Kala ‘nokweenda mewiliko lomhepo’ iyapuki
“Kaleni nokweenda mOmhepo, onye noitamu wanifa vali ouhalu wombelela.” — OVAGALATI 5:16.
1. Omukriste oku na okuninga po shike opo aha kale a tila kutya pamwe oshi na oupu a nyone komhepo iyapuki?
OMUKRISTE ita ka kala a tila kutya pamwe oshi na oupu a nyone komhepo iyapuki yaJehova ngeenge okwa kala ta dulika kekumaido lomuyapostoli Paulus olo tali ti: “Kaleni nokweenda mOmhepo, onye noitamu wanifa vali ouhalu wombelela.” (Ovagalati 5:16) Ngeenge otwa efa omhepo yaKalunga i tu wilike, itatu ka findwa komahalo mai opambelela. — Ovaroma 8:2-10.
2, 3. Ngeenge otwa kala nokweenda hatu wilikwa komhepo, otashi ke tu etela ouwa ulipi?
2 Ngeenge otwa ‘kala nokweenda momhepo’ yaKalunga, otai ketu linyengifa tu kale hatu dulika kuye. Ohatu ka ulika omaukwatya a fa aye moukalele, meongalo, momaukwaneumbo nosho tuu. Oshiimati shomhepo otashi ka kala shi liwetikile monghedi omo hatu ungaunga nookaume ketu kopahombo, novana vetu, novaitaveli vakwetu nosho yo naavo vehe fi ovaitaveli.
3 Okukala “nomwenyo momhepo pakukala kwaKalunga” otaku ke tu kwafela tu henuke okunyona. (1 Petrus 4:1-6) Ngeenge otwa kala hatu wilikwa komhepo iyapuki yaKalunga itatu ka nyona enyono olo ihali diminwa po. Mbela ohatu ka mona vali ouwa ulipi ngeenge otwa kala hatu ende mewiliko lomhepo iyapuki?
Kala popepi naKalunga nosho yo naKristus
4, 5. Okweenda momhepo ohaku nwefa mo ngahelipi etaleko letu li na sha naJesus?
4 Molwaashi ohatu ende nokuwilikwa komhepo iyapuki, ohatu dulu okukala nekwatafano lopofingo naKalunga nosho yo nOmona waye. Eshi Paulus a li ta shange shi na sha neeshali dopamhepo, okwa li a lombwela ovaitaveli vakwao vomuKorinto a ti: ‘Ohandi mu shiivifile [nye ava mwa li nale ovalongeli voikalunga], kape na ou ta popi momhepo yaKalunga ndee ta ti: Jesus na fingwe, ndele kape na ou ta dulu okutya: Jesus Oye Omwene, okuninga ta popifwa komhepo iyapuki.’ (1 Ovakorinto 12:1-3) Oikala keshe oyo hai linyengifa omunhu a sheke Jesus otai xwaxwamekwa kuSatana Ondiaboli. Tu li Ovakriste ovo hava ende mewiliko lomhepo iyapuki, otwa itavela kutya Jehova okwa nyumuna Jesus koufi nokwe mu tumbaleka e dule oishitwa ikwao aishe. (Ovafilippi 2:5-11) Otwa itavela mekuliloyambo laKristus notwe mu tambula ko e li Omwene wetu oo a tulwa po kuKalunga.
5 Ovanhu vamwe ovo va li tave liti Ovakriste mefelemido lotete O.P. kava li va itavela kutya Jesus okwe uyile kombada yedu e li omunhu wopambelela. (2 Johannes 7-11) Eitavelo la tya ngaho loipupulu ola li la ningifa ovanhu vamwe vaha tambule ko omahongo ashili e na sha naJesus, oo e li Messias. (Markus 1:9-11; Johannes 1:1, 14) Okweenda momhepo ohaku tu kwafele tuha tambule ko omahongo oushunimonima a tya ngaho. Ndele ohatu dulu ashike okufilwa onghenda kuKalunga ngeenge otwa kala oupafi pamhepo nokukala hatu “ende moshili.” (3 Johannes 3, 4) Onghee hano, natu kale twa tokola toko okuhenuka oushunimonima woludi keshe opo tu kale tu na ekwatafano la kola naTate yetu womeulu.
