Jehova oye Omufita wetu
“Omwene Oye omufita wange, ihandi pumbwa sha.” — Epsalme 23:1.
1-3. Omolwashike itashi kumwifa eshi David a faafanifa Jehova nomufita?
NGENO owa li wa pulwa u hokolole onghedi omo Jehova ha file oshisho oshiwana shaye, ngeno oto ke i hokolola ngahelipi? Efaafanifo lilipi to dulu okuninga opo u yelife onghedi omo Jehova ha file oshisho pahole ovapiya vaye ovadiinini? Omido di dule 3 000 da pita, ohamba David oya li ya shanga mepsalme limwe ehokololo liwa li na sha naJehova, ya longifa efaafanifo le likolelela koshilonga shayo shomounyasha.
2 David okwa li omufita eshi a li omulumenhu omunyasha, onghee hano okwa li e shii nghee eedi hadi filwa oshisho. Okwa li e shi shii nawa kutya ngeenge eedi kadi li mefiloshisho, ohadi kana noupu nohadi ningi oihakanwa yovalunga ile yoilyani. (1 Samuel 17:34-36) Nopehe na efiloshisho lomufita, otashi dulika diha mone ounapelo muwa. Eshi David a ninga omukulunhu, nopehe na omalimbililo okwa li ha dimbulukwa nehafo efimbo lihapu olo kwa li ha longifa mokuwilika, mokwaamena nokulifa eedi.
3 Itashi kumwifa eshi David a li a dimbuluka oilonga youfita eshi kwa li a nwefwa mo a hokolole nghee Jehova ha file oshisho oshiwana shaye. Epsalme eti-23 la shangwa kuDavid, ola hovela neendjovo edi: “Omwene Oye omufita wange, ihandi pumbwa sha.” Natu ka konakoneni kutya omolwashike eendjovo odo da yeleka. Opo nee, pamwe nekwafo lEpsalme eti-23, ohatu ka mona kutya omeenghedi dilipi Jehova ha file oshisho ovalongelikalunga vaye ngaashi omufita ha file oshisho eedi daye. — 1 Petrus 2:25.
Efaafanifo la yeleka
4, 5. Ombibeli otai hokolola ngahelipi oikala yeedi?
4 Omishangwa oda tumbula omadinafimaneko aJehova mahapu, ndele edinafimaneko “Omufita” otali ulike kutya oku na ohole yomoule. (Epsalme 80:2) Opo tu ude ko nawa kutya omolwashike Jehova a yeleka okwiifanwa Omufita, oshiwa okushiiva oinima ivali: shotete, oikala yeedi noshitivali, oinakuwanifwa nosho yo omaukwatya omufita muwa.
5 Ombibeli oya hokolola luhapu omaukwatya eedi: nghee hadi linyenge kohole yomufita (2 Samuel 12:3), okuhenekuni kwado (Jesaja 53:7) nosho yo okuninga oihakanwa noupu kwado. (Mika 5:7) Omushangi umwe oo a lifa eedi oule womido dihapu okwa ti: “Eedi ihadi lifile ‘ashike oshisho kudo vene’ ngaashi vamwe hava diladila. Mepingafano noimuna aishe ikwao, oda pumbwa alushe okupashukilwa nokufilwa oshisho noukeka.” Opo i xupe, oishitwa oyo itai dulu okulikwafa yo vene oya pumbwa omufita oo e na ko nasha nayo. — Hesekiel 34:5.
