Ovanyasha, lalakaneneni omalalakano oo taa fimanekifa Kalunga
“Lideula [nelalakano lokukala, NW] metilokalunga.” — 1 TIMOTEUS 4:7.
1, 2. (a) Omolwashike Paulus a li a pandula Timoteus? (b) Ongahelipi ovanyasha kunena tave “lideula nelalakano lokukala metilokalunga”?
‘AME nghi na umwe vali handi diladila e na oikala ngaashi yaye, e mu file oshisho shili. Okwa kala pamwe naame ngaashi xe nomona okuyakula evangeli.’ (Ovafilippi 2:20, 22; yelekanifa NW.) Omuyapostoli Paulus okwa li a kwatela mo eendjovo odo dohole nodolupandu monhumwafo yaye oyo a li a shangela Ovakriste vomefelemido lotete vokuFilippi. Mbela okwa li ta popi shi na sha nalyelye? Okwa li ta popi shi na sha nomunyasha Timoteus, oo a li omweendi pamwe naye. Timoteus kali tuu a tuwa omukumo keendjovo daPaulus odo tadi ulike kutya okwa li e mu hole nokwe mu lineekela!
2 Ovanyasha ovo hava tila Kalunga ngaashi Timoteus ove li omamona e na ondilo mokati koshiwana shaJehova. (Epsalme 110:3) Kunena, mehangano laJehova omu na ovanyasha vahapu ovo tava longo ve li ovakokolindjila, ovatumwa, ovaliyambi ve na sha nokutunga navamwe ove li Ovabetel. Ovanyasha ovo hava wanifa po nouladi oinakuwanifwa yavo yeongalo nopefimbo opo tuu opo otava wanifa po oinakuwanifwa yavo ikwao navo ove shii okupandulwa shili. Ovanyasha ovo ove na ehafo lashili olo hali di mokulalakanena omalalakano oo taa fimanekifa Tate yetu womeulu, Jehova. Otave ‘lideula shili nelalakano lokukala metilokalunga.’ — 1 Timoteus 4:7, 8.
3. Omapulo elipi taa ka kundafanwa moshitukulwa eshi?
3 Mbela oto lalakanene ngoo omalalakano okondadalunde e na sha noinima yopamhepo u li omunyasha? Mbela olyelye ta dulu oku ku twa omukumo u lalakanene omalalakano e na sha noinima yopamhepo? Ongahelipi to dulu okukondjifa omafininiko ohole yokuhola omaliko younyuni ou? Oto ka mona omanangeko noupuna elipi ngeenge owa lalakanene omalalakano oo taa fimanekifa Kalunga? Opo tu mone omanyamukulo komapulo oo natu ka konakoneni kombinga yeifano laTimoteus.
Onakudiwa yaTimoteus
4. Hokolola pauxupi eifano laTimoteus lopaKriste.
4 Timoteus okwa kulila muListra, oshilando shinini moshitukulwa shaRoma, Galatia. Otashi dulika a li e lihonga shi na sha nOukriste eshi a li omunyasha womido omulongo nasha, eshi Paulus a li ta udifa muListra lwomo 47 O.P. Timoteus okwa li ha popiwa nawa kovamwaxe Ovakriste vomeongalo lavo. Omido mbali konima eshi Paulus a li a shuna kuListra nokwa uda shi na nexumokomesho olo Timoteus a ninga, Paulus okwa li e mu hoolola a ninge omweendi pamwe naye moilonga youtumwa. (Oilonga 14:5-20; 16:1-3) Eshi Timoteus a kula, okwa li nokuli a pewa oinakuwanifwa ya wedwa po, mwa kwatelwa oshilonga sha fimana shokutalela po omaongalo noku a pameka. Eshi Paulus a li modolongo muRoma okwa li a shangela Timoteus mo 65 O.P. lwaapo. Pefimbo opo, Timoteus okwa li omukulunhuongalo Omukriste meongalo lomuEfeso.
