ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w07 4/1 ep. 27-31
  • Natu liyandjeni nelininipiko kovafita ovanahole

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Natu liyandjeni nelininipiko kovafita ovanahole
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Jehova okwa pa eongalo eeshali
  • Natu dulikeni nokuliyandja kovakulunhuongalo
  • Omatomheno ane molwaashi tu na okukala hatu longele kumwe novapashukili Ovakriste nehalo liwa
  • Eenghedi omo hatu dulu okuulika kutya ohatu liyandje kovapashukili
  • Jehova oha nangeke noupuna ovo hava longele kumwe novapashukili momaongalo
  • Vulika kaasita mboka ya langekwa po kuJehova
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2013
  • Aasita yoonzi, holeleni omusita omunene
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2013
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
w07 4/1 ep. 27-31

Natu liyandjeni nelininipiko kovafita ovanahole

“Dulikeni kovakwatelikomesho veni nokuliyandja kuvo.” — OVAHEBERI 13:17, NW.

1, 2. Omishangwa dilipi tadi ulike kutya Jehova naJesus ove li Ovafita ovanahole?

JEHOVA KALUNGA nOmona waye, Jesus Kristus, ove li Ovafita ovanahole. Omuprofeti Jesaja okwa xunganeka a ti: “Tala, Omwene Kalunga ote uya ngaashi omunaenghono, nokwooko kwaye otaku pangele. . . . Ngaashi omufita [ota] lifa oimuna yaye, ta ongele oudjona momaoko aye ndee te va upatele ponhulo yaye, neenyali ote di findaeke nawa.” — Jesaja 40:10, 11.

2 Exunganeko olo li na sha netungululo ola li la wanifwa tete eshi oshixupe shOvajuda sha li sha mangululwa okudja moukwatwa waBabilon mo 537 K.O.P. (2 Omafimbo 36:22, 23) Natango, exunganeko olo ola li la wanifilwa vali oshixupe shovavaekwa mo 1919, eshi Kores Munene, Jesus Kristus, e shi mangulula okudja moukwatwa ‘waBabilon Shinene.’ (Ehololo 18:2; Jesaja 44:28) Jesus oye ‘okwooko’ oko Jehova ta longifa okwoongela eedi daye noku di lifa pahole. Jesus okwe lipopya ye mwene a ti: “Aame omufita ou muwa, eedi dange ondi di shii, needi dange odi shii nge.” — Johannes 10:14.

3. Jehova okwa ulika ngahelipi kutya oku na ko nasha nanghee eedi daye hadi ungaungwa nado?

3 Exunganeko laJesaja 40:10,11 otali ulike sha yela kutya Jehova oku li Omufita oo ha ungaunga novapiya vaye pahole. (Epsalme 23:1-6) NaJesus fimbo a li moukalele waye kombada yedu okwa li ha kenukile pahole ovahongwa vaye nosho yo ovanhu aveshe. (Mateus 11:28-30; Markus 6:34) Jehova naJesus ova li va nyonyodola oikala ii yovafita, ovawiliki voshiwana shaIsrael, ovo va li hava li oshipungo oufita wavo noku u hepeka. (Hesekiel 34:2-10; Mateus 23:3, 4, 15) Jehova okwa li a udaneka a ti: “Ohandi ka xupifa eedi dange, di ha ninge vali oshihakanwa. Naame ohandi ka tokola pokati kodi nodi. Ndee Ame ohandi ke va pendulila omufita umwe, ndee ye ote ke va lifa, nokutya omupiya wange David. Ye ote ke va lifa, ndee ta ka ninga omufita wavo.” (Hesekiel 34:22, 23) Pefimbo eli lexulilo, Jehova okwa nangeka po “omufita umwe,” David Munene, Jesus Kristus, opo a pashukile ovapiya vaYe aveshe kombada yedu, Ovakriste ovavaekwa nosho yo ‘eedi dimwe.’ — Johannes 10:16, OB-1986.

Jehova okwa pa eongalo eeshali

4, 5. (a) Jehova okwa pa ovapiya vaye vokombada yedu oshali i na ondilo ilipi? (b) Jesus okwa yandja eeshali dilipi keongalo lopaKriste?