6. Emboitya limwe lOmbibeli ola yelifa ngahelipi omalipyakidilo omomukokomoko wefiku omufita wopefimbo lonale?
6 Omufita wopefimbo lonale okwa li ha kala nomalipyakidilo a tya ngahelipi momukokomoko wefiku? Emboitya limwe lOmbibeli ola yelifa la ti: “Ongula inene okwa li ha pitifa oimuna koshiunda, ta ende e li komesho yayo a yuka oko tai ka napa. Ofimbo tai nape, oha kala te i pashukile efiku alishe, ta fi oshisho paha kane nande odi imwe, nongeenge okwa kala ehe wete imwe yomudo oyo ya dja mo mudikwao, ohe i kongo noudiinini fiyo e i mona noku i alulila kudikwao. . . . Konguloshi, ohe di alulile koshiunda, noku di valula nodibo yaye yokulifa eshi tadi piti pomuvelo, opo a shilipaleke kutya kape na imwe yomudo ya kana. . . . Luhapu, okwa li ha nangele oshiunda oufiku opo eedi diha ponokelwe koilyani, ile opo diha vakwe po kovalunga ovanainheya.”a
7. Omolwashike omufita a li a pumbwa omafimbo amwe elididimiko lihapu nonghenda?
7 Opa li omafimbo amwe oo eedi hadi pula omufita elididimiko lihapu nonghenda, unene tuu odo difimba nosho yo oudjona. (Genesis 33:13) Embo limwe lomauyelele Ombibeli ola ti: “Luhapu, oudjona ohava dalelwa kokule keemhunda. Omufita oha pashukile odi yonyali pefimbo opo itai dulu okulikwafa ndele ta humbata po okadjona noku ka twala koshiunda. Oule womafiku manini, otashi dulika a kale he ka humbata momaoko aye ile mondjafa yaye, fiyo osheshi taka ka dula okweenda.” (Jesaja 40:10, 11) Osha yela kutya omufita muwa okwa li a pumbwa okukala e na eenghono nosho yo onghenda.
8. David okwa popya omatomheno elipi e na sha nokulineekela kwaye Jehova?
8 “Omwene Oye omufita wange” — mbela kau fi tuu outumbulilo wa yeleka okuhokolola Tate yetu womeulu? Eshi hatu konakona Epsalme 23, ohatu ka mona nghee Kalunga he tu file oshisho ta longifa eenghono nosho yo onghenda ya fa yomufita. Movelishe 1, David okwa popya elineekelo laye kutya Kalunga ota ka ningila eedi daYe omalongekido aeshe oo a pumbiwa opo di kale inadi “pumbwa sha.” Meevelishe nhatu odo da shikula ko, David okwa popya omatomheno atatu e na sha nokukala nelineekelo la tya ngaho, oo kutya: Jehova oha endifa eedi daYe, sha hala okutya ohe di wilike, nosho yo ohe di amene nohe di palula. Natu kundafaneni omatomheno oo koolimwe.
“Ota endifa nge”
9. Onghalo iwa ilipi tai hokololwa kuDavid, nongahelipi eedi tadi dulu okuya monghalo yombili ya tya ngaho?
9 Shotete, Jehova oha wilike oshiwana shaye. David okwa shanga a ti: “Oye ta lifa nge momatunda omwiidi mutalala, nota twala nge komeva ndi ka tulumukilwe ko. Ota hekeleke omwenyo wange; ota endifa nge mondjila ya yuka molwedina laye.” (Epsalme 23:2, 3) David ota hokolola oufita wa omba nombili mounapelo muwa — neendjovo odo tadi ulike konghalo yewanenwo, yetulumuko nosho yo ya amenwa. Oshitya shOshiberi sha tolokwa “omatunda” otashi dulu okutya “onhele iwa.” Otashi dulika eedi itadi dulu okumona kudo vene onhele iwa nokwoomba mombili. Omufita wado oku na oku di twala “konhele iwa” ya tya ngaho.
