Omwa wana okupewa Ouhamba waKalunga
“Osho edidiliko letokolo laKalunga la yuka, nokutya nye mu talwe mwa wapalela ouhamba waKalunga.” — 2 TES. 1:5.
1, 2. Kalunga okwa lalakanena shike shi na sha nokutokola ovanhu, nolyelye te ke va tokola?
MOMUDO 50 O.P. lwaapo, omuyapostoli Paulus okwa li muAtena, omo mwa li ovanhu vahapu hava longele oikalunga. Mokutala konghalo ya tya ngaho, osha li she mu linyengifa a yandje oundombwedi nouladi. Okwa li a xulifa oshipopiwa shaye neendjovo odo da li da kuma ovapwilikini vaye ovapaani, tadi ti: “Paife eshi [Kalunga] ota lombwele ovanhu aveshe naakushe, ve nokulidilulula, osheshi Ye e tu yukifila efiku lokutokola ounyuni, eshi te u tokolifa ouyuki komulumenhu tuu oo, Ye mwene okwe mu hoolola nokwe mu didilikila aveshe eshi e mu nyumuna koufi.” — Oilonga 17:30, 31.
2 Kashi fi tuu oshinima sha kwata moiti okudiladila koushili oo kutya Kalunga okwa tula po efiku loku ka tokola ovanhu monakwiiwa! Etokolo olo otali ka ningwa komulumenhu oo a popiwa kuPaulus moshipopiwa shaye osho a li a yandja muAtena. Omulumenhu oo a popiwa kuPaulus oye omunyumunwa Jesus Kristus. Jesus oye ta ka tokola kutya olyelye a wana okukala nomwenyo ile okufya.
3. Omolwashike Jehova a li a ninga ehangano naAbraham, nolyelye ta dana onghandangala ye likalekelwa mokuwanifwa kwalo?
3 Efiku lEtokolo ota li ka kwata oule womido 1 000. Jesus oye ta ka kala omutokoli munene oo a tulwa po kuJehova nosho yo Ohamba yOuhamba waJehova. Jehova okwa hoolola yo ovanhu vamwe ovo tava ka pangela nokutokola pamwe naJesus momukokomoko womido odo eyovi. (Yelekanifa Lukas 22:29, 30.) Konyala omido 4 000 da pita, Jehova okwa li a dika po ekanghameno li na sha nEfiku lEtokolo eshi a li a ninga ehangano nomupiya waye omudiinini Abraham. (Lesha Genesis 22:17, 18.) Osha yela kutya ehangano olo ola li la hovela okulonga momudo 1943 K.O.P. Abraham ka li a uda ko filufilu kutya ehangano olo ola li tali ka etela ovanhu shike. Ndele kunena otu shii kutya oludalo laAbraham otali dana onghandangala ye likalekelwa mokuwanifwa kwelalakano laKalunga li na sha nokutokola ovanhu okupitila mehangano olo.
4, 5. (a) Olyelye oshitukulwa sha fimana sholudalo laAbraham, nokwa popya shike shi na sha nOuhamba waKalunga? (b) Eteelelo lokukala oshitukulwa shOuhamba waKalunga ola li la yeulukila ovanhu naini?
4 Oshitukulwa sha fimana sholudalo laAbraham osha li Jesus, oo a li a vaekwa nomhepo iyapuki mo 29 O.P., ndele ta ningi Messias ile Kristus omuudanekwa. (Gal. 3:16) Okudja opo Jesus okwa li ta ka udifila Ovajuda onghundana iwa yOuhamba oule womido nhatu netata. Eshi Johannes Omuninginifi a li a kwatwa po, Jesus okwa li a ulika kutya ovanhu vamwe otava dulu oku ka kala oilyo yOuhamba oo eshi a ti: “Okomafiku aJohannes [Omuninginifi, NW] fiyo opaife ouhamba weulu otau tondokelwa, novahomoni tave u hakana.” — Mat. 11:12.
5 Shihokwifa, fimbo Jesus a li ina popya shi na sha naavo tava ka “hakana” Ouhamba womeulu, okwa li a popya a ti: “Oshili handi mu lombwele: muava va dalwa kovakainhu kaku nomunene e dule Johannes [Omuninginifi, NW]; ndele ou munini e dulike kuaveshe mouhamba womeulu, oye e mu dule.” (Mat. 11:11) Omolwashike Jesus a li a popya eendjovo odo? Omolwaashi eteelelo lokukala oshitukulwa shOuhamba waKalunga ka la li la yeulukila natango ovadiinini fimbo va li inava tililwa omhepo iyapuki pOpentekoste 33 O.P. Pefimbo opo, Johannes Omuninginifi okwa hangwa a fya nale. — Oil. 2:1-4.