4 “Omufita umwe,” Jesus Kristus, oo a nangekwa po kuJehova a kale ta pashukile ovapiya vaYe kombada yedu, oku li oshali i na ondilo keongalo lopaKriste. Jesaja 55:4 okwa li a xunganeka shi na sha nOmuwiliki oo e li oshali ya dja meulu, a ti: “Tala, Ame onde mu lenga a ninge ondombwedi kovanhu, a ninge ohamba nomupangeli koiwana.” Doshili, Kristus Jesus oku li “omufita umwe” oo ta pashukile eongalo lopaKriste lopaiwana, “oshiunda shimwe,” osho sha fikama po mOvakriste ovavaekwa nosho yo “ongudu inene,” ovo va ongelwa okudja moiwana aishe, nomomaludi aeshe, nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe. — Ehololo 5:9, 10; 7:9.

5 Kakele kaasho, Jesus naye okwa yandja eeshali di na ondilo keongalo lopaKriste. Okwa nangeka po ovafita ovadiinini momaongalo, ovo hava lifa oufita pahole, ngaashi naanaa ye naXe Jehova hava ningi. Omuyapostoli Paulus okwa li a popya shi na sha neeshali dopahole odo Jesus a yandja. Okwe di popya monhumwafo yaye oyo a li a shangela eongalo lopaKriste lokuEfeso, a ti: “Mokulonda kwaye kombada okwa ya neenghwate, odo oshihakanwa [shaye], nokwa yandja [eeshali di li ovanhu, NW] . . . Okwa yandja vamwe va ninge ovayapostoli navamwe ovaprofeti navamwe ovaevangeliste navamwe ovafita navamwe ovalongindjovo opo a longekide ovayapuki va kale va wana va pwa moshilonga sheyakulo, okutunga olutu laKristus.” — Ovaefeso 4:8, 11, 12.

6. Ovakulunhuongalo ovavaekwa ova li va popiwa pafaneko ngahelipi mEhololo 1:16, 20, nomushangwa oo otau ti shike kovakulunhuongalo ovo va dja meedi dimwe?

6 ‘Eeshali odo di li ovanhu,’ otadi ulike kovapashukili, ovakulunhuongalo, ovo Jehova nOmona waye va nangeka po okupitila momhepo iyapuki, opo va life eedi nonghenda. (Oilonga 20:28, 29) Eshi eongalo lopaKriste la totwa po, ovapashukili va tya ngaho ova li ashike ovalumenhu Ovakriste ovavaekwa. PaHololo 1:16, 20, ovo va li tava longo ve li ovakulunhuongalo meongalo lovavaekwa ova li va popiwa pafaneko ve li “ovaengeli,” ile “eenyofi” odo di li meke lolulyo laKristus. Osho osha hala okutya ovakulunhuongalo ovo ova li tava longo koshi yewiliko laKristus. Ndele pefimbo eli lexulilo eshi omuvalu wovapashukili ovavaekwa kombada yedu tau ende tau ninipala neenghono, ovakulunhuongalo vahapu momaongalo opaKriste ova dja meedi dimwe. Ndele molwaashi ovakulunhuongalo ovo ohava nangekwa po kovakalelipo vOlutuwiliki ovo hava wilikwa komhepo iyapuki, navo otaku dulu okutiwa kutya ove li meke lokolulyo (koshi yewiliko) lOmufita Muwa, Jesus Kristus. (Jesaja 61:5, 6) Onghee hano, osha fimana okulongela kumwe filufilu novakulunhuongalo momaongalo etu, molwaashi ove liyandja kuKristus, oo e li Omutwe weongalo. — Ovakolossi 1:18.

Natu dulikeni nokuliyandja kovakulunhuongalo

7. Omuyapostoli Paulus okwa yandja omayele elipi e na sha nanghee tu na okutala ko ovapashukili Ovakriste?

7 Ovafita vetu vomeulu, Jehova Kalunga naJesus Kristus, ova hala tu kale hatu dulika nokuliyandja kovafita ovo va nangekwa po va kale tava pashukile omaongalo. (1 Petrus 5:5) Omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo a shange ta ti: “Dimbulukweni ovakwatelikomesho veni ava ve mu udifila eendjovo daKalunga; taleni exulilo leengeda davo na shikuleni eitavelo lavo. [Dulikeni kovakwatelikomesho veni nokuliyandja kuvo, NW] osheshi ovo ohava pashukile eemwenyo deni ngaashi ovo tave ke di pulwa, opo ve shi ninge nehafo, hanokukema, osheshi osho itashi mu wapalele.” — Ovaheberi 13:7, 17.

