Ovaisrael ova li oshiwana sha hoololwa kuKalunga
‘Omwene Kalunga koye e ku hoolola opo u kale oshiwana shaye.’ — DEUTERONOMION 7:6.
1, 2. Oilonganghono ilipi Jehova a li a longela oshiwana shaye, nokwa li a ninga nasho ehangano lilipi?
MO 1513 K.O.P., Jehova okwa li a ninga ehangano novapiya vaye vokombada yedu. Momudo oo, Jehova okwa li a fifa ohoni Egipti, oshilongo osho sha li oshinaenghono pefimbo olo, nokumangulula Ovaisrael moupika. Mokuninga ngaho, okwa li a ninga Omuxupifi nOmwene wavo. Fimbo a li ina katukila Egipti onghatu, okwa li a lombwela Moses a ti: “Lombwela Ovaisrael u tye: Aame Omwene, ndele Ame ohandi ke mu kufa mo moshilonga shidjuu shOvaegipti noku mu xupifa moupika wavo mudjuu ndee handi mu xupifa neke la yeluka nomatokolo manene, ndee handi ke mu tambula oshiwana shange naame Kalunga keni.” — Exodus 6:6, 7; 15:1-7, 11.
2 Konima yefimbo lixupi, eshi Ovaisrael va li va mangululwa muEgipti, ova li va ninga ehangano naKalunga kavo, Jehova. Kungaha, Jehova okwa li a hoolola oshiwana shimwe osho kombada yedu, ponhele yokukala ta ungaunga novanhu vonhumba ile oukwaneumbo wonhumba ile epata lonhumba. (Exodus 19:5, 6; 24:7) Okwa li a pa oshiwana osho eemhango doku shi wilika monghalamwenyo yasho yakwalukeshe nosho yo di na sha nelongelokalunga, olo la li oshinima sha fimanenena. Moses okwa li a lombwela oshiwana osho a ti: “Oshiwana shilipipo shinene shi nookalunga ava ve li popepi navo ngaashi Omwene wetu, keshe efimbo hatu mu ifana? Noshiwana shilipipo shinene shi li po ngeno shi neenghedimhango da yuka nomalombwelo ngaashi omhango aishe ei ame handi mu pe nena?” — Deuteronomion 4:7, 8.
Va dalelwa moshiwana sheendombwedi
3, 4. Etomheno la fimana lilipi li na sha nokukala po kwonale kwOvaisrael ve li oshiwana?
3 Omafelemido konima yokuninga ehangano nOvaisrael, Jehova okwa li e va dimbulukifa okupitila momuprofeti waye Jesaja shi na sha netomheno la fimana lokukala po kwavo ve li oshiwana. Jesaja okwa ti: “Omwene ota ti ngaha, Omwene ou e ku shita, Jakob, ou e ku longekida, Israel: Ino tila, osheshi Ame onde ku kulila, Ame onde ku ifana edina loye, oove owange. Osheshi Aame Omwene, Kalunga koye, Omuyapuki waIsrael nOmuxupifi woye. . . . Eta oku ovamwange ovamati vokokulekule, novamwange oukadona vokominghulo dounyuni, keshe ou a lukilwa nge nonde mu shitila efimano lange, nde mu ninga nonde mu wapaleka. Onye eendombwedi dange, Omwene ta ti; nomupiya wange, ou nde mu hoolola . . . Oshiwana eshi nde limela, tashi ka vilikila ehambelelo lange.” — Jesaja 43:1, 3, 6, 7, 10, 21.
4 Ve li oshiwana sha lukilwa edina laJehova, ova li va hoololwa va kale eendombwedi daye di yandje oumbangi koiwana u na sha nounamapangelo waye. Ova li oshiwana ‘sha shitilwa efimano laJehova.’ Ova li ve na ‘okuvilikila ehambelelo’ laJehova, sha hala kutya, okuhepaulula oikumwifilonga yaye i na sha nexupifo nokungaha osha li tashi ka fimanekifa edina laye liyapuki. Oku shi popya pauxupi, ova li ve na okukala oshiwana sheendombwedi daJehova.
