Elineekelo loye muKalunga ola pama shi fike peni?
“Kongeni tete ouhamba waKalunga.” — MATEUS 6:33.
1, 2. Omalunduluko elipi e na sha noilonga omulumenhu umwe omunyasha a li a ninga, nomolwashike a li e a ningila?
OMULUMENHU umwe omunyasha okwa li a hala okulonga shihapu meongalo lavo. Ndelenee oilonga yaye yokulikongela omboloto okwa li hai mu imbi okukala pokwoongala nopehe na okufaula. Mbela okwa li a ungaunga ngahelipi nonghalo oyo? Okwa li a ninga onghalamwenyo yaye i kale ya nafangwa, nokwa efa po oilonga yaye, ndele ta kongo imwe oyo ihai i moshipala omalipyakidilo aye opaKriste. Nonande paife oha mono oyuuyemo inini i dule oyo kwa li ha mono nale, natango oha file oshisho eemhumbwe doukwaneumbo waye noha dulu okukwafela eongalo shi dulife nale.
2 Mbela ou shii kutya omolwashike omulumenhu oo omunyasha a li a ninga omalunduluko a tya ngaho? Ngeno owa li monghalo ya fa yaye, mbela ngeno owa dula okuninga omalunduluko a tya ngaho? Oshi shii okupandulwa eshi Ovakriste vahapu va ninga omalunduluko a tya ngaho, neenghatu davo otadi ulike elineekelo lavo meudaneko laJesus olo tali ti: “Kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye, opo tamu wedelwa ko ei aishe.” (Mateus 6:33) Ove lineekela kutya Jehova ote va amene, ponhele yokulineekela mounyuni ou. — Omayeletumbulo 3:23, 26.
3. Omolwashike ovanhu vamwe tashi dulika ve lipule shi na sha nongeenge otashi shiiva ngoo kunena okukonga tete Ouhamba waKalunga?
3 Omolwomafimbo madjuu oo tu li muo, vamwe otashi dulika va diladile kutya omulumenhu oo omunyasha ka li a ninga etokolo li li pandunge. Kunena, ovanhu vamwe ove li moluhepo linene, ofimbo vamwe va hepuluka shi dulife momafimbo onale. Ovanhu vahapu moilongo oyo ya hepa ohava tambula ko omhito keshe yoilonga opo va xwepopaleke onghalamwenyo yavo. Mepingafano naasho, ovanhu vahapu moilongo oyo ya punapala ove udite efininiko shi na sha nokukaleka po omufika wavo wopamaxupilo omolwokungushuluka kweliko, nomolweenghalo doilonga odo tadi lunduluka. Pashihopaenenwa, oilonga ihapu otai pula ehongo la wedwa po, imwe otai pate, novayandji voilonga vahapu otava pula ovanailonga va longe efimbo lile. Omolwomafininiko oo e na sha nouxupilo, ovanhu vamwe otashi dulika tave lipula kutya: ‘Mbela otashi shiiva ngoo okukonga tete Ouhamba?’ Opo tu mone enyamukulo kepulo olo, natu konakoneni kutya Jesus okwa li ta popi novanhu ve na ouxupilo wa tya ngahelipi.
“Inamu fila okukalamwenyo kweni oshisho”
4, 5. Jesus okwa ulika ngahelipi kutya oshiwana shaKalunga inashi pumbwa okulipula unene shi na sha noisho yakeshe efiku?
4 Jesus okwa li ta popi nongudu inene yovanhu va dja keenhele di lili noku lili, ofimbo a li muGalilea. (Mateus 4:25) Vahapu vomuvo ova li eehepele, nongeenge mokati kavo omwa li oipuna, oya li inini. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li e va ladipika vaha lalakanene omaliko, ndele ponhele yaasho, okwe va ladipika ve likongele omamona oo e na ongushu ya denga mbada — omamona opamhepo. (Mateus 6:19-21, 24) Okwa ti: “Inamu fila okukalamwenyo kweni oshisho, mu lye shike ile mu nwe shike, nomalutu eni mu djale shike. Omwenyo kau dule hamba oikulya, nolutu kali dule oikutu?” — Mateus 6:25.