5. Pa 2 Timoteus 3:14, 15, oinima ivali ilipi ya li ya kwafela Timoteus a lalakanene omalalakano e na sha noinima yopamhepo?
5 Osha yela kutya Timoteus okwa li a lalakanene omalalakano e na sha noinima yopamhepo. Ndele mbela oshike sha li she mu linyengifa? Paulus okwa tumbula oinima ivali oyo ya li ya kwafela Timoteus monhumwafo yaye onhivali oyo a li e mu shangela. Okwa shanga a ti: ‘Kala muei we i longwa ndele u i shii shili, osheshi u mu shii ou e i ku longa, ndele omishangwa diyapuki ou di shii nghee wa dja mounona woye.’ (2 Timoteus 3:14, 15) Natu ka kundafaneni onghandangala oyo Ovakriste vamwe va li va dana mokukwafela Timoteus a ninge etokolo.
Timoteus okwa li a kwafelwa kOvakriste vakwao
6. Timoteus okwa li a mona edeulo lilipi, nokwa li e linyenga ngahelipi kedeulo olo?
6 Timoteus okwa li a tekulwa moukwaneumbo oo wa tukauka palongelokalunga. Xe okwa li Omugreka, ina Eunike, nainakulu Loide ova li Ovajuda. (Oilonga 16:1) Eunike naLoide ova li va honga Timoteus oshili mOmishangwa dOshiheberi okudja kounona waye. Nopehe na omalimbililo, eshi va ninga Ovakriste ova li ve mu tomha a itavele omahongo opaKriste. Osha yela kutya Timoteus okwa li a mona filufilu ouwa medeulo olo liwa. Paulus okwa shanga a ti: “[Onda] dimbulukwa eitavelo lomuove li he noihelele, olo la kala tete munyokokulu Loide nomunyoko Eunike, ndele ondi shi shii shili, oli li yo muove.” — 2 Timoteus 1:5.
7. Ovanyasha vahapu ove na oufembanghenda ulipi, naasho ohashi va etele ouwa ulipi?
7 Ovanyasha vahapu kunena ove na ovadali nosho yo ooinakulu nooxekulu ovatilikalunga, ovo ngaashi Loide naEunike, ve wete kutya osha fimana okulitulila po omalalakano e na sha noinima yopamhepo. Pashihopaenenwa, Samira, ota dimbuluka natango eenghundafana dile odo a li ha kala e na novadali vaye eshi a li omunyasha womido omulongo nasha. Okwa popya a ti: “Tate naMeme ova honga nge ndi kale handi tale ko oinima ngaashi Jehova he i taleko nosho yo okukala nda pitifa komesho oilonga yokuudifa. Ova li alushe hava ladipike nge ndi lalakanene oilonga yefimbo liyadi.” Samira okwa li a tula moilonga omayele ovadali vaye nopaife ota hafele oufembanghenda wokulonga e li oshilyo shoukwaneumbo waBetel moshilongo shavo. Ngeenge ovadali voye ohave ku ladipike u yandje elitulemo kokulalakanena omalalakano e na sha noinima yopamhepo, diladila nawa komayele oo tave ku pe molwaashi ove ku halela ouwa. — Omayeletumbulo 1:5.
8. Ouwa ulipi Timoteus a li a mona mokupanga oukaume novanhu ovo ve na enwefemo liwa meongalo lopaKriste?
8 Osha fimana yo okupanga oukaume novanhu ovo ve na enwefemo liwa meongalo lopaKriste. Timoteus okwa li e shiivike nawa kovakulunhuongalo Ovakriste vomeongalo lavo nosho yo ovo vokuIkonio, osho sha li eekilometa 30 okudja kuListra. (Oilonga 16:1, 2) Okwa li a panga oukaume wopofingo naPaulus, oo a li e na ondjungu. (Ovafilippi 3:14) Eenhumwafo daPaulus otadi ulike kutya Timoteus okwa li ha tambula ko omayele nokwa li omuhopaeneni wOvakriste ovo va li ve na eitavelo. (1 Ovakorinto 4:17; 1 Timoteus 4:6, 12-16) Paulus okwa shanga a ti: “Ove wa ninga omushikuli wange momalongo nomeenghedi, meemhangela, meitavelo, moutalanheni, mohole, [nomelididimiko].” (2 Timoteus 3:10) Timoteus okwa li a shikula filufilu oshihopaenenwa shaPaulus. Sha faafana, ngeenge owa pange oukaume noohandimwe ovo va pama pamhepo meongalo, otashi ke ku kwafela u litulile po omalalakano opandunge e na sha noinima yopamhepo. — 2 Timoteus 2:20-22.