5. Omonghedi ilipi Ovaisrael va li oshiwana sha yapulilwa Jehova?
5 Mefelemudo eti-11 K.O.P., ohamba Salomo oya li ya popya kutya Jehova okwa li a tongola ko Israel koiwana ikwao. Oya ilikana kuJehova ya ti: “Ove we va tongola mo moiwana aishe yomounyuni oshitukulwafyuululwa shoye.” (1 Eehamba 8:53) Ovaisrael ova li yo ve na ekwatafano le likalekelwa naJehova pauhandimwe. Moses okwa li e va lombwela a ti: “Nye ovana vOmwene Kalunga keni. . . . Osheshi onye ovana va yapulilwa Omwene Kalunga keni.” (Deuteronomion 14:1, 2) Molwaashi ovanyasha Ovaisrael ova li hava dalelwa moshiwana sha yapulilwa Jehova, kava li va pumbwa oku mu liyapulila pauhandimwe. (Epsalme 79:13; 95:7) Epupi keshe ola li li na okuhongwa eemhango daJehova nola li li na oku di diinina omolwehangano olo Jehova a li a ninga naIsrael. — Deuteronomion 11:18, 19.
Ova li va manguluka okuninga omatokolo pauhandimwe
6. Ovaisrael ova li ve na okuninga etokolo lilipi pauhandimwe?
6 Nonande Ovaisrael ova li va dalelwa moshiwana sha yapulilwa Kalunga, keshe umwe womuvo okwa li e na okuninga etokolo pauhandimwe li na sha nokulongela Kalunga. Moses okwa li e va lombwela fimbo inava ya mEdu lEudaneko, a ti: “Ame ohandi ifana eulu nedu li ninge nena eli eendombwedi oku mu vela ombedi. Onde mu hololela omwenyo nefyo, enangeko noupuna netulomutima. Hoololeni hano omwenyo mu shiive okukala nomwenyo, nye noludalo leni, ngenge mu hole Omwene Kalunga keni nokupwilikina ondaka yaye nokukanyatela muye. Osheshi osho oukalimwenyo woye noule womafiku oye, opo u shiive okukala moshilongo osho Omwene [a] udanekela ooxo yeni Abraham, Isak naJakob nokwaana, Ye e shi va pe.” (Deuteronomion 30:19, 20) Onghee hano, Ovaisrael ova li ve na okuninga ehoololo pauhandimwe shi na sha nokukala ve hole Jehova, okupwilikina kondaka yaye nokukanyatela kuye. Molwaashi Ovaisrael ova li ve na emanguluko lokuninga omatokolo, ova li tava ka mona oilanduliko yomatokolo avo. — Deuteronomion 30:16-18.
7. Oshike sha li sha ningwa po konima yefyo lepupi laJosua?
7 Pefimbo lOvatokolipangeli, Ovaisrael ova li va punikwa omolwokukala ovadiinini nova li va mona oilanduliko ii omolwokuhakala ovadiinini. Ofimbo Ovatokolipangeli va li inava hovela okupangela, Ovaisrael ova li va landula oshihopaenenwa shiwa shaJosua nova li va nangekwa noupuna. Ovaisrael ova li va “longela Omwene omafiku aeshe fimbo Josua [a] li e nomwenyo nomafiku aeshe fimbo ovakulunhu ava va kala nomwenyo konima yefyo laJosua, ava va mona oilonga aishe inene yOmwene, e i ningila Israel.” Ndele konima yefyo laJosua, “epupi limwe la holoka konima yavo, lo inali shiiva Omwene nosho yo [inali] shiiva oilonga ye e i ningila Israel. Novana vaIsrael va ninga eshi inashi wapala momesho Omwene.” (Ovatokolipangeli 2:7, 10, 11) Osha yela kutya epupi olo la li lihe na owino kala li la lenga efyuululo lalo li li oilyo yoshiwana sha yapulilwa Jehova Kalunga, oo a li a longa oilonganghono omolwavo. — Epsalme 78:3-7, 10, 11.
Ova li ve na okukala metwokumwe neliyapulo lavo
8, 9. (a) Elongekido lilipi la li la yandja omhito kOvaisrael va ulike kutya ove li metwokumwe neliyapulo lavo kuJehova? (b) Ovaisrael ova li hava mono ouwa ulipi mokuyamba omayambo ehalo liwa?
8 Jehova okwa li a pa Ovaisrael omhito opo va ulike kutya ove li metwokumwe neliyapulo lavo ve li oshiwana. Pashihopaenenwa, Omhango yaye oya li tai va pula va kale hava yambe omayambo, oo amwe omuo kwa li e na okuyambwa nopehe na ehoololo, ofimbo amwe kwa li haa yambwa nehalo liwa. (Ovaheberi 8:3) Omayambo a tya ngaho okwa li a kwatela mo omaxwikiloyambo, eendjayambo nosho yo omapanduloyambo, oo a li haa yambwa nehalo liwa, e li eeshali odo da li hadi pewa Jehova opo omunhu a kale a hokiwa kuye noku ulike olupandu laye. — Leviticus 7:11-13.