8. Paulus okwe tu ladipika tu “taleni” shike, notu na ‘okudulika’ noikala ya tya ngahelipi?

8 Didilika kutya Paulus okwe tu ladipika kutya natu “taleni” exulilo leengeda dovakulunhuongalo, sha hala okutya tu konakone nawa oidjemo yelihumbato lovakulunhuongalo ovadiinini nosho yo kutya natu hopaeneneni eitavelo lavo. Natango, okwe tu kumaida tu kale hatu dulika nokuliyandja kuvo. Omuhongwanhu umwe wOmbibeli R.T. France okwa yelifa kutya oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “dulikeni” mOvaheberi 13:17 hasho “hashi longifwa shito okuulika keduliko, ndele ponhele yaasho, otashi ti lelalela ‘kaleni mwa tomwa mu itavele,’ osho tashi ulike kokutambula ko nehalo liwa ewiliko lavo.” Metwokumwe neyelifo olo, ihatu dulika ashike kovakulunhuongalo molwaashi Eendjovo daKalunga osho tadi tu lombwele tu ninge, ndele ohatu dulika yo molwaashi otwa tomwa tu itavele kutya ove na ko nasha noinima yOuhamba nosho yo onghalonawa yetu. Kakele kaasho, ngeenge otwa tambula ko nehalo liwa ewiliko lavo, otashi ke tu etela ehafo.

9. Kakele kokukala hatu dulika, omolwashike twa pumbwa okukala tu na omhepo ‘yokuliyandja’?

9 Mbela ohatu ke linyenga ngahelipi ngeenge otu wete etokolo lonhumba olo la ningwa kovakulunhuongalo la fa lihe li pandjele? Eenghalo da tya ngaho otadi tu pula tu kale hatu liyandje kuvo. Oshipu okudulika ngeenge oinima oyo ohatu pulwa tu ninge oye tu yelela nawa nohatu tu kumwe nayo. Ndele ngeenge katu udite ko pauhandimwe omalombwelo oo hatu pewa ndele otu na omhepo yokuliyandja shili, ohatu ka tifuka nokuninga osho hatu pulwa. Petrus, oo lwanima a ka ninga omuyapostoli, okwa li e na omhepo yokuliyandja ya tya ngaho. — Lukas 5:4, 5.

Omatomheno ane molwaashi tu na okukala hatu longele kumwe novapashukili Ovakriste nehalo liwa

10, 11. Omonghedi ilipi ovapashukili va li va ‘udifila Ovakriste vakwao eendjovo daKalunga’ mefelemido lotete, nongahelipi osho hashi ningwa yo kunena?

10 Omuyapostoli Paulus okwe tu pa omatomheno ane mOvaheberi 13:7, 17 kutya omolwashike tu na okudulika nokuliyandja kovapashukili Ovakriste. Etomheno lotete ololo kutya ovapashukili ovo ove tu “udifila eendjovo daKalunga.” Dimbuluka kutya Jesus okwa yandja ‘eeshali odo di li ovanhu’ keongalo opo “a longekide ovayapuki va kale va wana va pwa.” (Ovaefeso 4:11, 12) Okwa li a longifa ovafita ovo ovadiinini, opo a vyule omataleko Ovakriste vomefelemudo lotete nopo e va kwafele va kale nelihumbato la yukila ko. Vamwe vomovafita ovo ova li va nwefwa mo va shangele omaongalo opaKriste eenhumwafo. Okwa li yo a longifa ovapashukili ovo va nangekwa po komhepo iyapuki opo va wilike nokupameka Ovakriste ovo vonale. — 1 Ovakorinto 16:15-18; 2 Timoteus 2:2; Titus 1:5.

11 Kunena, Jesus ote tu wilike okupitila ‘momupiya omudiinini nomunaendunge,’ oo e lilwe po kOlutuwiliki nokovakulunhuongalo ovo va nangekwa po momaongalo. (Mateus 24:45) Molwaashi otwa fimaneka “omufita omukulunhu,” Jesus Kristus, ohatu dulika kekumaido laPaulus olo tali ti: “[Taleni] nolupandu ava hava longo mokati keni ndee have mu kwatele komesho mOmwene ndee have mu pukulula.” — 1 Petrus 5:4; 1 Ovatessaloniki 5:12; 1 Timoteus 5:17.