5 Vahapu ovo kwa li tava pwilikine keendjovo odo daJesus otashi dulika kwa li ve wete dihe li pandunge. Ova li ve shii kutya ngeenge ova kala itava longo noudiinini, omaukwaneumbo avo okwa li taa ka mona oixuna. Ndelenee Jesus okwa li e va dimbulukifa shi na sha nanghee oudila hava xupu. Efiku keshe, ove na okulikongela eendja neenhele dokukala, ndele nande ongaho, Jehova ohe va file oshisho. Jesus okwa li yo e va dimbulukifa onghedi omo Jehova ha file oshisho eenhemo domoixwa, odo di na oshinge shi dule shaSalomo. Ngeenge Jehova oha file oshisho oudila neenhemo, mbela nafye ite ke tu fila oshisho? (Mateus 6:26-30) Ngaashi Jesus a popya, eemwenyo detu nosho yo omalutu etu okwa fimanenena e dule eendja odo hatu lande opo tu lipalule tu kale nomwenyo nosho yo oidjalomwa oyo hatu djala. Ngeenge otwa kala ashike twe lipaka mokulikongela oipalwifa noidjalomwa, ndele hatu kala tuhe na efimbo neenghono dokulongela Jehova, itatu ka kala metwokumwe nelalakano lashili longhalamwenyo. — Omuudifi 12:13.
Natu kaleni tu na etaleko li li pandjele
6. (a) Ovakriste ove na oshinakuwanifwa shashike? (b) Ovakriste ove na okulineekela filufilu mulyelye?
6 Jesus ka li ta ladipike ovapwilikini vaye va efe po okulonga, vo va teelele Kalunga a file oshisho eemhumbwe domaukwaneumbo avo. Oudila navo ove na okulikongela eendja ve lipalule vo vene nosho yo oudilona vavo. Onghee hano, Ovakriste vonale ova li ve na okulonga opo va dule okumona eendja. Ova li ve na okuwanifa po oinakuwanifwa yavo i na sha nomaukwaneumbo. Ovakriste ovo va li tava longo ve li ovapiya ile ovapika ova li ve na okulongela oovene vavo noudiinini. (2 Ovatessaloniki 3:10-12; 1 Timoteus 5:8; 1 Petrus 2:18) Efimbo nefimbo, omuyapostoli Paulus okwa li ha tungu eefaila opo e lifile oshisho. (Oilonga 18:1-4; 1 Ovatessaloniki 2:9) Ndele nande ongaho, Ovakriste ovo kava li va tala ko oilonga yokulikongela omboloto i li odjo yeameno. Ponhele yaasho, ova li ve lineekela muJehova. Osho osha li she va ningifa va kale ve na ombili yokomutima oyo ya li ihe niwe kovanhu ovo vehe fi Ovakriste. Omupsalme okwa ti: “Ovalineekeli vOmwene ove li ngaashi omhunda yaSion, ei itai tengauka, tai kala po ya pama fiyo alushe.” — Epsalme 125:1.
7. Omunhu oo ine lineekela filufilu muJehova otashi dulika a kale e na etaleko lilipi?
7 Omunhu oo ine lineekela filufilu muJehova otashi dulika a kale e na etaleko limwe li lili. Ovanhu vahapu ohava tale ko omaliko e li odjo yashili yeameno. Nomolwaasho ovadali ohava ladipike ovana vavo va mone ehongo lopombada ofimbo ve li ovanyasha, nelineekelo kutya otashi ke va kwafela va mone oilonga oyo tai futu nawa. Omolwokuladipika ovana vavo va longife efimbo lihapu mokulalakanena ehongo la tya ngaho, omaukwaneumbo amwe opaKriste okwa nyikifwa oluhodi neenghono, molwaashi ovana vavo ova ka kanifa etaleko lopamhepo ndele tava lalakanene omaliko.
8. Ovakriste ove na okukala ve na ondjele ilipi ngeenge tashi uya poilonga yokulikongela omboloto nosho yo okulongela Jehova?
8 Onghee hano, Ovakriste ovanaendunge ova didilika kutya omayele aJesus otaa longo nokunena ngaashi ashike a li taa longo mefelemudo lotete, nohava kendabala okukala nondjele ngeenge tashi uya poilonga yokulikongela omboloto nokulongela Jehova. Nonande ove na okulonga eevili dihapu moilonga yokulikongela omboloto opo va wanife po oinakuwanifwa yavo yopamishangwa, ihava efa nandenande omhumbwe yoimaliwa i va twikife vaha yandje elitulemo koinima yopamhepo oyo ya fimanenena. — Omuudifi 7:12.