6. Omhepo yaKalunga ohai imike omaukwatya elipi mwaavo hava kala muyo nohava ende muyo?
6 Paulus okwa popya kutya oimhanga nosho yo okulongela oikalunga oku li “oilonga yombelela” ngaashi ashike oluhaelo nosho yo oilonga ikwao ya nyata. Ndele okwa yelifa yo a ti: “[Ava] vaKristus Jesus ova valela ombelela yavo nouhalu wavo nolwisho lavo . . . Hano ngenge tu nomwenyo womOmhepo, tu kaleni yo nokweenda mOmhepo.” (Ovagalati 5:19-21, 24, 25) Omhepo yaKalunga ohai imike omaukwatya elipi mwaavo hava kala muyo nohava ende muyo? Paulus okwa shanga a ti: “Oshiimati shomhepo osho ohole, ehafo, ombili, onheni, olune, ouwa, eitavelo, omwenyo muwa nelipangelo.” (Ovagalati 5:22, 23, NW) Paife natu ka kundafaneni omaukwatya oo oshiimati shomhepo.
‘Natu kale nokuholafana’
7. Ohole oshike, nomaukwatya amwe ayo elipipo?
7 Ohole oi li oshitukulwa shoshiimati shomhepo, noya kwatela mo okukala u hole vamwe neenghono, u na ko nasha navo nou na ekwatafano lopofingo navo. Omishangwa otadi ti: “Kalunga Oye ohole,” molwaashi oye ha ulike oukwatya oo monghedi ya denga mbada. Ohole inene oyo Kalunga nOmona waye ve hole nayo ovanhu oya ulikwa okupitila mekuliloyambo laJesus Kristus. (1 Johannes 4:8; Johannes 3:16; 15:13; Ovaroma 5:8) Ohatu didilikwa mo kutya fye ovashikuli vaJesus molwaashi otu holafane. (Johannes 13:34, 35) Ombibeli otai tu kumaida tai ti: ‘Natu kale nokuholafana.’ (1 Johannes 3:23) Paulus okwa ti kutya ohole oi na outalanheni nolukeno, ihai fi efupa, ihai litange, ihai holoka nai, ihai kongo shayo vene, ihai kenyanana, ihai dimbuluka owii ye u ningilwa, ihai nyakukilwa osho inashi yuka, ndele ohai nyakukilwa pamwe noshili, ohai tuvike aishe nohai itavele aishe, ohai teelele aishe, nohai lididimikile aishe. Kakele kaasho, ohole ihai xulu po nande. — 1 Ovakorinto 13:4-8.
8. Omolwashike tu na okukala tu hole ovalongelikalunga vakwetu?
8 Ngeenge otwa efa omhepo yaKalunga i kulike oukwatya wohole mufye, ohatu ka kala tu hole Kalunga nosho yo ovanhu vakwetu. (Mateus 22:37-39) Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Ou e he nohole, oye oha fyaala mefyo. Keshe ou ta tondo omumwaxe oye omudipai; ndele mu shi shii, kape nomudipai e nomwenyo waalushe tau kala muye.” (1 Johannes 3:14, 15) MuIsrael shonale, omudipai okwa li ashike ha amenwa moihondamenolando ngeenge ka li a dipaa omunhu mukwao omolwoutondwe. (Deuteronomion 19:4, 11-13) Ngeenge otwa kala hatu wilikwa komhepo iyapuki, ohatu ka kala tu hole Kalunga, ovaitaveli vakwetu nosho yo ovo vehe fi ovaitaveli.
“Ehafo mOmwene olo eenghono deni”
9, 10. Ehafo oshike, nomolwomatomheno elipi hatu dulu okukala twa hafa?
9 Ehafo olo okukala u udite elao lashili. Jehova ‘oKalunga omunelao.’ (1 Timoteus 1:11, OB-1954; Epsalme 104:31) Omona waKalunga okwa li a hafela okulonga ehalo laXe. (Epsalme 40:9; Ovaheberi 10:7-9) Onghee hano, “ehafo mOmwene olo eenghono [detu].” — Nehemia 8:10.
10 Okukala nehafo olo la dja kuKalunga ohashi tu kwafele tu kale twa hafa mokulonga ehalo laye nokuli nongeenge tu li momafimbo madjuu, ngeenge twa nyika oluhodi ile hatu hepekwa. “Eshiivo lokushiiva Kalunga” ohali tu etele ehafo. (Omayeletumbulo 2:1-5) Ekwatafano letu liwa naKalunga ole likolelela keshiivo lashili nokokukala tu na eitavelo muye nosho yo mekuliloyambo laJesus. (1 Johannes 2:1, 2) Ohashi tu etele yo ehafo okukala tu li oshitukulwa shoumwainafana washili wopaiwana. (Sefanja 3:9; Haggai 2:7) Eteelelo letu lOuhamba nosho yo oufembanghenda munene wokuudifa onghundana iwa ohai tu etele ehafo. (Mateus 6:9, 10; 24:14) Eteelelo lomwenyo waalushe nalo ohali tu etele ehafo. (Johannes 17:3) Molwaashi otu na eteelelo likumwifi la tya ngaho, natu ‘kale ashike nokunyakukwa.’ — Deuteronomion 16:15.