12. Ovakulunhuongalo ‘ohava pashukile eemwenyo detu’ ngahelipi?

12 Etomheno etivali kutya omolwashike tu na okulongela kumwe novapashukili Ovakriste ololo kutya ‘ohava pashukile eemwenyo detu.’ Ngeenge ova didilike sha mufye osho tashi dulu okunyona po oupamhepo wetu, ohava katuka onghatu neendelelo ve tu pe omayele taa wapalele, opo tu ninge omalunduluko oo a pumbiwa. (Ovagalati 6:1) Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “pashukile” otashi ti lelalela “okulidilika okukofa.” Omuhongwanhu umwe wOmbibeli okwa ti kutya oshitya osho otashi “ulike kokukala oupafi efimbo alishe kwomufita.” Kakele kokukala oupafi pamhepo, ovakulunhuongalo omafimbo amwe ihava kofa, molwaashi ohava kala tave lipula unene shi na sha nonghalonawa yetu yopamhepo. Onghee hano, katu na mbela okukala hatu longele kumwe nehalo liwa novafita ovanahole va tya ngaho, ovo hava ningi eenghendabala da mana mo opo va hopaenene Jesus Kristus, “omufita omukulunhu weedi”? — Ovaheberi 13:20.

13. Okulyelye ovapashukili nOvakriste aveshe ve na oku ke lihokolola, nomolwashike?

13 Etomheno etitatu kutya omolwashike tu na okulongela kumwe novapashukili momaongalo nehalo liwa ololo kutya ohava pashukile eemwenyo detu “ngaashi ovo tave ke di pulwa.” Dimbulukwa kutya ovapashukili otava longo ve li koshi yOvafita vomeulu, Jehova Kalunga naJesus Kristus. (Hesekiel 34:22-24) Jehova Kalunga oye Mwene weedi, molwaashi okwe di “lilikolela nohonde [yOmona, NW].” Onghee hano, ovapashukili ovo va nangekwa po momaongalo otave ke lihokolola kuye shi na sha nanghee hava ungaunga noshiunda shaYe, osho ve na okuungaunga nasho ‘nonghenda.’ (Oilonga 20:28, 29) Ndele nande ongaho, keshe umwe womufye oku na okulihokolola kuJehova shi na sha neenghatu daye. (Ovaroma 14:10-12) Mokukala hatu dulika kovakulunhuongalo, ohatu ulike kutya otwe liyandja kuKristus, oo e li Omutwe weongalo. — Ovakolossi 2:19.

14. Oshike tashi dulu okuningifa ovapashukili Ovakriste va kale tava longo tava ‘keme,’ noshi na oupu okweetifa oilanduliko ilipi?

14 Omuyapostoli Paulus okwe tu pa etomheno etine kutya omolwashike tu na okuliyandja nelininipiko kovapashukili Ovakriste, a ti: “Opo ve shi ninge nehafo, hanokukema, osheshi osho itashi mu wapalele.” (Ovaheberi 13:17) Ovakulunhuongalo Ovakriste ove na oinakuwanifwa ihapu ya kwata moiti ngaashi okuhonga, okuninga omatalelepo oufita, okukwatela komesho oilonga yokuudifa, okutekula ovana vavo nosho yo okuungaunga nomaupyakadi eongalo. (2 Ovakorinto 11:28, 29) Ngeenge otwa dopa okukala hatu longele kumwe navo, ohatu ka weda ko ashike komutengi wavo, osho tashi ke va ningifa va kale tava longo tava ‘keme.’ Natango, ngeenge otwa kala hatu tangalala, Jehova ita ka kala vali e tu hokwa, naasho otashi dulu oku tu twala moshiponga. Mepingafano naasho, ngeenge otwa kala hatu fimaneke shili ovakulunhuongalo nokulongela kumwe navo, otava ka longa oilonga yavo nehafo. Ohatu ka kala yo twa hangana nohatu ka kufa ombinga nehafo moilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba. — Ovaroma 15:5, 6.

Eenghedi omo hatu dulu okuulika kutya ohatu liyandje kovapashukili

15. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya ohatu dulika nonokutya ohatu liyandje kovapashukili momaongalo?