“Inamu kala mu noshisho”
9. Jesus okwa shilipaleka ngahelipi ovo ve lineekela muJehova filufilu?
9 MEudifo laye lokOmhunda, Jesus okwa li a ladipika ovapwilikini vaye a ti: “Inamu kala mu noshisho mu tye: Ohatu li shike? ndee: Hatu nu shike? ndee: Hatu djala shike? Osheshi eshi ashishe ovapaani tave shi kongo. Osheshi Xo yeni meulu oku shi shii mwa pumbwa ei aishe.” (Mateus 6:31, 32) Kadi fi tuu eendjovo tadi tu omukumo! Ngeenge otwe lineekela filufilu muJehova, ote ke tu kwafela alushe. Ndelenee eendjovo odo daJesus otadi diladilifa yo omunhu. Otadi tu dimbulukifa kutya ngeenge otwa kala hatu kongo oinima yopamaliko, ohatu diladila ngaashi “ovapaani,” ovanhu ovo vehe fi Ovakriste vashili.
10. Eshi omulumenhu umwe omunyasha a li a ya kuJesus a ka pule omayele, ongahelipi Jesus a li a holola osho omulumenhu oo a li e hole unene?
10 Pomhito imwe, omulumenhu umwe omunyasha oshipuna okwa li a pula Jesus kutya oshike e na okuninga opo a mone omwenyo waalushe. Jesus okwa li e mu dimbulukifa oiteelelwa yOmhango, oyo ya li natango tai longo pefimbo olo. Omulumenhu oo omunyasha okwa li a lombwela Jesus a ti: “Aishe ei onde i diinina; oshike nde shi pumbwa vali?” Enyamukulo laJesus otashi dulika li talike ko kovanhu vahapu la fa lihe li pandunge, eshi a ti: “Ngenge wa hala okuwana, wa pwa, inda u ka landife po aishe ei u i kwete, u i yandje keehepele, ndele to kala u nemona meulu, ndele ila, u shikule nge.” (Mateus 19:16-21) Omulumenhu oo omunyasha okwa dja po puJesus a nyika oluhodi, molwaashi ka li a hala okukanifa eliko laye. Okwa li e hole unene eliko laye shi dulife eshi e hole Jehova.
11, 12. (a) Eendjovo tadi diladilifa omunhu dilipi Jesus a li a popya shi na sha nomaliko? (b) Ongahelipi omaliko taa dulu okwiimba omunhu a longele Jehova?
11 Oshiningwanima osho osha ningifa Jesus a popye oshinima osho kwa li inashi teelelwa, a ti: ‘Oshipuna shi noudjuu okuya mouhamba wokeulu, nokupitila kwongamelo meyulu longwiya hixwe, ku dule okuya kwoshipuna mouhamba wokeulu.’ (Mateus 19:23, 24) Mbela Jesus okwa li a hala okutya kape na oshipuna tashi dulu okufyuulula Ouhamba waKalunga? Ahowe, molwaashi okwa twikila ko a ti: “Kalunga iha nyengwa kusha.” (Mateus 19:25, 26) Kekwafo laJehova, ovanhu vamwe ovo va li oipuna pefimbo olo ova li va ninga Ovakriste ovavaekwa. (1 Timoteus 6:17) Ndele nande ongaho, eendjovo odo daJesus tadi halukifa oda popiwa nelalakano lokulondwela.
12 Ngeenge omunhu okwa kala e hole unene omaliko aye a fa omulumenhu oo omunyasha, otaa dulu oku mu imba a longele Jehova nomutima aushe. Osho otashi dulu okuningilwa ovo ve li nale oipuna nosho yo ovo va “hala okupunapala.” (1 Timoteus 6:9, 10) Okulineekela unene moinima yopamaliko otaku dulu okuningifa omunhu a dimbwe ‘omhumbwe yaye yopamhepo.’ (Mateus 5:3, NW) Oshidjemo, otashi dulika a kale e wete ina pumbwa vali ekwafo laJehova. (Deuteronomion 6:10-12) Otashi dulika a kale a hala okufimanekwa unene meongalo. (Jakob 2:1-4) Notashi dulika a kale ta longifa efimbo lihapu ta hafele omaliko aye ponhele yokulongela Jehova.
Nghee hatu dulu okukala netaleko la yuka
13. Ovalaodikea ova li ve na etaleko la puka lilipi?
13 Eongalo limwe lomefelemudo lotete, muLaodikea, ola li li na etaleko la puka shi na sha nomaliko. Jesus okwa li a lombwela eongalo olo a ti: “Ove to ti: Aame oshipuna, heeno, nda punapala, ndi he na eshi nda pumbwa, ndele ku shi shii, nokutya oove epongo, omukwanaluhepo, omupofi, u li hamuhele.” Omaliko avo hao a li e va twala monghalo yopamhepo inyikifa oluhodi ya tya ngaho, ndele omolwaashi kwa li ve lineekela momaliko ponhele yokulineekela muJehova. Oshidjemo, ova li va lomoka pamhepo, na Jesus okwa li e li ‘poku va kunga mo’ mokanya kaye. — Ehololo 3:14-17.
