ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 3/1 ep. 23-27
  • Ohombo otai dulu okukala nomupondo mounyuni wonena

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Ohombo otai dulu okukala nomupondo mounyuni wonena
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Eemwiyo odo di na okuhenukwa
  • Ino tondokela ohombo
  • Omatomheno molwaashi eehombo dimwe hadi teka
  • Kaleni paushili nokukala hamu popi
  • Shoka tashi kwathele ondjokana yopaKriste yi kale tayi pondola
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2016
  • Konima yesiku lyohango
    Nkene tu na okwiikaleka mohole yaKalunga
  • Shoka tashi vulu okuningwa po uuna ondjokana yi li pokuteka
    Shoka tashi vulu okweeta ombili muukwanegumbo
  • Ondjokana — Omagano ga za Kukalunga
    Nkene tu na okwiikaleka mohole yaKalunga
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 3/1 ep. 23-27

Ohombo otai dulu okukala nomupondo mounyuni wonena

“Djaleni ohole, oyo oshimangifo sha wana shoku mu manga kumwe.” —Ovakolossi 3:14.

1, 2. (a) Oushili ulipi tau tu omukumo shi na sha neongalo lopaKriste? (b) Ohombo i na omupondo ongeenge ya tya ngahelipi?

NGEENGE hatu tale koilyo i lili noku lili yeongalo lopaKriste, kashihafifa tuu okumona ovalihomboli vahapu ovo va kala ovadiinini kookaume kavo kopahombo oule womido 10, 20, 30, ile nokuli omido di dulife opo? Ova kala ovadiinini kookaume kavo kopahombo nonande opa kala omaupyakadi.—Genesis 2:24.

2 Vahapu otava dimine kutya ohombo yavo inai kala i he na omaupyakadi. Omushiivi nawa umwe okwa shanga a ti: “Eehombo di na elao, itashi ti kutya kadi na omaupyakadi. Ope na omafimbo mawa nomafimbo mai . . . Ndele ovo . . . hava hafele eehombo davo ova kala va hombola nande ope na [omaupyakadi] onghalamwenyo yonena.” Ovalihomboli ovo va pondola ove lihonga okuungaunga nomaupyakadi oo haa etifwa komafininiko onghalamwenyo, naunene tuu ngeenge ova tekula ounona. Oimoniwa ya tya ngaho oya honga ovalihomboli va tya ngaho kutya ohole yashili “ihai xulu po nande.”—1 Ovakorinto 13:8.

3. Omivalu otadi ulike shike shi na sha nohombo nehengafano, nosha etifa omapulo elipi?

3 Mepingafano naasho, eehombo omamiliyona oda teka. Olaporta imwe oya ti: “Etata leehombo adishe domOiwana yaHangana oda teelelika di teke. Netata [leteko leehombo] odo, otali ka ningwa meni lomido heyali neemwedi omulongo dotete dohombo . . . Mokati kovanhu eepersenda 75 ovo tava ka hombolulula, eepersenda 60 otava ka hengafana vali.” Nokuli noilongo oyo kwa li i na oshitwa shinini shomuvalu wehengafano, omuvalu owa hapupala. Pashihopaenenwa, muJapani omuvalu womahengafano owa ya pombada neepersenda efele meedula dopaife. Omafininiko amwe elipi oo haa etifa ehengafano, oo haa kumu nokuli oilyo yeongalo lopaKriste omafimbo amwe? Oshike sha pumbiwa opo ohombo i pondole nonande ope na eenghendabala daSatana dokunyona po elongekido olo?

Eemwiyo odo di na okuhenukwa

4. Oinima imwe ilipi tai dulu okunyona po ohombo?

4 Eendjovo daKalunga otadi tu kwafele tu ude ko oinima oyo tai dulu okunyona po ohombo. Pashihopaenenwa, konakona eendjovo domuyapostoli Paulus di na sha neenghalo odo di li po momafiku aa axuuninwa, tadi ti: “Omomafiku axuuninwa otape ke uya omafimbo madjuu, osheshi ovanhu tava kala nokulihola vo vene, ovanalwisho voimaliwa, ovalitangi, novalinenepeki novasheki, ve he neduliko kovakulunhu, ve he shii kupandula, [ve he noudiinini, NW], ve he nohole [yopaushitwe, NW], ve he nombili, ovalundili, ovahenalidiliko, ovakwanyanya, ovatondi vouwa, ovakengeleledi, ovahayavala, ovafulalali, ohole yavo yokuhola ouhalu mwii i dule ei yokuhola Kalunga; ovo ve nemoniko longaho letilokalunga, ndelenee tava shilike eenghono dalo. Naava ve li ngaha, va kukuma.”—2 Timoteus 3:1-5.

5. Omolwashike ‘omuliholimwene’ ta tula moshiponga ohombo yaye, nOmbibeli otai yandje omayele elipi shi na sha naasho?

5 Ngeenge hatu konakona eendjovo daPaulus, otu wete kutya oinima ihapu oyo a popya ohai etifa okuteka po kwekwatafano lohombo. Pashihopaenenwa, ovo ve ‘lihole vo vene’ ove na olwisho nokave na ko nasha navakwao. Ovalumenhu novakainhu ovo ve lihole vo vene ohava kala va hala ashike omahalo avo oo a wanifwe po. Ihava tifuka, sha hala okutya ihava yavelele ookaume kavo kopahombo. Mbela oikala ya tya ngaho otai ningifa ohombo i kale i na elao? Hasho nandenande. Omuyapostoli Paulus okwa pa Ovakriste, mwa kwatelwa ovalihomboli, omayele opandunge taa ti: “Nye mu ha longe nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene, nye mu ha tale keshe tuu osho shaye ashike, ndelenee shomukwao yo.”—Ovafilippi 2:3, 4.

6. Ongahelipi ohole yokuhola oimaliwa tai dulu okunyona po ekwatafano lopahombo?

6 Ohole yokuhola oimaliwa otai dulu okweetifa okuhaudafana pokati komulumenhu nomukainhu. Paulus okwa londwela a ti: “Ava va hala okupunapala, otava wile momahongaulo nomomwiyo nomouhalu uhapu woulai nowoiponga, tau ninginifa ovanhu menyonauko nomekano. Osheshi olwisho loimaliwa olo efina lowii aushe, nomoku li haluka vamwe va puka mo meitavelo, ve lityuulifa [nomaudjuu] mahapu.” (1 Timoteus 6:9, 10) Shinyikifa oluhodi, elondwelo laPaulus ola wanifilwa eehombo dihapu kunena. Omolwokukonga kwavo omaliko, ovalihomboli vahapu ohave lipwililikile eemhumbwe dookaume kavo kopahombo, mwa kwatelwa omhumbwe ya fimana yokuyambididafana pamaliudo nokuhafela alushe eendafano lopahole.

7. Peemhito dimwe, elihumbato lilipi hali etifa okuhenoudiinini mohombo?

7 Paulus okwa ti yo kutya vamwe momafiku aa axuuninwa otava ka kala “ve he noudiinini, ve he nohole yopaushitwe, ve he nombili.” Eano lohombo oli li eudafano la kwata moiti olo li na okweetifa ekwatafano tali kalelele, ndele hateke. (Malakia 2:14-16) Ndele vamwe ova li ve na oihole navamwe ve lili. Omukainhu umwe womido 30 nasha oo omulumenhu waye e mu fiya po, okwa ti nokuli nofimbo ine mu fiya po okwa kala unene ta yandje elitulemo lopahole kovakainhu vamwe. Okwa dopa okumona kutya okwa li te lihumbata monghedi oyo inai yuka komulumenhu a hombola. Omukainhu okwa li a ehama neenghono eshi e shi mona mo nokwa kendabala noukeka oku mu londwela kutya okwa li ta kufa ombinga melihumbato la nyika oshiponga. Nokuli nonande ongaho, omulumhenu okwa ya moluhaelo. Nonande okwa li a londwelwa nombili, kaume oo e na ombedi ka li a hala okupwilikina. Okwa ya momwiyo noinapa kalwa.—Omayeletumbulo 6:27-29.

8. Oshike tashi dulu okutwala omunhu moluhaelo?

8 Elondwelo lOmbibeli li na sha noluhaelo inali yela tuu! “Ou ta teya ohombo nomukainhu, ye ke neendunge. Ou a hala okunyona po okukalamwenyo kwaye mwene, osho na ninge.” (Omayeletumbulo 6:32) Luhapu omunhu iha i moluhaelo ashike ombadilila. Ngaashi omushangi wOmbibeli Jakob eshi ulika, luhapu omunhu oha i ashike menyono, pashihopaenenwa moluhaelo, konima eshi ediladilo olo la holoka po, ndele ta kala ta diladila kwaasho oule wefimbo. (Jakob 1:14, 15) Kaume kopahombo oo e na ombedi oha ende ta efa po kanini nakanini okukala omudiinini kukaume oo kwa li a udanekela kutya ota kala omudiinini fimbo ve li momwenyo. Jesus okwa ti: “Onye mwe shi uda sha tiwa: Ino nyona ohombo. Ndelenee Ame ohandi mu lombwele: okeshe tuu ou ta tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela momutima waye.”—Mateus 5:27, 28.