10. Kalunga oha ulike ngahelipi kutya okwe tu lineekela?
10 Jehova ohe tu wilike ngahelipi kunena? Onghedi imwe omo he shi ningi oyo okupitila moshihopaenenwa. Eendjovo daye otadi tu ladipike tu ‘ninge ovahopaeleli vaKalunga.’ (Ovaefeso 5:1) Monhumwafo oyo mwa dja eendjovo odo, omwa tumbulwa onghenda, ediminafanepo nosho yo ohole. (Ovaefeso 4:32; 5:2) Kungaha, Jehova okwa tula po oshihopaenenwa sha denga mbada mokuulika omaukwatya a tya ngaho mahokwifa. Mbela ote tu pula shihapu unene eshi ta ti natu mu hopaenene? Hasho nandenande. Omayele oo a nwefwa mo oku li shili euliko likumwifi kutya okwe tu lineekela. Ngahelipi mbela? Otwa shitwa oshifeka shaYe, osho tashi ti kutya otu na omaukwatya opaenghedi nosho yo omhumbwe yopamhepo. (Genesis 1:26) Onghee hano, Jehova oku shi shii kutya nonande inatu wanenena, ohatu dulu okukulika omaukwatya oo ha ulike. Diladila ashike — Kalunga ketu omunahole oku na elineekelo kutya ohatu dulu okukala twe mu fa. Ngeenge otwa shikula oshihopaenenwa shaye, ote ke tu yukifa ‘konhele yetulumuko’ yopafaneko iwa. Mounyuni ou welongifo leenghono ohatu ka kala tuhe ‘na mbudi,’ sha hala okutya tu na ombili oyo hai etifwa kokushiiva kutya otwa hokiwa kuKalunga. — Epsalme 4:9; 29:11.
11. Mokuwilika eedi daye, Jehova oha kaleke shike momadiladilo, naasho oshi liwetikile ngahelipi mwaasho ta pula kufye?
11 Moku tu wilika, Jehova ohe lididimike noha ulike onghenda. Omufita oha kaleke momadiladilo omangabeko eedi daye, nomolwaasho ohe di wilike “paenghono” dado. (Genesis 33:14) Sha faafana, Jehova naye oha wilike eedi daye “paenghono” dado. Oha kaleke momadiladilo okudula kwetu nosho yo eenghalo detu. Otaku dulu okutiwa kutya oha ungaunga nafye paenghono detu, sha hala okutya iha pula shihapu shi dulife pwaasho hatu dulu okuninga. Ndele ota pula tu mu longele nomwenyo aushe. (Ovakolossi 3:23) Ndele ongahelipi ngeenge owa kulupa noito dulu okulonga oilonga oyo wa li ho dulu okulonga nale? Ile ongahelipi ngeenge ou na oudu oo hau ku imbi? Meenghalo da tya ngaho, omo unene oshiteelelwa shoku mu longela nomwenyo aushe hashi kala tashi hekeleke neenghono. Kape na ovanhu vavali ve li meenghalo de lifa filufilu. Okulonga nomwenyo aushe otashi ti okulongifa eenghono doye pauyadi ngaashi to dulu moilonga yaKalunga. Nonande otu na omaunghundi oo tashi dulika a ninipike eenghono detu, Jehova oha hokwa oku mu longela kwetu nomutima aushe. — Markus 12:29, 30.
12. Oshihopaenenwa shomOmhango yaMoses shilipi tashi ulike kutya Jehova oha wilike eedi daye “paenghono” dado?
12 Moku shi faneka kutya Jehova oha wilike eedi daye “paenghono” dado, konakona kombinga yaasho sha tongwa shi na sha nomalivelombediyambo onhumba omOmhango yaMoses. Jehova okwa li a hala omayambo mawa oo e linyengifwa komitima di yadi olupandu. Ndele nande ongaho, omayambo oo kwa li haa pulwa okwa li a yoolokafana she likolelela kwaasho omuyambi kwa li ta dulu okuyamba. Omhango oya ti: “Ye ngenge ohepele, ta nyengwa okweeta odi, ye e [nokweeta] omaliamono avali ile eenghutiona mbali.” Ndele ongahelipi ngeenge ka li ta dulu okweeta eenghutyona mbali? Opo nee okwa li ta dulu okweeta ‘oufila wa nakwa.’ (Leviticus 5:7, 11) Osho otashi ulike kutya Kalunga ka li ta pula sha osho omuyambi kwa li ehe na. Molwaashi Kalunga iha lunduluka, ohatu dulu okuhekelekwa mokushiiva kutya iha pula shihapu shi dulife osho hatu dulu oku mu pa; ponhele yaasho, oha tambula ko nehalo liwa osho hatu dulu oku mu pa. (Malakia 3:6) Doshili, oshihafifa okuwilikwa kOmufita oo e na ko nasha.
“Itandi tila owii, osheshi Ove u li puame”
13. MEpsalme 23:4, David okwa popya sha yukilila ngahelipi, nomolwashike itashi kumwifa?
13 David ota yandje etomheno etivali molwaashi a li e na elineekelo muJehova kutya: Jehova oha amene eedi daye. Ohatu lesha taku ti: “Nande ondi ende molufilu lomudidimbe wefyo, itandi tila owii, osheshi Ove u li puame; odibo yoye nonhaili yoye, oyo ehekeleko lange.” (Epsalme 23:4) David okwa popya naJehova sha yukilila a longifa oshityaponhelelela “ove.” Osho itashi kumwifa, molwaashi David ota popi nghee Kalunga e mu kwafela e lididimikile oudjuu. David okwa li momalufilu omudidimbe wefyo mahapu — omafimbo oo omwenyo waye wa li u li moshiponga. Ndele ka li a efa oumbada u mu pangele, molwaashi okwa li e shi shii kutya Kalunga okwa li e lilongekida okulongifa “odibo” “nonhaili” yaYe oku mu amena. Okukala neshiivo kutya Jehova okwa li e lilongekida oku mu amena, nopehe na omalimbililo okwa li kwa hekeleka David nokwe mu ehenifa popepi elela naye.b
14. Eshilipaleko lilipi Ombibeli tai tu pe shi na sha neameno laJehova, ndele oshike osho eshilipaleko olo itali ti?
14 Jehova oha amene eedi daye ngahelipi kunena? Ombibeli otai tu shilipaleke kutya ovapataneki aveshe, kutya nee eendemoni ile ovanhu, kave na fiku va ka pondole okuhanauna po eedi daye kombada yedu. Jehova ke na fiku e ke shi pitike. (Jesaja 54:17; 2 Petrus 2:9) Ndelenee osho itashi ti kutya Omufita wetu ote ke tu amena koiponga aishe. Ohatu hangika komayeleko oo haa hange ovanhu aveshe, nohatu shakeneke omapataneko oo haa hange Ovakriste vashili aveshe. (2 Timoteus 3:12; Jakob 1:2) Ope na omafimbo amwe oo tashi dulika tu “ende molufilu lomudidimbe wefyo,” oku shi popya pafaneko. Pashihopaenenwa, otashi dulika tu ye monghalo tai pula omwenyo ile efyo omolwomahepeko ile omolwouvela wonhumba wa kwata moiti. Ile otashi dulika omuholike wetu a ye monghalo ya tya ngaho ile a fye nokuli. Momafimbo oo taa monika a fa madjuu, Omufita wetu oku li pamwe nafye, note ke tu amena. Ngahelipi mbela?
15, 16. (a) Omeenghedi dilipi Jehova he tu kwafele tu ungaunge nomashongo oo tashi dulika tu shakeneke? (b) Hokolola oshimoniwa osho tashi ulike nghee Jehova he tu kwafele momafimbo omayeleko.