Konakona “omishangwa diyapuki”
9. Kakele kokuhoolola ookaume vawa, oshike vali osho u na okuninga opo u ‘lideule nelalakano lokukala metilokalunga’?
9 Mbela okulalakanena omalalakano e na sha noinima yopamhepo okwa kwatela mo ashike okuhoolola ookaume vawa? Hasho nandenande. Owa pumbwa okukonakona nawa “omishangwa diyapuki,” ngaashi Timoteus a li a ninga. Otashi dulika shidjuu kwoove okukonakona, ndele dimbuluka kutya Timoteus okwa li e na ‘okulideula nelalakano lokukala metilokalunga.’ Ovalotoki momaudano ove na okulideula va mana mo oule weemwedi opo va ka findane. Sha faafana, otashi pula eliyambo nosho yo eenghendabala da mana mo opo omunhu a hange omalalakano aye e na sha noinima yopamhepo. (1 Timoteus 4:7, 8, 10) Ndele otashi dulika u lipule kutya: ‘Ongahelipi okukonakona Ombibeli taku dulu okukwafela nge ndi hange omalalakano ange?’ Natu ka kundafaneni eenghedi nhatu omo Ombibeli tai dulu oku ku kwafela.
10, 11. Ongahelipi Omishangwa tadi dulu oku ku kwafela opo u litulile po omalalakano e na sha noinima yopamhepo? Yandja oshihopaenenwa.
10 Onghedi yotete, Omishangwa otadi dulu oku ku kwafela u kale u na elinyengotomheno la yuka olo tali ke ku linyengifa u litulile po omalalakano e na sha noinima yopamhepo. Otadi holola omaukwatya makumwifi aTate yetu womeulu, oshilonga sha denga mbada shohole osho e tu longela nosho yo omanangeko noupuna aalushe oo ta ka pa ovapiya vaye ovadiinini. (Amos 3:7; Johannes 3:16; Ovaroma 15:4) Eshi eshiivo loye lokushiiva Jehova tali hapupala, ohole yoye yoku mu hola nayo otai ka kula noto ka kala wa hala oku mu liyapulila.
11 Ovanyasha vahapu Ovakriste ova ti kutya okukala nekonakonombibeli lopaumwene londjikilile okwe va kwafela neenghono va ninge oshili yavo vene. Pashihopaenenwa, Adele, okwa kulila moukwaneumbo wopaKriste ndele kali nande e litulila po omalalakano e na sha noinima yopamhepo. Okwa hokolola a ti: “Ovadali vange ova li hava i pamwe naame kOlupale lOuhamba, ndele kanda li handi ningi ekonakono lopaumwene nokanda li handi pwilikine pokwoongala.” Eshi omukulu waye a ninginifwa, Adele okwa li a hovela okudiladila sha kwata moiti shi na sha noshili. Okwa ti: “Onda hovela okulesha Ombibeli aishe. Ohandi lesha po kanini nokuninga omadidilikoshango e na sha naasho nda lesha. Omadidilikoshango oo ondi a kwete fiyo okunena. Onda mana okulesha Ombibeli aishe moule womudo umwe.” Oshidjemo, Adele okwa li e linyengifwa e liyapulile Jehova. Nonande oku na oulema wopalutu wa kwata moiti, paife oku li omukokolindjila, sha hala okutya, omuudifi wefimbo liyadi.