Kaleni ovanambili novananheni
11, 12. (a) Ombili oshike? (b) Ombili yopakalunga ohai tu nwefa mo ngahelipi?
11 Ombili oi li oshitukulwa shimwe shoshiimati shomhepo nohai kaleke omunhu e na omutima wa ngungumana nouhe na oshisho. Tate yetu womeulu oye Kalunga kombili, nokwe tu shilipaleka a ti: “Oshiwana shaye Omwene te ke shi punika nombili.” (Epsalme 29:11; 1 Ovakorinto 14:33) Jesus okwa lombwela ovahongwa vaye a ti: “Ombili ohandi i mu fiile, ombili yange ohandi i mu pe.” (Johannes 14:27) Osho osha li tashi ka kwafela ngahelipi ovashikuli vaye?
12 Ombili oyo Jesus a li a pa ovahongwa vaye oya li ya ngungumaneka omitima davo nomadiladilo avo noya li ya ninipika oisho yavo. Ova li ve na ombili unene tuu eshi va li va tililwa omhepo iyapuki oyo va li va udanekelwa. (Johannes 14:26) Kunena, ohatu hafele ‘ombili inene yaKalunga,’ oyo hai ngungumaneke omitima nomadiladilo etu, omolwokuwilikwa komhepo iyapuki ngeenge hatu ilikana. (Ovafilippi 4:6, 7) Kakele kaasho, omhepo yaJehova ohai tu kwafele tu kale twa ngungumana notu na ombili novaitaveli vakwetu nosho yo ovo vehe fi ovaitaveli. — Ovaroma 12:18; 1 Ovatessaloniki 5:13.
13, 14. Onheni oshike, nomolwashike tu na okukala hatu i ulike?
13 Onheni oya pambafana nombili, molwaashi ohai tu kwafele tu lididimikile owii ile enyono lonhumba tu na elineekelo kutya eenghalo otadi ka lunduluka. Kalunga omunanheni. (Ovaroma 9:22-24) Jesus naye okwa li a ulika onheni. Ohatu dulu okumona ouwa monheni yaJesus, molwaashi Paulus okwa ti: “Ame onda filwa onghenda, Jesus Kristus opo a holole muame tete outalanheni waye aushe ndi ninge oshihopaelelwa shaava tave ke mu itavela va mone omwenyo waalushe.” — 1 Timoteus 1:16.
14 Onheni ohai tu kwafele tu lididimike ngeenge vamwe tave tu ula eendjovo dii ile tave tu ningile oinima ii. Paulus okwa ladipika Ovakriste vakwao a ti: “Aveshe va taleni onheni.” (1 Ovatessaloniki 5:14) Molwaashi atusheni inatu wanenena nohatu nyono, ohatu ka kala twa hala ovanhu vakwetu ve tu tale onheni ngeenge twa nyona kuvo. Onghee hano, natu kendabale ‘okutala onheni nehafo.’ — Ovakolossi 1:9-12.
Kaleni mu na olune nosho yo ouwa
15. Olune oshike, yandja yo oihopaenenwa yaavo va li va ulika olune?
15 Ohatu ulike olune ngeenge hatu popi navamwe nombili noku va kwafela omolwokunakonasha navo. Jehova nOmona waye ove na olune. (Ovaroma 2:4, NW; 2 Ovakorinto 10:1, NW) Ovapiya vaKalunga naKristus ove na okukala ve na olune. (Mika 6:8, NW; Ovakolossi 3:12, NW) Nokuli novanhu vamwe ovo va li vehe na ekwatafano lopaumwene naKalunga ova li va ulika “olune linene lopanhu.” (Oilonga 27:3; 28:2, NW) Onghee hano, ohatu dulu okuulika olune ngeenge otwa ‘kala nokweenda momhepo.’