15 Jehova ine tu udanekela eameno lopashikumwifilonga.c Ndele ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova ote ke tu kwafela tu tauluke endangalati keshe olo hatu ka shakeneka. Ota dulu oku tu pa ounongo opo tu ungaunge ‘nomayeleke mahapu.’ (Jakob 1:2-5, NW) Omufita iha longifa ashike odibo yaye ile onhaili okutaataa oilyani, ndele ohe i longifa yo okuyukifa eedi daye mondjila ya yuka. Jehova ota dulu oku tu “yukifa,” tashi dulika okupitila momulongelikalunga mukwetu, opo tu tule moilonga omayele oo e likolelela kOmbibeli oo taa dulu okweetifa elunduluko linene monghalo yetu. Kakele kaasho, Jehova ota dulu oku tu pa eenghono tu lididimike. (Ovafilippi 4:13, NW) Okupitila momhepo yaye iyapuki, ota dulu oku tu pa “eenghono di dule odo dopaushitwe.” (2 Ovakorinto 4:7, NW) Omhepo yaKalunga otai dulu oku tu dulifa tu lididimikile eyeleko keshe olo Satana te tu yeleke nalo. (1 Ovakorinto 10:13) Mbela itashi hekeleke okushiiva kutya Jehova okwe lilongekida alushe oku tu kwafela?
16 Kashi na nee mbudi kutya otu kale molufilu lomudidimbe wefyo wa tya ngahelipi, katu na okweenda mo ofye atuke. Omufita wetu oku li pamwe nafye, te tu kwafele nokuli nomeenghedi odo itatu dulu oku di didilika mo potete. Tala oshihopaenenwa shomukulunhuongalo Omukriste oo a li a monika oshitumba shokouluvi sha nyika oshiponga. Okwa hokolola a ti: “Potete, onda li handi lipula kutya Jehova okwa handukila nge nokwa li handi lipula ngeenge okuhole nge ngoo. Ashike onda li nda tokola toko ndiha efe po Jehova. Ponhele yaasho, onde mu shiivifila oisho yange. Na Jehova okwa li a kwafela nge, a hekeleka nge luhapu okupitila movamwatate novamwameme vopamhepo. Vahapu ova hokololela nge omauyelele taa kwafa e likolelela koimoniwa yavo i na sha nokuungaunga nomaudu a kwata moiti. Eendjovo davo di li pandjele oda dimbulukifa nge kutya omukifi wange ohau kwata ovanhu vahapu. Ekwafo tali longo, la kwatela mo oilonga yolune, ola shilipaleka nge kutya onda hokiwa kuJehova. Doshili, ondi na okutwikila okukondja nomukifi wange, nokandi shii kutya oshidjemo otashi ka kala ngahelipi. Ndele ondi na elineekelo kutya Jehova oku li pamwe naame nonokutya ota ka twikila okukwafela nge meyeleko eli.”
“Ove to yalele nge oshililo”
17. David ota hokolola Jehova ngahelipi mEpsalme 23:5, nomolwashike osho tashi tu kumwe nefaneko lomufita?
17 Etomheno etitatu molwaashi David a li e lineekela Omufita waye ololo kutya: Jehova oha palula eedi daye, he di pe eendja dihapu. David okwa shanga a ti: “Ove to yalele nge oshililo monhanaisho yovatondi vange; oto vaeke omutwe wange nomaadi, neholo lange li yadi ndoo.” (Epsalme 23:5) Movelishe oyo, David ota hokolola Omufita waye e li omushivi wovaenda ha yandje nehalo liwa eendja dihapu nokunwa kwa wana. Omafaneko oo avali, olo lomufita ha file oshisho eedi daye nosho yo olo lomushivi wovaenda ha yandje nehalo liwa, otaa tu kumwe. Oshoshili kutya omufita muwa oku na okukala e shii opo pe na oulifilo muwa nomeva okunwa a wana opo oufita waye uha kale wa “pumbwa sha.” — Epsalme 23:1, 2.