12, 13. (a) Ekonakonombibeli otali dulu okukwafela omunyasha a ninge omalunduluko elipi, nongahelipi ta dulu oku shi ninga? (b) Yandja oihopaenenwa younongo tau longo oyo i li mEendjovo daKalunga.
12 Onghedi onhivali, Ombibeli otai ku kwafele u ninge omalunduluko oo a pumbiwa momaukwatya oye. Paulus okwa li a lombwela Timoteus kutya “omishangwa diyapuki” “odi shii kulonga nokukumaida nokupukulula nokutekula mouyuki, omunhu womuKalunga opo a kale a wana nokwa wanenena oshilonga keshe shiwa.” (2 Timoteus 3:16, 17) Ngeenge owa kala ho dilonga kombinga yEendjovo daKalunga nokutula moilonga omafinamhango oo taa hangwa mudo, omhepo yaKalunga otai ke ku kwafela u xwepopaleke omaukwatya oye. Oto ka kulika omaukwatya a fimanenena ngaashi elininipiko, oudiinini, okukala ho longo nouladi nosho yo ohole yashili yokuhola Ovakriste vakweni. (1 Timoteus 4:15) Timoteus okwa li e na omaukwatya aeshe oo, naasho osha li she mu ningifa a kale ekwafo linene kuPaulus nosho yo meongalo omo a li. — Ovafilippi 2:20-22.
13 Onghedi onhinhatu, Eendjovo daKalunga odi na ounongo tau longo. (Epsalme 1:1-3; 19:8; 2 Timoteus 2:7; 3:15) Otadi ku kwafele u hoolole ookaume noukeka, omalihafifo a koshoka, nou ungaunge nomashongo makwao mahapu oo tae ku hange. (Genesis 34:1, 2; Epsalme 119:37; 1 Ovakorinto 7:36) Okuninga omatokolo opandunge paife otaku ke ku kwafela neenghono u hange omalalakano oye e na sha noinima yopamhepo.
“Kondja ekondjo liwa”
14. Omolwashike okulalakanena omalalakano e na sha noinima yopamhepo kudjuu?
14 Oshi li pandunge okulalakanena omalalakano oo taa fimanekifa Jehova, ndele nande ongaho, kashipu oku shi ninga. Pashihopaenenwa, ngeenge tashi uya pokuhoolola eifano, otashi dulika u kale to fininikwa neenghono kovapambele, koomakula nosho yo kovahongi ovo ve na elinyengotomheno liwa, ovo hava diladila kutya okumona ehongo lopombada nosho yo eifano olo li holike oyo tai ku kwafele u pondole nou kale u na ehafo lashili. (Ovaroma 12:2) Ngaashi Timoteus, owa pumbwa ‘okukondja ekondjo liwa leitavelo’ opo u ‘dame omwenyo waalushe’ oo Jehova e ku udanekela. — 1 Timoteus 6:12; 2 Timoteus 3:12.
15. Omapataneko elipi Timoteus tashi dulika a li a shakeneka?
15 Oshi li eshongo neenghono ngeenge oilyo youkwaneumbo oyo ihe fi ovaitaveli itai tu kumwe nehoololo loye lokulalakanena omalalakano e na sha noinima yopamhepo. Timoteus otashi dulika a li e lididimikila omapataneko a tya ngaho. Embo limwe lomauyelele otali ti kutya Timoteus noukwaneumbo wavo otashi dulika “vali ovahongwanhu novali oipuna.” Xe otashi dulika a li a teelela Timoteus a ka konge ehongo lopombada noku twikile nongeshefa youkwaneumbo.a Diladila ashike nghee xe yaTimoteus tashi dulika a li e udite eshi a uda kutya Timoteus okwa hoolola okulonga pamwe naPaulus moilonga youtumwa, omo a li e na oupu okushakeneka oiponga nosho yo oudjuu wopamaxupilo!