9. Omayele opandunge elipi taa hangika mOmayeletumbulo 5:18-20?

9 Onghee hano, onghatu yopandunge noyoudiinini oyoyo hatu ladipikilwa membo lOmayeletumbulo taku ti: “Ofifiya yoye nai kale ya nangekwa noupuna ndele kala ho nyakukilwa omukainhu woye womunyasha—oholongo iwa nomenye ya wapala; omavele aye e ku kutife nehafo alushe, mohole yaye u xupule alushe. Ndelenee omumwange, omolwashike u xupule pomukainhu wovanhu ndele u papatele omavele ombwada?”—Omayeletumbulo 5:18-20.

Ino tondokela ohombo

10. Omolwashike shi li pandunge okulongifa efimbo opo u shiive oo wa hala a ninge kaume koye kopahombo?

10 Omaupyakadi mohombo otaa dulu okuholoka po ngeenge ovalikongi ova endelele okuhombola. Otashi dulika va kale ovanyasha unene ile ve he na owino. Ile ihava longifa efimbo opo va shiivafane nawa—osho ve hole naasho ve he hole, omalalakano avo monghalamwenyo nosho yo eputuko lomaukwaneumbo omo va kulila. Oshi li pandunge okulididimika, to longifa efimbo okushiiva nawa oo wa hala a ninge kaume koye kopahombo. Diladila kuJakob, omonamati waIsak. Okwa li e na okulongela oo a li ta ka ninga xemweno, omido heyali manga ina pitikwa okuhombola Rakel. Okwa li e na ehalo oku shi ninga molwaashi omaliudo aye okwa li e likolelela kohole yashili, ndele hakondjelo ashike yaRakel.—Genesis 29:20-30.

11. (a) Ekwatafano lohombo ohali eta kumwe shike? (b) Omolwashike okulongifa nawa elaka kwa fimanenena mohombo?

11 Ohombo kai fi ashike ekwatafano lopahole. Ekwatafano lohombo otali tula kumwe ovanhu vavali va dja momaputuko omaukwaneumbo a yooloka, ve na omaukwatya nomaliudo a yooloka, naluhapu omufika wavo wehongo ohau kala wa yooloka. Efimbo limwe ehanganifo lomaputuko avali ile omalaka. Nokuli nande kape na omayooloko moinima oyo ya tumbulwa metetekelo, otali hanganifa ovanhu vavali va yooloka, ve na omadiladilo a yooloka moinima yonhumba. Ovanhu ovo vavali ove li shili oitukulwa yolela yekwatafano lohombo. Otava dulu okukala tava kembaulafana nokungongota, ile va kale tava twaafana omukumo nohole nokutungafana. Doshili, neendjovo detu ohatu dulu okuyahameka ile okuvelula kaume ketu kopahombo. Elaka ihali pangelwa otali dulu shili okweeta enhamanana mohombo.—Omayeletumbulo 12:18; 15:1, 2; 16:24; 21:9; 31:26.

12, 13. Etaleko li li pandjele li na sha nohombo lilipi hatu ladipikilwa?

12 Onghee hano, oshi li pandunge okulongifa efimbo u shiive nawa oo wa hala a ninge kaume koye kopahombo. Omumwameme umwe Omukriste e na owino okwa tile: “Ngeenge to diladila shi na sha naao wa hala a ninge kaume koye kopahombo, diladila kombinga yoiteelelwa nande omulongo oyo wa hala omunhu oo a kale a wanifa po. Ngeenge oku na ashike iheyali, lipula kutya: ‘Mbela ondi na ehalo okulididimikila omaukwatya atatu oo a kambela po? Mbela ohandi dulu ngoo okulididimikila omaunghundi oo keshe efiku?’ Ngeenge ou li momalimbililo, kanghama manga ndele to diladila vali.” Doshili, owa pumbwa okukala u na ondjele. Ngeenge owa hala okuhombola ile okuhombolwa, kala u shi shii kutya ito ka mona kaume kopahombo a wanenena. Ndele naave ito ka kala kaume kopahombo a wanenena!—Lukas 6:41.