9 Omayambo oo a li haa yambwa nehalo liwa okwa li haa hafifa Jehova. Omaxwikiloyambo neendjayambo okwa li a talika ko e li “edimba liwa kOmwene.” (Leviticus 1:9; 2:2) Ngeenge kwa li taku yambwa omapanduloyambo, ohonde nosho yo omakaadi oshinamwenyo okwa li hai yambelwa Jehova, ofimbo oitukulwa ikwao yombelela ya li hai liwa po kovapristeri nokomuyambi. Osho osha li tashi ulike kutya omunhu oku na ombili naJehova. Omhango oya ti: “Ngenge tamu tomene Omwene epanduloyambo, nye mu noku li yamba ngaha, mu shiive oku mu wapalela.” (Leviticus 19:5) Nonande Ovaisrael aveshe ova li va yapulilwa Jehova okudja pedalo, ovo va li hava kala metwokumwe neliyapulo lavo mokuyamba omayambo ehalo liwa ‘ova li ve mu wapalela’ nova li va nangekwa noupuna. — Malakia 3:10.
10. Jehova okwa li a ulika ngahelipi kutya ka li a hokwa omayambo Ovaisrael pefimbo laJesaja nosho yo laMalakia?
10 Ndele nonande oshiwana osho osha li sha yapulilwa Jehova, osha li sha ulika okuhenoudiinini oikando noikando. Jehova okwa li e shi lombwela okupitila momuprofeti waye Jesaja, a ti: “Ove ino etela nge eedi di ninge exwikiloyambo loye, ndele ino fimanekifa nge nomatomenoyambo. Ame inandi ku lolokifa neendyayambo.” (Jesaja 43:23) Natango, omayambo oo a li ihaa yambwa nehalo liwa nomolwohole yokuhola Jehova kaa li taa ti sha kuye. Pashihopaenenwa, omafelemido atatu konima yefimbo laJesaja, pefimbo lomuprofeti Malakia, Ovaisrael ova li hava yambe oinamwenyo i na oshipo. Nomolwaasho, Jehova okwa li e va lombwela okupitila muMalakia, a ti: “Ame inandi mu hokwa [nande], Omwene womatanga ovakwaita ta ti, ndele itandi tambula eyambo tali di momake eni. . . . Nye tamu eta eshi sha vakwa, nodjona noinamwenyo tai vele — osho ngaha tamu eta omayambo! Ame ohandi hokwa tuu oku shi tambula momake eni, Omwene womatanga ovakwaita ta ti.” — Malakia 1:10, 13; Amos 5:22.
Va kufwa oufembanghenda wokukala oshiwana sha yapulilwa Jehova
11. Ovaisrael ova li va pewa omhito ilipi?
11 Eshi Israel sha li sha ninga oshiwana sha yapulwa, Jehova okwa li e shi udanekela a ti: “Ngenge tamu pwilikine ondaka yange ndee tamu diinine ehangano lange, nye mokati koiwana aishe, mu nokukala oshiwana shange mwene, osheshi edu alishe olange. Ndele nye otamu ka kalela nge ouhamba wovapristeri noshiwana shiyapuki.” (Exodus 19:5, 6) Messias omuudanekwa okwa li ta ka holoka mokati kavo nokwa li te ke va pa omhito yotete yokuninga oilyo yepangelo lOuhamba waKalunga. (Genesis 22:17, 18; 49:10; 2 Samuel 7:12, 16; Lukas 1:31-33; Ovaroma 9:4, 5) Ndele Ovaisrael vahapu kava li va kala metwokumwe neliyapulo lavo. (Mateus 22:14) Kava li va tambula ko Messias nohauxuuninwa ova li ve mu dipaa. — Oilonga 7:51-53.
12. Eendjovo daJesus dilipi tadi ulike kutya Jehova okwa li a kufa Ovaisrael oufembanghenda wokukala oshiwana sha yapulwa?