14. Omolwashike Paulus a li a pandula Ovakriste Ovaheberi?
14 Mepingafano naasho, Paulus okwa li a pandula Ovakriste Ovaheberi omolwoikala oyo va li ve na pefimbo lokuhepekwa kwavo, a ti: “Omwa li mwa yahamekwa pamwe neenghwate, nokunyekwa kwoinima yeni mwe ku humbata nehafo nokushiiva nokutya, onye omu na emona liwa meulu li dule eli.” (Ovaheberi 10:34) Ovakriste ovo kava li va tula omutwe kepepe omolwokukanifa omaliko avo. Ponhele yaasho, ova li va hafa molwaashi ova li va diinina emona lavo li na ondilo inene, sha hala okutya, ‘emona lavo liwa lomeulu.’ Ngaashi omushingifi womeyele laJesus, oo kwa li a yamba po ashishe osho a li e na omolwokawe kamwe ke na ondilo, ova li va tokola toko vaha efe po eteelelo lavo lOuhamba, kashi na neembudi kutya okwa li tashi va pula okuninga omaliyambo a tya ngahelipi. (Mateus 13:45, 46) Kai fi tuu oikala iwa!
15. Ongahelipi omukainhu umwe Omukriste muLiberia kwa li a pitifa oinima yOuhamba komesho?
15 Ope na yo ovanhu vahapu kunena ovo ve na oikala iwa ya tya ngaho. Pashihopaenenwa, omukainhu umwe Omukriste omunyasha muLiberia okwa li a pewa omhito yoku ke lihonga kounivesiti. Moshilongo osho, eemhito da tya ngaho ohadi talika ko kutya otadi kwafele ovanhu va kale nonakwiiwa ya amenwa. Ndele pefimbo opo, omukainhu oo okwa hangwa e li omukokolindjila, sha hala okutya, omuudifi wefimbo li yadi, nokwa li a pulwa a longe e li omukokolindjila e likalekelwa wopokafimbo. Okwa li a hoolola okukonga tete Ouhamba nokutwikila noilonga yefimbo li yadi. Okwa li a tambula ko oufembanghenda wokukala omukokolindjila e likalekelwa wopokafimbo, nomoule weemwedi nhatu okwa li a hovela omakonakonombibeli 21. Omumwameme oo omunyasha nosho yo vamwe omayovi ohava pitifa Ouhamba komesho, nokuli nonande otashi va pula va efe po omauwa onhumba opamaliko. Oshike she va kwafela va kale noikala ya tya ngaho mounyuni ou u hole omaliko? Omolwaashi ova kulika omaukwatya mawa onhumba. Natu kundafaneni amwe omomaukwatya oo.
16, 17. (a) Elixupipiko otali tu kwafele ngahelipi tu kale twe lineekela muJehova? (b) Omolwashike tu na okukala twe lineekela momaudaneko aKalunga?
16 Elixupipiko. Ombibeli otai ti: “Nomutima woye aushe lineekela Omwene, ino liameka keendunge doye mwene. Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye. Ino kala omunongo momesho oye mwene.” (Omayeletumbulo 3:5-7) Omafimbo amwe, onghatu yonhumba otashi dulika i kale tai monika ya fa yopandunge pataleko lounyuni. (Jeremia 17:9) Ndele Ovakriste vashili ohava kongo ewiliko kuJehova. (Epsalme 48:15) ‘Meendjila davo adishe,’ sha hala okutya, moinima i na sha neongalo, i na sha nehongo, ile i na sha noilonga yokulikongela omboloto, nomalihafifo ile keshe tuu, ohava kongo nelixupipiko omayele aJehova. — Epsalme 73:24.
17 Elineekelo momaudaneko aJehova. Paulus okwa ti: “Ou ta ehene kuKalunga e nokwiitavela nokutya, oko e li, naava tave mu kongo, ote va pe ondjabi.” (Ovaheberi 11:6) Ngeenge otwa kala twa limbililwa shi na sha nokuwanifwa kwomaudaneko aJehova, otashi dulika tu ka kale tu wete shi li pandunge ‘okulongifa ounyuni pauyadi.’ (1 Ovakorinto 7:31, NW) Mepingafano naasho, ngeenge otu na eitavelo la pama, ohatu ka kala twa tokola toko okupitifa Ouhamba komesho. Ndele ongahelipi hatu dulu okukala neitavelo la pama? Omokweehena popepi naJehova okupitila mokwiilikana pandjikilile tashi di komutima nosho yo okupitila mekonakono lopaumwene londjikilile. (Epsalme 1:1-3; Ovafilippi 4:6, 7; Jakob 4:8) Ngaashi ohamba David, ohatu dulu okwiilikana hatu ti: “Ohandi ku lineekele, Omwene, ndee handi ti: Oove ngaho Kalunga kange. Ouwa woye unene u fike peni!” — Epsalme 31:15, 20.