16. Omeenghalo dimwe dilipi tu na okuulika olune?
16 Ohatu dulu okuulika olune nokuli nongeenge otu na etomheno lokuhanduka molwaashi umwe e tu ula eendjovo tadi yahameke ile e tu ningila sha shii. Paulus okwa ti: “Handukeni, ndelenee inamu nyona. Inamu efa etango li ningine mu nehandu. Ndele inamu pa Satana onhele. . . . Kalafaneni [nolune, NW] nokufilafana onghenda nokudiminafana po omatimba, ngaashi Kalunga e mu dimina po muKristus.” (Ovaefeso 4:26, 27, 32) Osha yeleka okuulikila olune ovo tava yelekwa. Ndele ngeenge omukulunhuongalo Omukriste okwa dopa okuyandja omayele opamishangwa komunhu oo e wete lela kutya oku li pokuyapuka mo mondjila ‘youwa noyouyuki noshili’ molwaashi ashike a tila oku mu udifa nai, osha yela kutya omukulunhuongalo a tya ngaho ita ulike olune. — Ovaefeso 5:9.
17, 18. Ouwa oshike, nou na okudana onghandangala ilipi monghalamwenyo yetu?
17 Ouwa oo okukala neenghedi diwa noda denga mbada. Kalunga oha ulike oukwatya wouwa monghedi ya denga mbada. (Epsalme 25:8; Sakaria 9:17) Jesus naye okwa li e na eenghedi diwa. Ndele nande ongaho, ka li a dimina oku ifanwa “Omuhongi muwa.” (Markus 10:17, 18) Osho okwa li e shi ninga molwaashi oku shii kutya Kalunga oye oshihopaenenwa sha shiya ko shouwa.
18 Okudula kwetu okulonga ouwa ohaku iwa moshipala koufyuululwalunde wetu. (Ovaroma 5:12) Ndele nande ongaho, ohatu dulu okuulika ouwa ngeenge otwa ilikana kuKalunga e ‘tu longe ouwa.’ (Epsalme 119:66, NW) Paulus okwa li a lombwela ovaitaveli vakwao vokuRoma a ti: “Ovamwatate, naame ondi shi wete shili kutya mu li po mu yadi ouwa neshiivo alishe.” (Ovaroma 15:14) Omupashukili Omukriste oku na okukala “e hole ouwa.” (Titus 1:7, 8) Ngeenge ohatu wilikwa komhepo yaJehova, ohatu ka shiivikila oukwatya wouwa, naJehova ote ke tu ‘dimbuluka omolwouwa oo hatu longo.’ — Nehemia 5:19; 13:31.
‘Eitavelo lihe na oihelele’
19. Eitavelo oshike PaVaheberi 11:1?
19 Eitavelo nalo oli li oshitukulwa shoshiimati shomhepo. Eitavelo “olo elineekelo la pama okulineekela osho tashi teelelwa nokuliukifa painima i he wetike.” (Ovaheberi 11:1) Ngeenge otu na eitavelo la pama, otu na oushili lela kutya keshe osho Jehova a udaneka ote ke shi wanifa nonande katu shi wete paife. Pashihopaenenwa, eshito ole tu tomha tu itavele kutya oku na Omushiti. Ngeenge ohatu ende mewiliko lomhepo iyapuki ohatu ka kala tu na eitavelo la tya ngaho.
20. ‘Oulunde oo uhe kwete oku tu dingatela’ oshike, nongahelipi hatu dulu okuhenuka oulunde wa tya ngaho nosho yo oilonga yombelela?
20 Okuhakala neitavelo oko ‘oulunde oo uhe kwete oku tu dingatela.’ (Ovaheberi 12:1) Otwa pumbwa okulineekela momhepo yaKalunga opo tu dule okuhenuka oilonga yombelela, ohole yokuhola omaliko nosho yo omahongo oipupulu oyo tai dulu okunyona po eitavelo letu. (Ovakolossi 2:8; 1 Timoteus 6:9, 10; 2 Timoteus 4:3-5) Omhepo yaKalunga ohai imike eitavelo movapiya vaye vokunena la fa olo la li liniwe kovapiya vaye ovo va tetekela efimbo lOvakriste nosho yo vakwao ovo va hokololwa mOmbibeli. (Ovaheberi 11:2-40) Eitavelo letu ‘lihe na oihelele’ ohali pameke eitavelo lavamwe. — 1 Timoteus 1:5; Ovaheberi 13:7.
Kaleni mu na omwenyo muwa nosho yo elipangelo
21, 22. Omwenyo muwa oshike, nomolwashike tu na okukala tu u na?