12 Omafiku manini fimbo Jesus ina fya, okwa li a lombwela ovawiliki velongelokalunga lOshijuda a ti: “Inamu lesha hamba nande lumwe momishangwa: Emanya olo ovatungi ve li ekelashi, olo la ninga omutwe wokolonela: Eshi osha dja mOmwene, noshikumifi momesho etu. Onghee handi mu lombwele: Ouhamba waKalunga otau mu kufwa ndele tau pewa ovanhu, hava imike oiimati yawo.” (Mateus 21:42, 43) Opo Jesus a ulike kutya Jehova okwa li a kufa Ovaisrael oufembanghenda wokukala oshiwana sha yapulwa, okwa ti: “Jerusalem, Jerusalem, ove ho dipaa ovaprofeti ndele ho dipaa nomamanya ava ve ku tuminwa, olungapi nda hala okwoongela ovamwoye, ngaashi oxuxwa hai ongele ouxuxwena vayo koshi yomavava ayo! Ndele onye inamu hala. Tala, ongulu yeni otai mu fiilwa i kale ongaho.” — Mateus 23:37, 38.
Oshiwana shipe osho sha yapulilwa Jehova
13. Jehova okwa li a xunganeka kombinga yashike pefimbo laJeremia?
13 Pefimbo lomuprofeti Jeremia, Jehova okwa li a xunganeka shi na sha nehangano lipe, a ti: “Tala, omafiku otae uya, Omwene osho ta ti, Ame nda hala okuninga ehangano lipe, ofye neumbo laIsrael noneumbo laJuda, hahangano la fa olo nde li ningile nooxokulu, eshi nde va kwata keke nonde va tembula muEgipti, ndele ova nyona ehangano olo, nande Ame nda li nde va tambula, Omwene ta ti. Ndelenee ehangano olo tuu olo nda hala oku li ninga ofye neumbo laIsrael pomafiku enya okomesho, Omwene ta ti, omhango yange ohandi i tula mo meenhulo davo, ndele handi i shangele momitima davo, osho ngaha ohandi ka kala Kalunga kavo, navo otava ka ninga ovanhu vange.” — Jeremia 31:31-33.
14. Oshiwana shipe osho sha yapulilwa Jehova osha totwa po naini, nopakanghameno lilipi? Oolyelye ve li oshiwana osho?
14 Ekanghameno lehangano lipe ola li la dikwa po eshi Jesus a fya naashi a yandja kuXe ongushu yohonde yaye ya tika, mo 33 O.P. (Lukas 22:20; Ovaheberi 9:15, 24-26) Ndelenee Oshiwana shipe, ‘Israel yaKalunga,’ osha li sha totwa po petililo lomhepo iyapuki pOpentekoste 33 O.P., nokungaha ehangano lipe ola li la hovela okulonga. (Ovagalati 6:16; Ovaroma 2:28, 29; 9:6; 11:25, 26) Omuyapostoli Petrus okwa li a shangela Ovakriste ovavaekwa a ti: “Nye epata la hoololwa nongudu youpristeri pauhamba noshiwana shiyapuki novana vaye mwene, mu hepaulule oilonga ya fimana yaau e mu ifana mo momulaulu, mu ye mouyelele waye tau kumifa. Onye ava kamwa li oshiwana nale, ndelenee paife mwa ninga oshiwana shaKalunga.” (1 Petrus 2:9, 10) Ekwatafano le likalekelwa olo la li pokati kaJehova naIsrael shopambelela ola li la xulifwa po. Jehova ka li vali a hokwa Israel shopambelela nomolwaasho okwe shi pingena po mo 33 O.P. naIsrael shopamhepo, eongalo lopaKriste, ‘ovanhu ovo hava imike oiimati’ yOuhamba wopaMessias. — Mateus 21:43.
Okuliyapulila Kalunga pauhandimwe
15. POpentekoste 33 O.P., Petrus okwa li a ladipika ovapwilikini vaye va ninginifwe eninginifo lilipi?
15 Konima yOpentekoste 33 O.P., omunhu keshe, kutya nee Omujuda ile owomoiwana imwe i lili, okwa li e na okuliyapulila Kalunga pauhandimwe nokuninginifwa ‘medina laXe nolOmona nolomhepo iyapuki.’a (Mateus 28:19) POpentekoste, omuyapostoli Petrus okwa li a lombwela ovapwilikini vaye Ovajuda nosho yo ovo va li ve lidilulula ndele tava ningi veitavelo lOshijuda, a ti: “Lidilululeni, nakeshe [umwe womunye na ninginifwe, NW] medina laJesus Kristus, mu diminwe po [omatimba] eni, ndele nye otamu ka pewa oshiyandjwa shOmhepo Iyapuki.” (Oilonga 2:38) Ovajuda nosho yo ovanhu vomoiwana imwe i lili ova li ve na okuninginifwa momeva va ulike moipafi kutya ove liyapulila Jehova nonokutya ova tambula ko Jesus oo Jehova ta longifa okudima po omatimba avo. Ova li ve na okudimina kutya Jesus oye Omupristeri Omukulunhu, Omuwiliki wavo nOmutwe weongalo lopaKriste, oo a nangekwa po kuJehova. — Ovakolossi 1:13, 14, 18.
16. Ongahelipi Ovajuda novanhu vomoiwana imwe i lili vopefimbo laPaulus, ovo va li ve na omitima diwa, va li va ninga oilyo yaIsrael shopamhepo?
16 Omido donhumba konima yaasho, omuyapostoli Paulus okwa li a popya a ti: “Nda udifila Ovadamaskus nOvajerusalem, [nokomesho] nde shi ninga medu alishe laJudea nomovapaani yo, nda tya: Ovo ve nokulidilulula nokwaalukila kuKalunga, va longe oilonga ei ya wapalela elidilululo.” (Oilonga 26:20) Konima eshi Paulus a tomha Ovajuda novanhu vomoiwana imwe i lili va itavele kutya Jesus oye Kristus, Messias, okwa li e va kwafela ve liyapulile Kalunga nova ninginifwe. (Oilonga 16:14, 15, 31-33; 17:3, 4; 18:8) Omolwokuliyandja kuKalunga, ovahongwa ovo vape ova li va ninga oilyo yaIsrael shopamhepo.
17. Oilonga yokudidilika ilipi i li pokupwa mafiku, noilonga ikwao ilipi tai longwa neendelelo?
17 Okudidilikwa kwaxuuninwa kwoshixupe shaIsrael shopamhepo oku li pokupwa mafiku. Ngeenge okudidilikwa oko okwa pu, “ovaengeli vane” ovo va kangheka eemhepo dehanauno olo tali ka ningwa ‘poudjuu munene’ otava ka lombwelwa ve di efe di pepe. Lwopokati opo, “ongudu inene,” oyo i na eteelelo loku ka kala kombada yedu fiyo alushe, otai ongelwa neendelelo. ‘Eedi dimwe,’ odo di li ongudu inene, odi na eitavelo tali longo “mohonde yOdjona” nohadi ninginifwa nehalo liwa shi li euliko lokuliyapulila kwado Jehova. (Ehololo 7:1-4, 9-15; 22:17, yelekanifa NW; Johannes 10:16, OB-1986; Mateus 28:19, 20) Mokati kado omu na ovanyasha vahapu ovo va tekulwa momaukwaneumbo opaKriste. Ngeenge ou li omunyasha a tya ngaho, oshitukulwa tashi landula otashi ka kala shihokwifa kwoove.
[Eshangelo lopedu]
a Tala embo Longela Kalunga aeke kashili, epandja 110-115.
Omapulo eendululo
• Omolwashike ovanyasha Ovaisrael va li inava pumbwa okuliyapulila Jehova pauhandimwe?
• Ongahelipi Ovaisrael va li tava dulu okuulika kutya ove li metwokumwe neliyapulo lavo?
• Omolwashike Jehova a li a kufa Ovaisrael oufembanghenda wokukala oshiwana sha yapulwa, nova pingenwa po koolyelye?
• Okudja pOpentekoste 33 O.P. okuyuka komesho, Ovajuda novanhu vomoiwana imwe i lili ova li ve na okuninga shike opo va ninge oilyo yaIsrael shopamhepo?
[Efano pepandja 23]
Ovanyasha Ovaisrael ova li hava dalelwa moshiwana sha hoololwa kuKalunga
[Efano pepandja 25]
Omuisrael keshe okwa li e na okuninga etokolo pauhandimwe li na sha nokulongela Kalunga
[Efano pepandja 25]
Omayambo ehalo liwa okwa li a pa Ovaisrael omhito yokuulika kutya ove hole Jehova
[Efano pepandja 27]
Konima yOpentekoste 33 O.P., ovashikuli vaKristus ova li ve na okuliyapulila Kalunga pauhandimwe noku shi ulika mokuninginifwa momeva