15 Ope na eenghedi dihapu omo hatu dulu okulongela kumwe novapashukili ovo va nangekwa po momaongalo. Diladila koihopaenenwa tai landula. Mbela ovakulunhuongalo ova ninga omalongekido okuya moukalele momafiku nosho yo pomafimbo onhumba omolweenghalo moshitukulwa, oo tae tu pula tu ninge omalunduluko shi na sha nokuya moukalele? Natu ningeni eenghendabala da mana mo opo tu yambidide omalongekido oo mape, notashi dulika nokuli tu ka mone omanangeko noupuna inatu shi teelela. Ongahelipi ngeenge omupashukili woilonga ota talele po ongudu yetu yEkonakono lEmbo lomEongalo? Oshivike osho, natu kufeni ombinga pauyadi moukalele ngaashi tashi dulika. Ongahelipi ngeenge owa pewa oshipopiwa mOfikola yOukalele woPauteokratika? Ou na okuninga eenghendabala u kale po pokwoongala oko, opo u dule okuyandja oshipopiwa shoye. Mbela ongahelipi ngeenge omupashukili wongudu yetu yEkonakono lEmbo lomEongalo okwa shiivifa kutya ofye tu na olufo lokuwapaleka Olupale lOuhamba? Natu ningeni ngaashi hatu dulu tu yambidide oilonga oyo yokuwapaleka Olupale. Mokukufa ombinga moinima oyo ya tumbulwa apa nosho yo muikwao imwe i lili, ohatu ulike kutya ohatu liyandje kovalumenhu ovo Jehova nOmona waye va nangeka po va life oshiunda.

16. Omolwashike tuhe na okuninga ovanashibofa nonande otu wete omukulunhuongalo wonhumba ita ningi oinima ngaashi omupiya omudiinini ta ti?

16 Omafimbo amwe, omukulunhuongalo wonhumba otashi dulika aha ninge oinima monghedi omo ongudu yomupiya omudiinini nomunandunge nosho yo Olutuwiliki la hala i ningwe. Ngeenge omukulunhuongalo okwa twikile okuninga oinima monghedi oyo inai yuka, ote ke lihokolola ye mwene kuJehova, ‘Omufita nOmutekuli weemwenyo detu.’ (1 Petrus 2:25) Ndelenee okuninga omapuko kwovakulunhuongalo vonhumba kaku na okukala elipopilo kufye lokuhadulika. Jehova iha nangeke nande noupuna ovanashibofa. — Numeri 12:1, 2, 9-11.

Jehova oha nangeke noupuna ovo hava longele kumwe novapashukili momaongalo

17. Otu na okutala ko ngahelipi ovapashukili vetu?

17 Jehova Kalunga oku shi shii kutya ovalumenhu ovo a nangeka po va kale tava pashukile eongalo inava wanenena. Ndele nande ongaho, ohe va longifa noku va wilika nomhepo yaye iyapuki opo va life eedi daye kombada yedu. Doshili, Jehova oha pe ovakulunhuongalo nosho yo keshe umwe womufye “eenghono di dule odo dopaushitwe.” (2 Ovakorinto 4:7, NW) Onghee hano, otu na okupandula Jehova eshi ta longifa ovapashukili vetu ovadiinini okufila oshisho oufita waye, notu na okulongela kumwe navo, hatu shi ningi nehalo liwa.

18. Ngeenge hatu liyandje kovapashukili vetu, ohatu yandje oumbangi washike?

18 Ovapashukili ohava kendabala okukala metwokumwe neendjovo daJehova odo di li muJeremia 3:15, odo tadi popi shi na sha nokukala ovafita momafiku aa axuuninwa, tadi ti: “Ame ohandi mu pe ovafita, ngaashi omutima wange wa hala, vo ve ke mu life neendunge nounongo.” Ovakulunhuongalo ohava longo shili noudiinini ngeenge tashi uya pokuhonga nokwaamena eedi daJehova. Onghee hano, natu twikileni okuulika kutya ohatu pandula oilonga yavo youdiinini mokukala hatu longele kumwe navo nehalo liwa nosho yo mokukala hatu dulika nokuliyandja kuvo. Mokuninga ngaho, ohatu ka ulika kutya otu na olupandu kOvafita vetu vomeulu, Jehova Kalunga naKristus.

Omapulo eendululo

• Jehova naJesus Kristus ova ulika ngahelipi kutya ove li Ovafita ovanahole?

• Kakele kokudulika, omolwashike twa pumbwa omhepo yokuliyandja?

• Omeenghedi dilipi hatu dulu okuulika kutya ohatu liyandje kovapashukili momaongalo?

[Efano pepandja 29]

Ovakulunhuongalo Ovakriste ohave liyandje koshi yewiliko laKristus

[Omafano pepandja 31]

Ope na eenghedi dihapu omo hatu dulu okuulika kutya ohatu liyandje kovafita ovo va nangekwa po kuJehova momaongalo

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe