kohole
8. Ngaashi Jesus, oshike hashi linyengifa ovashikuli vaye va udife onghundana iwa?
8 Onghundana iwa oyo Jesus a udifa oya li i na sha nokuwanifwa kwehalo laJehova, neyapulo ledina laYe nosho yo neyukipalifo lounamapangelo waYe—oinima oyo i na sha nomhata oyo ya fimanenena, oyo ya taalela ovanhu aveshe. (Mateus 6:9, 10) Molwaashi Jesus okwa li e hole Xe, okwa li e linyengifwa a kanyatele oudiinini waye fiyo okexulilo nokuyandja oundombwedi nawanawa u na sha nOuhamba oo tau ka pongolola po omhata oyo. (Johannes 14:31) Molwaashi ovashikuli vaJesus kunena ove na elinyengotomheno la faafana, ohava kufa ombinga noudiinini moukalele. Omuyapostoli Johannes okwa ti: “Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye,” mwa kwatelwa oshipango shokuudifa onghundana iwa nokuninga ovanhu ovahongwa.—1 Johannes 5:3; Mateus 28:19, 20.
9, 10. Kakele kohole yokuhola Kalunga, ohole vali imwe ilipi hai tu linyengifa tu yandje oundombwedi nawanawa?
9 Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye a ti: “Ngenge mu hole nge, diinineni oipango yange. Ou e noipango yange ndee te i diinine, oye tuu ou e hole nge.” (Johannes 14:15, 21) Onghee hano, ohole yokuhola Jesus oi na oku tu linyengifa tu yandje oundombwedi u na sha noshili nosho yo tu diinine oinima ikwao oyo Jesus e tu lombwela. Pomhito imwe eshi Jesus a holokela ovahongwa vaye konima yenyumuko laye, okwa ladipika Petrus a ti: “Lifa eedjona dange. . . . Lifa eedi dange. . . . Lifa eedi dange.” Oshike sha li shi na okulinyengifa Petrus a ninge ngaho? Jesus okwa holola enyamukulo kepulo olo eshi a pula Petrus lwoikando, a ti: “U hole nge tuu? . . . Ove u hole nge? . . . Ove u hole nge?” Heeno, ohole yaPetrus yokuhola Jesus okwa li tai ke mu linyengifa a yandje oundombwedi nawanawa, a konge “eedi” daJesus, nokuninga nee omufita wado wopamhepo.—Johannes 21:15-17.
10 Kunena, katu shii nawa Jesus paumwene ngaashi Petrus a li e mu shii. Ndele nande ongaho, otu na eudeko lomoule li na sha naasho Jesus e tu ningila. Omitima detu otadi linyengifwa kohole inene oyo ye mu linyengifa a “lole efyo ponhele yaaveshe.” (Ovaheberi 2:9; Johannes 15:13) Otu udite ngaashi Paulus a li e udite eshi a shanga a ti: “Ohole yaKristus tai tu fininike . . . Oye okwa fya ponhele yaaveshe, opo ovo ve nomwenyo ve he likalele vali vo vene, ndelenee Oye tuu ou e va fila.” (2 Ovakorinto 5:14, 15) Ohatu ulike kutya otwa pandula neenghono ohole yaJesus yoku tu hola nosho yo kutya otu mu hole mokutala ko oshilonga shokuyandja oundombwedi nawanawa shi li sha fimanenena. (1 Johannes 2:3-5) Inatu hala nandenande okukulika oikala yokuhenakonasha noilonga yokuudifa, twa fa twa dina ongushu yeyambo laJesus.—Ovaheberi 10:29.
Yandja elitulemo kwaasho sha fimanenena
11, 12. Jesus okwa li e uya mounyuni nelalakano lashike, nongahelipi a kala ta yandje elitulemo koshilonga shaye sha fimanenena?
11 Eshi Jesus a li koshipala shaPontius Pilatus, okwa ti: “Onghee nda dalwa nde uya mounyuni ou, ndi [hepaulule] oshili.” (Johannes 18:37) Jesus ina efa nande osha shi mu piyaaneke mokuhepaulula kwaye oshili. Osho osho sha li ehalo laKalunga shi na sha naye.
12 Doshili, Satana okwa yeleka Jesus shi na sha naasho. Konima ashike eshi Jesus a ninginifwa, Satana okwa li te mu heke e mu ninge omunhu a tumbala mounyuni, a li te mu hekele “omauhamba aeshe omounyuni nefimano lao.” (Mateus 4:8, 9) Konima yefimbo Ovajuda ova li va hala okuninga Jesus ohamba. (Johannes 6:15) Vamwe otashi dulika va diladile kutya Jesus ngeno okwa dula okweetela ovanhu omauwa mahapu ngeno okwa li a dimina okuninga ohamba yopanhu. Ndele Jesus okwa ekelashi okudiladila kwa tya ngaho. Okwa li a yandja elitulemo kokuhepaulula oshili.
13, 14. (a) Oshike osho inashi pondola okupiyaaneka Jesus a ha yandje elitulemo koilonga yaye ya fimanenena? (b) Nonande Jesus okwa li a hepa pamaliko, oshike osho a pondola okuninga?
13 Natango, Jesus ka li a piyaanekwa kokulalakanena omaliko. Nomolwaasho ka li oshipuna. Ka li nokuli e na eumbo laye mwene. Pomhito imwe okwa ti: “Eembadje odi nomakwena, needila dokeulu odi noihadi, ndele Omona wOmunhu ke na apa ta wilike omutwe waye.” (Mateus 8:20) Eshi Jesus a fya, oshinima shondilo osho sha tumbulwa a li e na osha li oshikutu osho ovakwaita vaRoma va li ve shi umbila oshihoololifo. (Johannes 19:23, 24) Mbela osho osha hala okutya Jesus ka li a pondola monghalamwenyo? Hasho nandenande!
14 Jesus okwa pondola neenghono e dule kokule omukwafi keshe wovanhu oshipuna. Paulus okwa ti: “Efilonghenda lOmwene wetu Jesus Kristus omu li shii Oye nande okwa li oshipuna, a ninga ohepele molweni, opo mu punapale koluhepo laye.” (2 Ovakorinto 8:9; Ovafilippi 2:5-8) Nonande Jesus okwa li a hepa pamaliko, okwa yeululila ovanhu ve lininipika omhito yoku ka hafela omwenyo waalushe mewaneneno. Katu na tuu olupandu shi na sha naye! Noinatu hafa tuu eshi a mona ondjambi omolwokudiinina okulonga ehalo laKalunga!—Epsalme 40:9; Oilonga 2:32, 33, 36.
15. Oshike shi na ongushu unene shi dule omaliko?
15 Ovakriste ovo kunena tava kendabala okuhopaenena Jesus navo ohava henuka okupiyaanekwa kokulalakanena omaliko. (1 Timoteus 6:9, 10) Ova dimina kutya omaliko otaa dulu okuningifa okukalamwenyo ku kale kuwa, ndele ove shi shii kutya omaliko hao taa shilipaleke onakwiiwa yaalushe. Ngeenge Omukriste okwa fi, omaliko aye itaa ka kala e na ongushu yasha kuye, ngaashi ashike oshikutu shaJesus sha li shi he na ongushu yasha kuye e shi a fya. (Omuudifi 2:10, 11, 17-19; 7:12) Ngeenge Omukriste okwa fi, oshinima osho ashike shi na ongushu shili kuye osho ekwatafano naJehova nosho yo naJesus Kristus.—Mateus 6:19-21; Lukas 16:9.
Ino shololifwa komapataneko
16. Jesus okwe linyenga ngahelipi komapataneko?
16 Omapataneko inaa efifa po Jesus elitulemo laye li na sha nokuhepaulula oshili. Nokuli nonande okwa li e shi shii kutya oukalele waye wokombada yedu otau ka twala fiyo omefyo lopayambo, inashi mu teya omukumo. Paulus okwa popya shi na sha naJesus, a ti: “Ou kwa li a hepekelwa [komuti womahepeko, NW] omolwehafo e li tulikilwa, nokwa li e he na ko na sha nomasheko, Oye a kala omutumba kolulyo lolukalwapangelo laKalunga.” (Ovaheberi 12:2) Didilika kutya Jesus ‘ka li e na ko nasha nomasheko.’ Ka li he lipula unene naasho ovatondi vaye va li hava diladila shi na sha naye. Okwa li a yandja elitulemo kokulonga ehalo laKalunga.
17. Oshike hatu dulu okulihonga melididimiko laJesus?
17 Mokuyelifa oshilihongomwa melididimiko laJesus, Paulus okwa ladipika Ovakriste, a ti: “Dimbulukweni ou e lididimikila ondubo i fike apa yovalunde, mu ha loloke neemwenyo deni di ha fye ounye.” (Ovaheberi 12:3) Doshili, otashi dulu okukenyananeka okukala to patanekwa ile to shekwa efiku nefiku. Otashi dulu okukala shilolokifa okukondjifa omaheka ounyuni, notashi dulika nokuli shi ku kembaulife kovapambele ovo tave ku ladipike u ninge sha shomupondo. Ndele nande ongaho, ngaashi Jesus, ohatu lineekele Jehova e tu kwafele eshi hatu diinine okupitifa komesho Ouhamba mokukalamwenyo kwetu.—Mateus 6:33; Ovaroma 15:13; 1 Ovakorinto 2:4.
18. Oshilihongomwa shiwa shilipi hatu lihongo meendjovo daJesus odo a lombwela Petrus?
18 Okwaanya kwaJesus okupiyaanekwa okwa ulikwa eshi a hovela okulombwela ovahongwa vaye shi na sha nokufya kwaye. Petrus okwa ladipika nokushilipaleka Jesus kutya ‘nashi mu kale kokule a ha ningwe ngaho.’ Jesus okwaanya okupwilikina kukeshe osho kwa li tashi dulu okunghundipaleka etokolotoko laye lokulonga ehalo laJehova. Jesus okwa pilamena Petrus ndele ta ti: “Dja po puame, Satana. Oove omuhongauli wange, osheshi ove ito diladila osho shaKalunga, ndele osho oshovanhu.” (Mateus 16:21-23) Nafye natu kale alushe twa tokola toko okweekelashi okudiladila kwopanhu. Ponhele yaasho, natu kale alushe hatu wilikwa kokudiladila kwaKalunga.
Ouhamba otau ka eta omauwa taa kalelele
19. Nonande Jesus okwa li ha longo oikumwifilonga, ombinga youkalele waye ilipi ya li ya fimana unene?
19 Jesus okwa longa oikumwifilonga ihapu opo a ulike kutya okwa li Messias. Okwa nyumuna nokuli novafi. Oilonga oyo okwa li ya nana eengudu dovanhu, ndele Jesus ka li ashike e uya kombada yedu okulonga oilonga yonghalonawa. Okwa li e uya okuhepaulula oshili. Okwa li e shi shii kutya ouwa keshe wopalutu oo a li ta ningile ovanhu owa li wopakafimbo. Naavo nokuli va li va nyumunwa ova ka fya natango. Omokuhepaulula ashike oshili a li ta dulu okukwafela vamwe va mone omwenyo waalushe.—Lukas 18:28-30.
20, 21. Ondjele ilipi Ovakriste vashili hava kala ve na ngeenge tashi uya pokulonga oilonga iwa?
20 Kunena oohandimwe vamwe ohava kendabala okuhopaenena oilonga iwa yaJesus mokutunga oipangelo ile mokulonga oilonga ikwao opo va kwafele eehepele mounyuni. Peemhito dimwe, ohava ningi omaliyambo manene paumwene, nokunakonasha elela kwavo oku shii okupandulwa; ndele epepelelwo keshe tava dulu okuyandja olopokafimbo ashike. Ouhamba oo ashike tau ka eta epepelelwo olo tali kalelele. Onghee hano, ngaashi Jesus, Eendombwedi daJehova ohadi yandje elitulemo neenghono mokuhepaulula oshili i na sha nOuhamba oo.
21 Doshili, Ovakriste vashili ohava longo oilonga iwa. Paulus okwa shanga a ti: “Fimbo tu nomhito, tu ningileni aveshe ouwa, ndelenee unene tuu ovo oovakwetu vomeitavelo.” (Ovagalati 6:10) Pomafimbo oiponga ile ngeenge vamwe ve na omhumbwe, ihatu ongaonga ‘okuningila vamwe ouwa,’ kutya nee ovanhu vakwetu ile ovamwatate Ovakriste. Ndele nande ongaho, ohatu yandje elitulemo letu unene kwaasho sha fimanenena—okuhepaulula oshili.
Lihonga koshihopaenenwa shaJesus
22. Omolwashike Ovakriste hava udifile ovanhu vakwao?
22 Paulus okwa shanga a ti: ‘Woo aame, ngeenge itandi udifa evangeli!’ (1 Ovakorinto 9:16) Ka li e na oikala yokuhenakonasha nonghundana iwa, molwaashi oku i udifa okwa li taku ti omwenyo kuye nokwaavo va li tave mu pwilikine. (1 Timoteus 4:16) Ohatu tale ko oukalele wetu monghedi ya faafana. Otwa hala okukwafela ovanhu vakwetu. Otwa hala okuulika ohole yetu yokuhola Jehova. Otwa hala okuulika ohole yetu yokuhola Jesus nosho yo olupandu letu omolwohole yaye inene yoku tu hola. Onghee hano, ohatu udifa onghundana iwa nokungaha ihatu kala “pauhalu wovanhu, ndelenee opahalo laKalunga.”—1 Petrus 4:1, 2.
23, 24. (a) Oshilihongomwa shilipi hatu lihongo moshikumwifilonga shi na sha neeshi? (b) Oolyelye kunena tava yandje oundombwedi nawanawa?
23 Ngaashi Jesus, ihatu piyaanekwa tu ha yandje elitulemo koilonga yetu ya fimanenena nonande vamwe ove tu sheke ile va anye etumwalaka letu nehandu. Otwe lihonga oshilihongomwa koshikumwifilonga osho Jesus a longa eshi a ifana Petrus naAndreas ve mu shikule. Otu wete kutya ngeenge otwa dulika kuJesus nokulukila pafaneko oiyulifo yetu momeva oo taa monika a fa e he na sha, otashi dulika tu ka kwate eeshi dopafaneko. Ovayuli vahapu Ovakriste ova kwata eeshi dihapu dopafaneko konima yokulonga oule womido momeva oo kwa li taa monika a fa e he na sha. Vamwe ova dula okuya keenhele oko ku na eeshi dihapu nova kwata dihapu. Kashi na nee mbudi kutya ohatu ningi shike, inatu efa nandenande okulukila oiyulifo yetu. Otu shi shii nokutya kape na oshitukulwa kombada yedu natango oko Jesus a popya kutya oilonga yokuudifa oya pwa.—Mateus 24:14.
24 Eendombwedi daJehova di dule pomamiliyona ahamano ode lipyakidila paife moilongo i dule po 230. Oshungonangelo ye 1 Febuluali 2005, otai ka kala i na olaporta yokomudo yoilonga yado yomounyuni aushe yomudo woilonga 2004. Olaporta oyo otai ka ulika nghee Jehova a nangeka noupuna neenghono oilonga yokuudifa. Mefimbo olo la xupa ko shi na sha nonghalelo ei yoinima, natu twikile okudulika keendjovo daPaulus tadi ladipike, tadi ti: “Udifa ondjovo; shi ninga [neendelelo, NW].” (2 Timoteus 4:2) Natu twikileni okuyandja oundombwedi nawanawa fiyo osheshi Jehova ta ti kutya oilonga oyo oya pwa okulongwa.
Okuhovela omudo ou, Olaporta yOmudo wOilonga yEendombwedi daJehova yomOunyuni Aushe itai kala vali hai holoka mOshungonangelo ye 1 Januali. Ponhele yaasho, otai kala hai kala mOshungonangelo ye 1 Febuluali.
Oto dulu okunyamukula?
• Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa medeulo olo Jesus a deula nalo ovahongwa vaye?
• Oikala yaJesus i na sha novanhu ovo a udifila oya li ngahelipi?
• Oshike hashi tu linyengifa tu yandje oundombwedi nawanawa?
• Omeenghedi dilipi hatu dulu okuyandja elitulemo kokulonga ehalo laKalunga ngaashi Jesus e shi ninga?
[Efano pepandja 25]
Elalakano laJesus la fimanenena lokuuya kombada yedu ola li okuhepaulula oshili
[Efano pepandja 26]
Eendombwedi daJehova ohadi yandje elitulemo neenghono mokuyandja oundombwedi nawanawa