Oludalo laAbraham ola yukipalifwa
6, 7. (a) Omonghedi ilipi oludalo laAbraham la li tali ka kala “ngaashi eenyofi dokeulu”? (b) Abraham okwa li a mona omanangeko noupuna elipi, noludalo laye ohali mono omanangeko noupuna a faafana elipi?
6 Abraham okwa li a lombwelwa kutya oludalo laye otali ka hapupala notali ka kala “ngaashi eenyofi dokeulu” nongaashi eheke pomunghulo wefuta. (Gen. 13:16; 22:17) Osho osha hala okutya, pefimbo laAbraham ovanhu kava li tava dulu okushiiva kutya ovanhu ve fike peni va li tava ka kala oludalo olo. Ndele omuvalu wokondadalunde woludalo laye lopamhepo xuuninwa owa ka hololwa. Kakele kuJesus, ovanhu ovo ova li tava ka kala 144 000. — Eh. 7:4; 14:1.
7 Eendjovo daKalunga oda popya shi na sha neitavelo laAbraham da ti: “[Abraham] okwa itavela Omwene. Ndele Ye okwe li mu valela ouyuki.” (Gen. 15:5, 6) Oshoshili kutya ovanhu itava dulu okukala ovayuki filufilu. (Jak. 3:2) Ndele nande ongaho, molwaashi Abraham okwa li e na eitavelo la tongomana, Jehova okwa li e mu tala ko ngaashi omuyuki nokwa li nokuli e mu tala ko e li kaume kaye. (Jes. 41:8) Ovo ve li oludalo lopamhepo laAbraham pamwe naJesus, navo ova yukipalifwa, naasho oshe va etela omanangeko noupuna mahapu e dule oo a li a monika kuAbraham.
8. Oilyo yoludalo laAbraham oi na omhito yoku ka mona omanangeko noupuna elipi?
8 Ovakriste ovavaekwa ova yukipalifwa molwaashi ove na eitavelo tali longo mekuliloyambo laJesus. (Rom. 3:24, 28) Pataleko laJehova, ova mangululwa moulunde notava dulu okuvaekwa nomhepo iyapuki va ninge ovana vaKalunga vopamhepo, ovamwaxe vaJesus Kristus. (Joh. 1:12, 13) Ova ninga oshitukulwa shehangano lipe nove li oshiwana shipe, ‘Israel yaKalunga.’ (Gal. 6:16; Luk. 22:20) Kae fi tuu omaufembanghenda makumwifi! Omolwoinima oyo Kalunga e va ningila, Ovakriste ovavaekwa kave na eteelelo loku ka kala fiyo alushe kombada yedu. Ova yamba po eteelelo olo omolwehafo linene loku ka kala pamwe naJesus pefimbo lEfiku lEtokolo noku ka pangela pamwe naye meulu. — Lesha Ovaroma 8:17.
9, 10. (a) Ovakriste ovo tava ka pangela pamwe naJesus ova hovela okuvaekwa naini nomhepo iyapuki, nova li va teelelwa va ninge shike? (b) Ovakriste ovavaekwa ohava mono ekwafo lilipi?
9 POpentekoste 33 O.P., ovanhu ovadiinini ova li va pewa omhito yoku ka ninga ovapangeli pamwe naJesus pefimbo lEfiku lEtokolo. Ovahongwa vaJesus 120 lwaapo ova li va ninginifwa nomhepo iyapuki, nokungaho ova li va ninga Ovakriste ovavaekwa votete. Ndele osho osha li ashike ehovelo kuvo. Okudja opo, ova li ve na okuulika oudiinini wavo kuJehova nonande otava shakeneke omayeleko oo taa etifwa kuSatana. Ova li ve na okukala ovadiinini fiyo okefyo opo va dule okupewa oshishani shomwenyo meulu. — Eh. 2:10.
10 Jehova oha kumaida nokutwa omukumo Ovakriste ovavaekwa okupitila mEendjovo daye nosho yo meongalo lopaKriste opo va dule okukala ovadiinini. Pashihopaenenwa, omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Ovakriste ovavaekwa vokuTessaloniki a ti: “Ngaashi xe novana vaye noku mu twa omukumo, noku mu kunghilila shili, mu ende ngaashi sha wapalela Kalunga, ou e mu ifanena mouhamba waye nomoshinge shaye.” — 1 Tes. 2:11, 12.