18, 19. (a) Ouladi wetu moilonga yaJehova ohau pameke ngahelipi elineekelo letu muye? (b) Omolwashike Omukriste e na okukala nehalo lokuninga omaliyambo?
18 Ouladi moilonga yaJehova. Paulus okwa kwatakanifa elineekelo momaudaneko aJehova nouladi eshi a shanga a ti: “Otwa halelela shili keshe umwe womunye a holole [ouladi wa faafana, NW], opo mu diinine mu kale mu neteelelo la pama fiyo okexulilo.” (Ovaheberi 6:11) Ngeenge otwa kala twe lipyakidila moilonga yaJehova, ote ke tu kwafela. Omhito keshe te tu kwafele, elineekelo letu muye otali ende tali pame, nokungaha, ohatu kala twa ‘pama, itatu tengauka.’ (1 Ovakorinto 15:58) Eitavelo neteelelo letu ohai pepalekwa. — Ovaefeso 3:16-19.
19 Ehalo lokuninga omaliyambo. Paulus okwa li a efa po eifano liwa opo a dule okushikula Jesus. Okwa li a ninga shili etokolo la yuka, nonande omafimbo amwe okwa li ha shakeneke omaudjuu opamaxupilo. (1 Ovakorinto 4:11-13) Jehova ina udanekela ovapiya vaye onghalamwenyo youdjeko, nomolwaasho omafimbo amwe ovapiya vaye ohave lididimikile omaudjuu. Ehalo letu lokukala nonghalamwenyo yanafangwa nosho yo okuninga omaliyambo otai yandje oumbangi kutya otwa tokola toko okulongela Jehova. — 1 Timoteus 6:6-8.
20. Omolwashike omunhu oo ha pitifa komesho oinima yOuhamba a pumbwa elididimiko?
20 Elididimiko. Omuhongwa Jakob okwa li a ladipika Ovakriste vakwao a ti: “Ovamwatate nye, kaleni nokulididimika fiyo Omwene ota aluka.” (Jakob 5:7) Mounyuni ou u na oinima tai ningwa neendelelo, oshidjuu okukala nelididimiko, nomolwaasho otashi dulika nafye tu kale twa hala oinima i ningwe meendelelo. Ndele Paulus ote tu ladipike tu hopaenene ovo ‘va ninga keitavelo nokelididimiko ovafyuululi vaasho sha udanekwa.’ (Ovaheberi 6:12) Natu kale tu na ehalo lokuteelela kuJehova, molwaashi okukala nomwenyo waalushe moparadisa kombada yedu oku li oshinima shi shii okuteelelwa.
21. (a) Mokupitifa komesho oinima yOuhamba, ohatu ulike kutya otwe lineekela lyelye? (b) Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?
21 Doshili, omayele aJesus okukonga tete Ouhamba oku li pandunge. Mokuninga ngaho, ohatu ulike kutya otwe lineekela shili muJehova, nonokutya otwa hoolola onghedi yokukalamwenyo oyo hatu dulu okukala twa amenwa shili. Ndelenee Jesus okwe tu ladipika yo tu ‘konge tete ouyuki’ waKalunga. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka mona kutya omolwashike etwomukumo olo la pumbiwa unene tuu kunena.
Oto dulu okuyelifa?
• Jesus okwe tu ladipika tu kale tu na etaleko la tya ngahelipi ngeenge tashi uya poinima yopamaliko?
• Oshike hatu lihongo mefaneko laJesus li na sha nokupitila kwongamelo meyulu longwiya?
• Omaukwatya opaKriste elipi tae tu kwafele tu konge tete Ouhamba waKalunga?
[Efano pepandja 19]
Ovanhu vahapu ovo va li va tava pwilikine keendjovo daJesus ova li eehepele
[Efano pepandja 21]
Omushingifi womeyele laJesus okwa li a yamba po ashishe osho a li e na omolwokawe kamwe ke na ondilo
[Efano pepandja 21]
Omulumenhu omunyasha oshipuna okwa li e hole unene eliko laye shi dulife eshi e hole Kalunga
[Efano pepandja 22]
Ngeenge otwa kala twe lipyakidila moilonga yaJehova, ote ke tu kwafela