13 Ohombo oya kwatela mo okuninga omaliyambo. Paulus okwe shi divilika eshi a ti: “Onda hala mu kale mu he noisho. Omulumenhu ina hombola oku noshisho shaai yOmwene, nhumbi a wapalele Omwene; ndelenee ou a hombola e na oisho yopaunyuni nokutya, nhumbi a wapalele omukainhu waye; nomadiladilo aye taa kala a tukauka. Osho tuu omukainhu e he na vali omulumenhu, nokakadona, ove noisho yaai yOmwene, opo va kale ovayapuki okolutu nokomhepo, ndelenee omuhombolwa oku noisho yopaunyuni nokutya, nhumbi ta wapalele omulumenhu waye.”—1 Ovakorinto 7:32-34.

Omatomheno molwaashi eehombo dimwe hadi teka

14, 15. Oshike tashi dulu okunghundipaleka ekwatafano lohombo?

14 Efimbo opo la diko, omukainhu umwe Omukriste okwa yahamekwa kehengafano eshi omulumenhu waye e mu fiya po konima eshi va kala va hombola omido 12 nokuhovela ekwatafano nomukainhu umwe e lili. Mbela omukainhu oo okwa li a didilika omadidiliko onhumba taa londwele fimbo inava hengafana? Omukainhu okwa ti: “Okwa fika fiyo oposhitwa shokukala iha ilikana vali. Okwa kala ha longifa omalipopilo ongaho omolwokufaula okwoongala kwopaKriste nokuhaya moilonga yokuudifa. Okwa kala ha ti kutya okwe lipyakidila unene ile okwa loloka unene nokulongifa efimbo okukala naame. Ka li ha popi naame. Ka li vali ha kundafana oinima yopamhepo naame. Okwa li mu etifa onghenda. Ka li vali ngaashi a li petameko eshi twa hombola.”

15 Ope na natango vamwe ovo va didilika omadidiliko a yukila oko, a kwatela mo okweefa po ekonakonombibeli lopaumwene, eilikano ile okufaula okwoongala kwopaKriste. Noitya imwe, vahapu ovo hauxuuninwa hava fiye po ookaume kavo kopahombo, ova efa ekwatafano lavo naJehova li nghundipale. Noshidjemo, ova kanifa etaleko lavo lopamhepo. Kava li vali va tala ko Jehova e li Kalunga omunamwenyo. Eudaneko lounyuni mupe wouyuki kali fi vali lolela. Peemhito dimwe, okunghundipala oko kwopamhepo ohaku hovele nokuli nofimbo kaume oo e he fi omudiinini ina hovela ekwatafano naumwe kondje yohombo.—Ovaheberi 10:38, 39; 11:6; 2 Petrus 3:13, 14.

16. Oshike hashi pameke ohombo?

16 Mepingafano naasho, ovalihomboli vamwe ovo ve udite elao ova ti kutya ohombo yavo oi na omupondo omolwekwatafano lavo lopamhepo la kola. Ohava ilikana pamwe nokukonakona pamwe. Omulumenhu okwa ti: “Ohatu lesha Ombibeli pamwe. Ohatu i pamwe moukalele. Ohatu hafele okuninga oinima pamwe.” Oshilihongomwa osha yela: Okukala tu na ekwatafano liwa naJehova otashi ka kwafela neenghono okupameka ohombo.

Kaleni paushili nokukala hamu popi

17. (a) Oinima ivali ilipi tai dulu okukwafela ohombo i pondole? (b) Paulus okwa hokolola ngahelipi ohole yopaKriste?

17 Oinima imwe ivali oyo hai kwafele ohombo i kale nomupondo: ohole yopaKriste nosho yo okupopya. Ngeenge ovanhu vavali ve holafane, ohava kala noikala yokulipwililikila omapuko. Ovalihomboli otava dulu kuya mohombo ve na eteelelo kutya oinima otai ka enda nawa nope he na omaupyakadi, tashi dulika she likolelela kwaasho va lesha momambo oihole nosho yo osho va mona meekino. Ndele hauxuuninwa, otava ka shiiva oushili. Opo nee, omapuko manini ile oikala inai kwata moiti ndele ohai kenyaneke, otai dulu okuninga omaupyakadi manene. Ngeenge osho osha ningwa, Ovakriste ove na okuulika oiimati yomhepo, mwa kwatelwa ohole. (Ovagalati 5:22) Doshili, ohole yopaKriste oi na eenghono. Paulus okwa hokolola ohole oyo a ti: “Ohole i noutalanheni, ohole i nolukeno . . . , ihai kongo shayo vene, ihai kenyanana, ihai dimbulukwa owii ye u ningilwa, . . . ohai tuvike aishe nohai itavele aishe, ohai teelele aishe, hai lididimikile aishe.” (1 Ovakorinto 13:4-7) Osha yela kutya, ohole yashili ohai lididimikile omaunghundi opanhu. Doshili, ihai kongo ewaneneno.—Omayeletumbulo 10:12.