16. Omunyasha umwe okwa li a ungaunga ngahelipi nomapataneko okudja komudali?
16 Ovanyasha Ovakriste navo ohava shakeneke omashongo ngaashi oo a li a shakenekwa kuTimoteus. Matthew, oo ha longo koshitaimbelewa shimwe shEendombwedi daJehova okwa popya a ti: “Eshi nda hovela okukokola ondjila, tate okwa li a nyemata neenghono. Okwa li e udite kutya onda ‘hepeka’ ehongo lange eshi nda hoolola okulonga ndi li omuwapaleki opo ndi dule okulikwafa eshi handi kokola ondjila. Okwa li ha sheke nge, ta dimbulukifa nge alushe kutya okwa li handi dulu ngeno okukala handi mono oimaliwa ihapu ngeno okwa li handi longo efimbo liyadi moilonga yokulikongela omboloto.” Mbela Matthew okwa li a ungaunga ngahelipi nomapataneko oo? Okwa ti: “Onda kala ndi na elandulafano lokulesha Ombibeli pandjikilile nonda kala handi ilikana alushe, naunene tuu pomafimbo oo nda li handi hale okuhanduka.” Matthew okwa li a mona oidjemo iwa omolwetokolotoko laye. Konima yefimbo, ekwatafano laye naxe ola ka xwepopala. Matthew okwa li yo a ehena popepi elela naJehova. Okwa ti: “Jehova okwa fila oshisho eemhumbwe dange, okwa twa nge omukumo nokwa kwafela nge ndi ninge omatokolo e li pandunge. Ngeno kanda li nda lalakanena omalalakano e na sha noinima yopamhepo, ngeno inandi mona omauwa aeshe oo.”
Kala ho yukifa elitulemo komalalakano e na sha noinima yopamhepo
17. Ongahelipi Ovakriste vamwe tava dulu okufifa ounye ovo va hala okuya moilonga yefimbo liyadi noinave shi shiiva? (Mateus 16:22)
17 Eshi to lalakanene omalalakano e na sha noinima yopamhepo ovaitaveli vakweni otashi dulika ve ku fife ounye inave shi shiiva. Vamwe otashi dulika ve ku pule tava ti: ‘Omolwashike u na okuninga omukokolindjila? Oto dulu okukala nonghalamwenyo yakwalukeshe ove to kufa yo ombinga moilonga yokuudifa. Konga oilonga oyo hai futu nawa ndele to kala u na eameno lopashimaliwa.’ Omayele oo otashi dulika a kale a fa e li pandunge, ndele mbela oto lideula ngoo nelalakano lokukala metilokalunga ngeenge owe a tambula ko?
18, 19. (a) Ongahelipi to dulu okuyukifa elitulemo komalalakano e na sha noinima yopamhepo? (b) U li omunyasha, hokolola omaliyambo oo to ningi shi na sha nOuhamba.
18 Osha yela kutya nopefimbo laTimoteus opa li Ovakriste vamwe ovo va li ve na oikala yokuteya vamwe omukumo. (1 Timoteus 6:17) Paulus okwa li a ladipika Timoteus a kale a yukifa elitulemo laye komalalakano e na sha noinima yopamhepo, a ti: “Kape na omukwaita te lipyakidile oipalwifa, osheshi a hala okuwapalela ou, e mu shivila moukwaita.” (2 Timoteus 2:4) Omukwaita oo e li moilonga ke na okweefa a piyaanekwe koinima oyo tai lalakanenwa kovakwashiwana. Molwaashi omwenyo waye nosho yo eemwenyo dovanhu vakwao ode likolelela kokukala alushe e lilongekida okudulika komalombwelo omukulunhu wetanga lovakwaita. U li omukwaita waKristus, naave ou na okukala to yandje elitulemo nokuhenuka okulalakanena oinima yopamaliko oyo ihe na oshilonga, oyo tai dulu oku ku imba u wanife po filufilu oshilonga shoye shokuxupifa eemwenyo. — Mateus 6:24; 1 Timoteus 4:16; 2 Timoteus 4:2, 5.
19 Ponhele yokulalakanena okukala nonghalamwenyo youdjeko, kala u na oikala yokuninga omaliyambo. Ombibeli oya ti: “Humbata oudjuu, ngaashi omukwaita muwa waKristus Jesus.” (2 Timoteus 2:3) Eshi Timoteus a li ha ende pamwe naPaulus okwe lihonga okukala a wanenwa nokuli nomeenghalo didjuu neenghono. (Ovafilippi 4:11, 12; 1 Timoteus 6:6-8) Naave oto dulu okuninga ngaho. Mbela owa hala okuninga omaliyambo omolwOuhamba?
Omanangeko noupuna oo to dulu okumona paife nosho yo monakwiiwa
20, 21. (a) Hokolola omanangeko noupuna amwe oo haa di mokulalakanena omalalakano e na sha noinima yopamhepo. (b) Owa tokola toko okuninga shike?
20 Timoteus okwa longa noudiinini pamwe naPaulus oule womido 15 lwaapo. Timoteus okwa mona nghee omaongalo taa totwa po eshi onghundana iwa ya li ya tandavela konyala moitukulwa aishe yokolundume lEfuta loPokati. Onghalamwenyo yaye oya li ihafifa neenghono noi na omupondo i dulife oyo a li ta dulu okukala e na ngeno okwa lalakanenene onghalamwenyo ya kwalukeshe. Ngeenge owa lalakanene omalalakano e na sha noinima yopamhepo, naave oto ka mona yo omanangeko noupuna opamhepo e na ondilo. Oto ka ehena popepi naJehova noto ka kala u holike nowa fimanekwa kOvakriste vakweni. Ponhele yokukala noluhodi olo hali etwa kokulalakanena oinima yopamaliko, oto ka kala nehafo lashili olo hali di mokuyandja nehalo liwa. Ndele osho sha fimanenena, oshosho kutya oto ka ‘mona omwenyo waalushe’ moparadisa kombada yedu. — 1 Timoteus 6:9, 10, 17-19; Oilonga 20:35.
21 Ngeenge ino hovela natango okulideula nelalakano lokukala metilokalunga, ohatu ku ladipike pahole u hovele paife. Panga oukaume nOvakriste vakweni ovo tava dulu oku ku kwafela u hange omalalakano e na sha noinima yopamhepo nokukala ho va pula omayele. Kala ho konakona Eendjovo daKalunga pandjikilile. Kala wa tokola toko okukondjifa omhepo yokuhola omaliko younyuni ou. Ndele dimbuluka alushe kutya Kalunga oo “he tu pe pauyadi aishe yoku tu hafifa” okwe ku udanekela kutya oto dulu okumona omanangeko noupuna makumwifi paife nosho yo monakwiiwa ngeenge owa lalakanene omalalakano oo tae mu fimanekifa. — 1 Timoteus 6:17.
[Eshangelo lopedu]
a Ovagreka ova li va lenga neenghono ehongo. Plutarch, oo a li ko pefimbo limwe naTimoteus, okwa shanga a ti: “Ehongo liwa oli li odjo yomauwa aeshe. . . . Ehongo liwa olo hali kwafele ovanhu va kale ve na eenghedi da denga mbada nosho yo ehafo. . . . Oinima ikwao aishe inai fimana, noinatu pumbwa lela okukala tu na ko nasha nayo.” — Moralia, I, “The Education of Children” (“Ehongo lounona”).
Oto dimbuluka?
• Olyelye ta dulu okukwafela ovanyasha va hange omalalakano avo e na sha noinima yopamhepo?
• Omolwashike sha fimanenena okukonakona Ombibeli noukeka?
• Ongahelipi ovanyasha tava dulu okukondjifa enwefemo lohole yokuhola omaliko lounyuni ou?
• Omanangeko noupuna elipi haa di mokulalakanena omalalakano e na sha noinima yopamhepo?
[Efano pepandja 28]
Timoteus okwa li a lalakanena omalalakano mawa
[Omafano pepandja 29]
Timoteus okwa li a kwafelwa ngahelipi kOvakriste vakwao?
[Omafano pepandja 31]
Mbela oto lalakanene ngoo omalalakano e na sha noinima yopamhepo?