21 Omwenyo muwa oo okukala nomhepo iwa nosho yo engungumano. Kalunga oku na yo omwenyo muwa. Osho otu shi shii molwaashi Jesus oo a li e na omaukwatya a fa aJehova filufilu, okwa li e na omwenyo muwa. (Mateus 11:28-30, NW; Johannes 1:18; 5:19) Ndele mbela tu li ovapiya vaKalunga ohatu pulwa tu ninge shike?
22 Tu li Ovakriste, Kalunga okwa hala tu ‘kale nomwenyo muwa novanhu aveshe.’ (Titus 3:2, yelekanifa NW.) Ohatu ungaunga novanhu nomwenyo muwa moukalele. Ovo va pyokoka pamhepo otava kumaidwa va pukulule “nomwenyo muwa” Ovakriste ovo tava nyono. (Ovagalati 6:1, NW) Atusheni ohatu dulu okuxumifa komesho oukumwe nombili yopaKriste mokukala tu na ‘elininipiko nomwenyo muwa.’ (Ovaefeso 4:1-3, yelekanifa NW.) Ohatu dulu okukala tu na omwenyo muwa ngeenge otwa twikile okweenda mewiliko lomhepo nosho yo okukala tu na elipangelo.
23, 24. Elipangelo oshike, nohali tu kwafele ngahelipi?
23 Elipangelo ohali tu kwafele tu pangele omadiladilo etu, okupopya kwetu nosho yo eenghatu detu. Jehova okwa li e “lididimika” eshi a li ta ungaunga noshiwana shaBabilon osho sha li sha hanauna po Jerusalem. (Jesaja 42:14) Omona waye okwe tu ‘fiila oshihopaenenwa’ shi na sha nokuulika elipangelo eshi a li ta mono oixuna. Omuyapostoli Petrus okwa kumaida Ovakriste vakwao va ‘wede keshiivo lavo elipangelo.’ — 1 Petrus 2:21-23; 2 Petrus 1:5-8.
24 Ovakulunhuongalo Ovakriste ove na okukala ve na elipangelo. (Titus 1:7, 8, NW) Ndele aveshe ovo hava wilikwa komhepo iyapuki otava dulu okukala ve na elipangelo, nokungaho, otava dulu okuhenuka oluhaelo, okupopya eendjovo da nyata ile keshe tuu osho tashi dulu oku va ningifa va kale inava hokiwa kuJehova. Ngeenge otwa efa omhepo yaKalunga i imike elipangelo mufye, osho otashi ke limonikila kuvamwe mokupopya kwetu nosho yo melihumbato letu.
Twikileni okweenda momhepo
25, 26. Okweenda momhepo ohaku kumu ngahelipi ekwatafano letu navamwe kunena nosho yo etimaumbwile letu li na sha nonakwiiwa?
25 Ngeenge ohatu ende mewiliko lomhepo, ohatu ka kala ovaudifi vOuhamba ovaladi. (Oilonga 18:24-26) Ohatu ka kala ookaume vawa, unene tuu kovaitaveli vakwetu. Eshi hatu wilikwa komhepo iyapuki, ohatu ka kala yo odjo yetwomukumo lopamhepo kovalongelikalunga vakwetu. (Ovafilippi 2:1-4) Mbela Ovakriste aveshe hasho va hala okukala ngaho?
26 Kashipu okweenda momhepo mounyuni ou tau pangelwa kuSatana. (1 Johannes 5:19) Ndele nande ongaho, ovanhu omamiliyona otava ende mewiliko lomhepo iyapuki kunena. Ngeenge otwe lineekela Jehova nomutima wetu aushe, ohatu ka hafela onghalamwenyo paife nohatu ka dula okutwikila okweenda mondjila yaye youyuki fiyo alushe, e li Omuyandji womhepo iyapuki. — Epsalme 128:1; Omayeletumbulo 3:5, 6.
Oto nyamukula ngahelipi?
• ‘Okweenda momhepo’ ohaku nwefa mo ngahelipi ekwatafano letu naKalunga nosho yo nOmona waye?
• Oshiimati shomhepo iyapuki oshi na omaukwatya elipi?
• Omeenghedi dimwe dilipi hatu dulu okuulika oshiimati shomhepo yaKalunga?
• Okweenda momhepo ohaku kumu ngahelipi onghalamwenyo yetu kunena nosho yo etimaumbwile letu li na sha nonakwiiwa?
[Efano pepandja 13]
Ulikila vamwe olune okupitila mokupopya navo nombili noku va kwafela