11. Jehova okwa shangifa ondjokonona ilipi omolwouwa woilyo ‘yaIsrael yaKalunga’?
11 Oule womido omilongo okudja eshi oilyo yotete yeongalo lOvakriste ovavaekwa ya li ya hoololwa, Jehova okwa li e wete sha wapala okushangifa ondjokonona i na sha noukalele waJesus wokombada yedu nosho yo nghee Jehova a li a ungaunga nOvakriste ovavaekwa vomefelemudo lotete noku va pa omayele. Kungaho, Jehova okwa li a weda ko kOmishangwa dOshiheberi odo da kala po nale Omishangwa dopaKriste dOshigreka da nwefwa mo. Omishangwa dOshiheberi oda li da shangelwa tete Israel shopambelela eshi sha li shi na ekwatafano le likalekelwa naKalunga. Omishangwa dopaKriste dOshigreka oda li da shangelwa tete ‘Israel yaKalunga,’ ovo va vaekwa ve li ovamwaxe vaKristus novana vopamhepo vaKalunga. Osho inashi hala okutya ovo va li vehe fi Ovaisrael kava li tava dulu okumona ouwa muhapu mokukonakona Omishangwa dOshiheberi. Sha faafana, Ovakriste ovo vehe fi ovavaekwa ohava mono ouwa muhapu mokukonakona nokukala metwokumwe nomayele oo e li mOmishangwa dopaKriste dOshigreka. — Lesha 2 Timoteus 3:15-17.
12. Paulus okwa li a dimbulukifa Ovakriste ovavaekwa shi na sha nashike?
12 Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va yukipalifwa nova vaekwa nomhepo iyapuki opo va dule okupewa efyuululo lavo lomeulu. Okuvaekwa kwavo ka kwa li taku va ningifa va kale tava pangele Ovakriste vakwao ovavaekwa fimbo ve li natango kombada yedu. Ovakriste vamwe vonale ova li va dimbwa oushili oo, ndele tava hovele okulalakanena efimano mokati kovamwaxe meongalo. Osho osha li she linyengifa Paulus a pule ta ti: “Nye omwa kuta, mwa punapala nokuli, mwa ninga nokuli mwa fa eehamba mu he na nafye? Heeno, ngeno mwa ninga ovapangeli, nafye yo tu pangele pamwe nanye!” (1 Kor. 4:8) Onghee hano, Paulus okwa li a dimbulukifa ovavaekwa vopefimbo laye a ti: “Hakutya fye twa hala okupangela eitavelo leni, ndelenee fye ovayakuli pamwe nanye omolwehafo leni; osheshi meitavelo omwa pama.” — 2 Kor. 1:24.
Okwoongelwa kwo 144 000
13. Okwoongelwa kwovavaekwa okwa kala taku ende ngahelipi konima yo 33 O.P.?
13 Ovakriste aveshe ovavaekwa, ovo ve li 144-000 kava li va ongelwa mefelemudo lotete. Okwoongelwa kwavo okwa li kwa twikila pefimbo lovayapostoli nokonima yefimbo okwa ka kala taku ende kanini. Ndele nande ongaho, okwa li kwa twikila momukokomoko womafelemido fiyo okunena. (Mat. 28:20) Konima yefimbo, eshi Jesus a hovela okupangela mo 1914, oilonga yokwoongela ovavaekwa oya kala tai longwa neendelelo.
14, 15. Oshike sha ningwa po mefimbo letu shi na sha nokwoongelwa kwovavaekwa?
14 Tete, Jesus okwa li a koshola meulu oishitwa yopamhepo aishe oyo i li omhinge nepangelo laKalunga. (Lesha Ehololo 12:10, 12.) Opo nee okwa li a yandja elitulemo kokwoongelwa kwoilyo yomonakwiiwa yepangelo lOuhamba waye opo omuvalu wo 144 000 u kale we lixwa po. Mo 1930 nasha, osha li sha yela kutya okwoongelwa kwoilyo oyo okwa li pokupwa navahapu ovo va li tava tambula ko onghundana iwa kava li ve na etimaumbwile lokuya meulu. Omhepo kaya li tai hepaulula pamwe navo kutya ove li ovana vaKalunga. (Yelekanifa Ovaroma 8:16.) Ponhele yaasho, ova li va ulika kutya vo ove li ‘eedi dimwe,’ odo di na eteelelo loku ka kala fiyo alushe moparadisa kombada yedu. (Joh. 10:16, OB-1986) Onghee hano, konima yo 1935 oilonga yokuudifa oya li ya yukifa elitulemo kokwoongela “ongudu inene” oyo tai ka xupa “moudjuu munene,” oyo ya monika komuyapostoli Johannes memoniko. — Eh. 7:9, 10, 14, yelekanifa NW.
15 Eshi pa pita omido okudja mo 1930 nasha, ovanhu vamwe ova li natango va vaekwa va kale ve na eteelelo lokuya meulu. Omolwashike mbela? Omafimbo amwe otashi dulika hava pingena po ovo va li nale ovavaekwa ndele kave fi vali ovadiinini. (Yelekanifa Ehololo 3:16.) Paulus okwa li a popya shi na sha novanhu vamwe ovo a li e shii ndele ova fiya po oshili. (Fil. 3:17-19) Jehova oha hoolola oolyelye va pingene po ovo vehe fi ovadiinini? Jehova oye mwene ta tokola shi na sha naasho. Ndele nande ongaho, osha yela kutya ita ka hoolola ovanhu ovo opo ve lidilulula, ndele ovovo va ulika oudiinini wavo filufilu, ngaashi ovahongwa ovo Jesus a li pamwe navo eshi a dika po Edimbuluko.a — Luk. 22:28.
16. Otu na olupandu lilipi shi na sha novavaekwa, nohatu dulu okukala nelineekelo lilipi?
16 Ovo vavaekwa va kale ve na eteelelo lomeulu okudja mo 1930 nasha haaveshe va pingena po vamwe ovo vehe fi vali ovadiinini. Jehova okwa popya kutya Ovakriste vamwe ovavaekwa otava ka kala po fiyo opexulilo longhalelo ei yoinima nofiyo osheshi “Babilon shinene,” ta ka hanaunwa po.b (Eh. 17:5) Ohatu dulu okukala tu na elineekelo kutya omuvalu woilyo 144 000 otau ka kala we lixwa po pefimbo laJehova la wapala nonokutya xuuninwa aveshe otava ka pangela mepangelo lOuhamba waJehova. Otwa itavela yo Eendjovo dopaxunganeko odo tadi ti kutya ongudu inene oyo tai hapupala otai ka twikila okukala idiinini. Mafiku ongudu inene otai ka ‘dja moudjuu munene’ oo tau ka etifwa kounyuni waSatana notai ka hafela okuya mounyuni mupe waKalunga.
Omuvalu woilyo yepangelo laKalunga lomeulu ou li pokuwana
17. PavaTessaloniki votete 4:15-17 nosho yo Ehololo 6:9-11, oshike sha ningilwa Ovakriste ovavaekwa ovo va fya ovadiinini?
17 Okudja mo 33 O.P., Ovakriste ovavaekwa omayovi omilongo ova kala ve na eitavelo la kola nove lididimika noudiinini fiyo okefyo. Ovavaekwa va tya ngaho ova talwa ko nale va wana okupewa Ouhamba, noumbangi wopamishangwa otau ulike kutya ova pewa ondjambi yavo diva konima eshi okukala po kwaKristus kwa hovela. — Lesha 1 Ovatessaloniki 4:15-17; Ehololo 6:9-11.
18. (a) Ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu ove na elineekelo lashike? (b) Eedi dimwe ohadi tale ko ngahelipi ovamwaxe ovavaekwa?
18 Ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu ove na oushili filufilu kutya ngeenge ova kala ovadiinini, otava ka pewa mafiku ondjambi yavo yokuya meulu. Ngeenge omamiliyona eedi dimwe taa diladila shi na sha neitavelo lovamwaxe ovavaekwa, ohadi dimine metwokumwe neendjovo domuyapostoli Paulus oo a li a lombwela ovamwaxe ovavaekwa vokuTessaloniki a ti: “Fye vene ohatu litange momaongalo aKalunga molweni, omolwelididimiko leni neitavelo leni omokutewaatewa kweni akushe [nomaudjuu] oo hamu a humbata. Osho edidiliko letokolo laKalunga la yuka, nokutya nye mu talwe mwa wapalela ouhamba waKalunga, ngaashi tamu u hepekelwa yo.” (2 Tes. 1:3-5) Ngeenge ovavaekwa aveshe ovo ve li kombada yedu ova puko, kashi na nee mbudi kutya onaini, ovapangeli vouhamba waKalunga otava ka kala va wana po meulu. Osho itashi ka etifa tuu ehafo meulu nosho yo kombada yedu!
[Omashangelo opedu]
a Tala Oshungonangelo ye 1 Marsa 1992, epandja 15, okatendo 17.
b Tala oshitukulwa “Omapulo a dja kovaleshi,” mOshungonangelo yoshiingilisha ye 1 Mei 2007.
Oto dulu okuyelifa?
• Kalunga okwa li a hololela Abraham shike osho shi na ekwatafano nEfiku lEtokolo?
• Omolwashike Abraham a li a yukipalifwa?
• Oludalo laAbraham otali mono shike eshi la yukipalifwa?
• Ovakriste aveshe ove na elineekelo lashike?
[Efano pepandja 24]
Jesus okwa li a ladipika ovashikuli vaye va lalakanene Ouhamba
[Efano pepandja 25]
Jehova okwa li a hovela okwoongela oilyo yoshitukulwa oshitivali sholudalo laAbraham pOpentekoste 33 O.P.
[Efano pepandja 26]
Eedi dimwe oda hafa eshi di li pamwe nOvakriste ovavaekwa momafiku aa axuuninwa