18. Oshike tashi ulike kutya Jehova oku li omushivi wovaenda ha yandje nehalo liwa?
18 Mbela Omufita wetu naye oku li omushivi wovaenda ha yandje nehalo liwa? Osho naanaa! Diladila ashike kouhapu, kouwa nosho yo komaludi e lili noku lili eendja dopamhepo odo hatu hafele kunena. Okupitila mongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge, Jehova okwe tu pa oishangomwa tai kwafele nosho yo eeprograma tadi hongo pokwoongala, poyoongalele inini naayo yakula — naaishe oyo ohai tu palula pamhepo. (Mateus 24:45-47) Kape na nande omhumbwe yeendja dopamhepo. “Omupiya omudiinini nomunaendunge” okwa nyanyangida omamiliyona Eembibeli nosho yo oikwafifo yokukonakona Ombibeli, noishangomwa oyo paife oi li momalaka 413. Jehova okwa yandja eendja odo dopamhepo dihapu momaludi e lili noku lili — okudja ‘komashini,’ sha hala okutya omahovelohongo Ombibeli, fiyo ‘okeendya da pama,’ sha hala okutya omahongo Ombibeli omoule. (Ovaheberi 5:11-14) Nomolwaasho, ngeenge hatu hangika komaupyakadi ile tu na okuninga omatokolo, luhapu ohatu mono lela osho twa pumbwa. Ngeno okwa li tuhe na eendja odo dopamhepo, ngeno otu li peni? Omufita wetu oku li shili omushivi ha yandje nehalo liwa! — Jesaja 25:6; 65:13.
‘Ohandi ka kala meumbo lOmwene’
19, 20. (a) MEpsalme 23:6, elineekelo lilipi David a holola, nongahelipi hatu dulu okukala nelineekelo la tya ngaho? (b) Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?
19 Konima yokudilonga kombinga yeenghedi dOmufita waye nOmufilishisho waye, David okwa xulifa a ti: “Heeno, ouwa nefilonghenda, oyo otai shikula nge omafiku ange aeshe, ndele ohandi kala mo fiyo alushe meumbo lOmwene.” (Epsalme 23:6) David okwa li ta popi nomutima u yadi olupandu neitavelo — olupandu lokudimbulukwa onakudiwa nosho yo eitavelo li na sha neteelelo lonakwiiwa. David oo a li nale omufita okwa li a amenwa nokwa li e shi shii kutya shimha ashike ta kala popepi nOmufita waye womeulu, a fa e li meumbo laYe, okwa li ta ka filwa alushe oshisho pahole kuYe.
20 Katu na tuu olupandu omolweendjovo diwa odo da shangwa mEpsalme 23! David okwa hokolola nawa nghee Jehova ha wilike, ha amene nokupalula eedi daye. Eendjovo daDavid dohole oda shangwa mOmbibeli di tu pe elineekelo kutya nafye ohatu dulu okulineekela Jehova e li Omufita wetu. Heeno, shimha ashike hatu kala popepi naYe, ote ke tu fila oshisho “fiyo alushe” ngaashi Omufita omunahole. Ndele tu li eedi daye, otu na oshinakuwanifwa shokweenda pamwe nOmufita wetu munene, Jehova. Ouyelele u na sha nokutya osho osha kwatela mo shike otau ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula.
[Omashangelo opedu]
a Tala Genesis 29:7; Job 30:1; Jeremia 33:13; Lukas 15:4; Johannes 10:3, 4.
b David okwa tota omapsalme onhumba omo ta tange Jehova eshi e mu xupifa moiponga. — Pashihopaenenwa, tala ovelishe yotete mOmapsalme aa: 18, 34, 56, 57, 59, nosho yo 63.
c Tala oshitukulwa “Oshike hatu dulu okuteelela shi na sha nokuya olunyala kwaKalunga moinima yopanhu?” mOshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Oktoba 2003.
Oto dimbuluka?
• Omolwashike sha yeleka eshi David ta yelekanifa Jehova nomufita?
• Jehova ohe tu wilike ngahelipi nonghenda?
• Omeenghedi dilipi Jehova he tu kwafele tu lididimikile omayeleko?
• Oshike tashi ulike kutya Jehova oku li omushivi wovaenda ha yandje nehalo liwa?
[Efano pepandja 24]
Ngaashi omufita womuIsrael, Jehova oha wilike eedi daYe