18. Ongahelipi okupopya taku dulu okukwafela ekwatafano lohombo?

18 Okupopya nako okwa fimanenena yo. Kashi na nee mbudi kutya ovalihomboli ova kala va hombola oule womido ngapi, ove na okukala hava popi nokupwilikina shili ngeenge ookaume kavo kopahombo tava popi. Omulumenhu umwe a hombola okwa ti: “Ohatu popi omaliudo etu twa manguluka monghedi yombili.” Omulumenhu ile omukainhu e na owino, ohe lihongo okupwilikina kwaasho tashi popiwa noha dulu okumona mo osho inashi popiwa. Noitya imwe, momukokomoko womido, ovalihomboli ovo ve udite elao ohave lihongo okudidilika omadiladilo oo inaa popiwa ile omaliudo oo inaa hololwa. Ovakainhu vamwe ohava ti kutya ovalumenhu vavo ihava pwilikine shili ngeenge tava popi. Ovalumenhu vamwe ova ngongota kutya ovakainhu vavo ohava kala va hala okupopya pomafimbo oo inaa wapala. Okupopya okwa kwatela mo okukala nolukeno nokunakonasha. Okupopya taku ti sha oku na ouwa komulumenhu nomukainhu.—Jakob 1:19.

19. (a) Omolwashike okuyandja ombili taku dulu okukala kudjuu? (b) Oshike tashi ke tu linyengifa tu yandje ombili?

19 Omafimbo amwe okupopya okwa kwatela mo okuyandja ombili. Osho haalushe shipu. Otashi pula elininipiko opo umwe a dimine omapuko aye. Ndele osho otashi kwafele shili okupameka ohombo. Okuyandja ombili tashi di komutima otaku dulu okupongolola po onghalo oyo kwa li tai dulu okweetifa eenhamanana notaku dulu okweetifa ediminafanepo lashili nekandulepo lomaupyakadi. Paulus okwa ti: “Lididimikilafaneni, diminafaneni po omanyono, ngenge mwa ningafana nomukweni, ngaashi [Jehova, NW] e mu dimina po, osho nanye yo mu ninge; ndele kombada yaaishe djaleni ohole, oyo oshimangifo sha wana shoku mu manga kumwe.”—Ovakolossi 3:13, 14.

20. Omukriste oku na okuungaunga ngahelipi nakaume kaye kopahombo mokati kovanhu nongeenge ve li ovo aveke?

20 Okuyambididafana okwa fimanenena yo mohombo. Omulumenhu nomukainhu Omukriste ove na okukala tava dulu okulineekelafana. Kape na okukala nande oumwe ta dini mukwao ile te lidini ye mwene meenghedi donhumba. Tu li Ovakriste va hombola ile va hombolwa otwa hala okukala hatu pandula ookaume ketu kopahombo, ndele haku va kembaula nonyanya. (Omayeletumbulo 31:28b) Doshili, ihatu va dini moku va ninga omashendjo a nyika oulai noitaa yavelele. (Ovakolossi 4:6) Eyambididafano la tya ngaho ohali pamekwa mokuulika alushe ohole. Okufefenga ile okupopya eendjovo dopahole otaku dulu okukala ku na eityo tali ti: “Ondi ku hole natango. Onda hafa eshi u li natango naame.” Ei oyo oinima oyo tai dulu okunwefa mo ekwatafano nokukwafela ohombo i kale nomupondo mounyuni wonena. Ope na vali imwe, noshitukulwa tashi landula otashi ka yandja omayele opamishangwa a wedwa po e na sha nanghee ohombo tai dulu okupondola.a

[Omashangelo opedu]

a Omolwouyelele muhapu, tala oshishangomwa The Secret of Family Happiness, sha nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

Oto dulu okuyelifa?

• Oinima imwe ilipi hai dulu okunyona po ohombo?

• Omolwashike okuhombola meendelelo ku he li pandunge?

• Oupamhepo ohau nwefa mo ngahelipi ohombo?

• Oinima ilipi hai kwafele okupameka ohombo?

[Efano pepandja 26]

Ekwatafano naJehova la kola ohali kwafele ovalihomboli va kale nomupondo mohombo yavo

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe