‘Kalunga oye ha kulike’
“Nakutwika nanakutekela ovo kave li sha, ndelenee oKalunga tuu ou ta kulike.” — 1 KOR. 3:7.
1. Omeityo lilipi tu li “ovalongi pamwe naKalunga”?
OMUYAPOSTOLI Paulus okwa popya shi na sha noufembanghenda oo Ovakriste aveshe ve na, a ti: “Ofye ovalongi pamwe naKalunga.” (Lesha 1 Ovakorinto 3:5-9.) Eshi Paulus a popya eendjovo odo, okwa li ta popi shi na sha noilonga yokuninga ovanhu ovahongwa. Okwa li a faafanifa oilonga oyo nokukuna nosho yo okutekela eembuto. Ndele opo tu pondole moilonga oyo ya fimanenena, otwa pumbwa ekwafo laJehova. Paulus okwe tu dimbulukifa kutya, ‘Kalunga oye ha kulike.’
2. Omolwashike oushili oo kutya ‘Kalunga oye ha kulike’ tau dulu oku tu kwafela tu kale tu na etaleko la yuka shi na sha noukalele wetu?
2 Okukala tu shii kutya Kalunga oye ha kulike otashi tu kwafele tu kale tu na etaleko la yuka shi na sha noukalele wetu. Otashi dulika tu kale hatu udifa nohatu hongo ovanhu nouladi, ndele nande ongaho, Jehova oye a wana okupandulwa omolwekulo keshe olo tali ningwa po. Omolwashike mbela? Omolwaashi nande natu kendabale ngaashi hatu dulu, kape na umwe womufye oo e shii kutya ohashi ende ngahelipi opo omunhu a kule pamhepo. Ohamba Salomo oya popya sha yela shi na sha naasho eshi ya ti: “[Itatu] shiiva oilonga aishe yaKalunga.” — Omuud. 11:5.
3. Efaafano lilipi li li pokati koilonga yokukuna eembuto do venevene nosho yo oilonga yetu yokuninga ovanhu ovahongwa?
3 Mbela okukala tuhe shii lela kutya omunhu oha kulu ngahelipi pamhepo otashi ningifa oilonga yetu i kale ihe fi ihafifa? Hasho nandenande! Ponhele yaasho, ohashi i ningifa i kale itunhula noihokwifa. Ohamba Salomo oya ti: “Ombuto yoye i kuna ongula, ndele ino tulumukifa eke loye komatango. Osheshi ku shi shii, ilipi po tai ka mena, oyo ile inya, ile ngenge aishe ivali tai ka kala ya wapala.” (Omuud. 11:6) Doshili, ngeenge hatu kunu eembuto do venevene, ihatu kala tu shii kutya openi tadi ka mena nongeenge otadi ka mena tuu. Shihapu osho hashi ningwa po opo ombuto i mene ihatu kala tu shi shii. Osho osho yo shi li ngaho shi na sha noilonga yokuninga ovanhu ovahongwa. Jesus okwa divilika oushili oo momafaneko aye avali oo taa hangwa mEvangeli laMarkus, etukulwa 4. Natu ka taleni kutya oshike hatu dulu okulihonga momafaneko oo avali.
Omaludi edu a yoolokafana
4, 5. Ngonga pauxupi efaneko laJesus lomukuni oo a li a unda eembuto mepya.
4 MuMarkus 4:1-9, Jesus okwa hokolola kombinga yomukuni oo a unda eembuto mepya noda li da wila pomadu a yoolokafana. Okwa ti: “Pwilikineni: Tala, omukuni okwa pita a ka kune. Ndele mokukuna kwaye dimwe oda wila mondjila, needila de uya ndele tadi di shomona po. Ndele dimwe oda wila poluma pu he na edu lihapu, ndele oda mena divadiva, osheshi edu ola li lixupi. Ndele etango eshi la pita, oda lemba ndele oda fya po, osheshi oda li di he na omidi. Ndele dimwe oda wila keeshosholo, neeshosholo da kula tadi di fininike, ndele inadi dala sha. Ndele dimwe oda wila medu liwa, oda mena, da kula, ndee oda dala fiyo omilongo nhatu, 60 nefele.”
5 Pefimbo lOmbibeli, ovanhu okwa li hava undu eembuto momapya ngeenge tava kunu. Omukuni okwa li ha humbata eembuto moshikutu shaye ile moshikwatelwa ye ta ende nee ta undu. Mefaneko olo la popiwa metetekelo, omukuni ka li a kuna owina eembuto pomadu a yoolokafana. Ponhele yaasho, eembuto odo a unda oda li da wila pomadu a yoolokafana.
6. Ongahelipi Jesus a li a yelifa efaneko lomukuni?
6 Jesus okwa yelifa eityo lefaneko olo muMarkus 4:14-20, a ti: “Omukuni ota kunu ondjovo. Odo da wila mondjila, ovava hava kunwa eendjovo, ndee fimbo tava udu, Satana te uya divadiva, ndee ta kufa eendjovo da kunwa muvo. Naadi da kunwa poluma ovava tava tambula eendjovo nehafo shimha tuu ve di uda. Ndele vo ve he na omidi muvo vene, ndele ovo ovana vokafimbo, ndele ngenge tava hangika koudjuu ile tava hepekelwa eendjovo, otave di efa. Ndele dimwe odo da kunwa mokati keeshosholo, ovava tava udu eendjovo, ndele oshisho shounyuni ou nepukifo loupuna, nakeshe tuu okahalu otake uya mo ndee taka fininike eendjovo, ndee tadi kala oifete. Ndele odo da kunwa medu liwa, ovava tava udu eendjovo, ndee tave di tambula, ndee tava dala oilya [lwomilongo] nhatu, lwo-60 nolwefele.”
7. Eembuto nosho yo omaludi edu okwa li taa faneke shike?
7 Dimbuluka kutya Jesus ina tya kutya omukuni okwa kuna eembuto da yoolokafana. Ndele ponhele yaasho, okwa li ta popi eembuto doludi limwe odo da wila pomadu a yoolokafana, noidjemo oya li ya yoolokafana. Eembuto dimwe oda li da wila pedu la mbadela, dimwe oda li da wila pomamanya, dimwe oda li da wila peeshosholo, naado da ka dala nawa oda li da wila pedu liwa. (Luk. 8:8) Eembuto odo oda li tadi faneke shike? Oda li tadi faneke etumwalaka lOuhamba olo tali hangwa mEendjovo daKalunga. (Mat. 13:19) Omaludi edu oo okwa li taa faneke shike? Okwa li taa faneke oikala yomitima dovanhu ya yoolokafana. — Lesha Lukas 8:12, 15.
8. (a) Omukuni ota faneke shike? (b) Omolwashike eenghedi omo ovanhu have linyenge konghundana iwa da yoolokafana?
8 Omukuni okwa li ta faneke shike? Okwa li ta faneke ovalongi pamwe naKalunga, ovaudifi vonghundana iwa yOuhamba. Ngaashi Paulus naApollos, ovaudifi ovo navo ohava kunu ashike nokutekela eembuto dopafaneko. Nonande ova longe noudiinini, oidjemo ohai kala ya yoolokafana. Omolwashike mbela oidjemo hai kala ya yoolokafana? Omolwoikala yomitima dovanhu ya yoolokafana ovo hava pwilikine konghundana iwa. Pafaneko laJesus, omukuni haye ha ufa kutya oidjemo otai ka kala ya tya ngahelipi. Osho itashi hekeleke tuu, unene tuu kovamwatate novamwameme ovadiinini ovo va kala tava longele Jehova omido dihapu, tashi dulika omido omilongo, ndele otava monika va fa inava pondola sha!a Omolwashike taku dulu okutiwa ngaho?
9. Oshili tai hekeleke ilipi omuyapostoli Paulus nosho yo Jesus va li va divilika?
9 Oudiinini womukuni ihau ufwa koidjemo yoilonga yaye. Paulus okwa yelifa oshitwa osho eshi a ti: ‘Keshe umwe ota pewa ondjabi yaye mwene i fike poshilonga shaye mwene.’ (1 Kor. 3:8) Ondjabi ohai kala ye likolelela koilonga, ndele hakoidjemo yoilonga. Jesus naye okwa li a divilika oshitwa osho eshi ovahongwa vaye va li tave mu hepaululile oidjemo yoilonga yavo yokuudifa. Ovahongwa ova li va hafa neenghono eshi va ta eendemoni movanhu medina laJesus. Ndele nande ongaho, Jesus okwe va lombwela a ti: “Inamu hafela eshi eemhepo tadi dulika kunye, hafeni omadina eni eshi a shangelwa meulu.” (Luk. 10:17-20) Otashi dulika eembuto domukuni diha imike oiimati ihapu, ndele osho inashi hala okutya ina longa noudiinini. Luhapu, oidjemo yoilonga yetu yokukuna eembuto dopafaneko ohai kala ye likolelela koikala yomitima dovapwilikini. Kakele kaasho, oushili oyoo kutya, Kalunga oye ha kulike.
Oshinakuwanifwa shaavo tava pwilikine kEendjovo daKalunga
10. Oshike hashi ufa kutya omunhu wonhumba oo a uda eendjovo daKalunga ota ka kala edu liwa ile hasho?
10 Ongahelipi shi na sha naavo tava pwilikine keendjovo daKalunga? Mbela ova nunwa nale kutya otave ke linyenga ngahelipi? Hasho nandenande! Kutya nee otava ka kala edu liwa ile hasho, osho oshe likolela kuvo vene. Eenghalo nosho yo oikala yomitima dovanhu otai dulu okulunduluka. (Rom. 6:17) Jesus okwa popya mefaneko laye shi na sha novapwilikini vamwe kutya, “fimbo tava udu,” Satana okwe uya divadiva, ndele ta kufa mo eendjovo odo da kunwa muvo. Ndele ohatu dulu okukelela osho shiha ningwe. MuJakob 4:7, Ovakriste ova ladipikwa va ‘kondjife Satana,’ opo e va ye onhapo. Natango Jesus okwa popya shi na sha navamwe ovo hava tambula ko eendjovo nehafo pehovelo, ndele ihava ningi exumokomesho molwaashi ihava kala ‘ve na omidi muvo vene.’ Ndele ovapiya vaKalunga otava ladipikwa va kale va ‘twamifwa nova dikwa mohole’ opo va dule okukoneka “oumbwalangadja, noule womukokomoko, noule woposhi, noule wopombada, nokushiiva ohole yaKristus ei i dule eshiivo alishe.” — Ef. 3:17-19; Kol. 2:6, 7.
11. Ongahelipi omunhu ta dulu okuhenuka oisho nosho yo oupuna iha fininike eendjovo odo da kunwa momutima waye?
11 Vamwe ovo va uda eendjovo daKalunga okwa tiwa kutya ova efa “oshisho shounyuni ou nepukifo loupuna” i fininike eendjovo odo da kunwa momitima davo ndele tadi ningi oifete. (1 Tim. 6:9, 10) Ongahelipi ovapwilikini tava dulu okuhenuka onghalo ya tya ngaho? Omuyapostoli Paulus okwa yandja omayele taa longo, eshi a ti: “Mokukala kweni kaleni mu he nolwisho. Eshi mu shi kwete nashi mu wanene, osheshi Ye okwa tya: Ame ihandi ku efa noitandi ku fii po nande.” — Heb. 13:5.
12. Omolwashike ovo tava fanekwa kedu liwa hava imike oiimati yomuvalu wa yoolokafana?
12 Hauxuuninwa, Jesus okwa ti kutya eembuto odo da kunwa medu liwa oda li da “dala oilya [lwomilongo] nhatu, lwo-60 nolwefele.” Osho osha hala okutya ouhapu woiimati oyo hai imikwa kwaavo ve na oikala iwa yomitima, ovaudifi vonghundana iwa, owa yooloka she likolelela keenghalo davo. Pashihopaenenwa, otashi dulika oukulupe ile oudu woshinamenena i imbe omunhu a kale ta dulu okulonga shihapu moilonga yokuudifa. (Yelekanifa Markus 12:43, 44.) Natango, meenghalo da tya ngaho, omukuni ita dulu okuufa kutya eembuto daye dopafaneko otadi ka ima shi fike peni, ndele ota ka kala a hafa eshi Jehova ta ka kulika eembuto da tya ngaho. — Lesha Epsalme 126:5, 6.
Omukuni oo ha kofa
13, 14. (a) Ngonga pauxupi efaneko laJesus lomukuni oo a unda eembuto mepya. (b) Omukuni ota faneke oolyelye, neembuto otadi faneke shike?
13 Efaneko etivali laJesus li na sha nomukuni otali hangwa muMarkus 4:26-29. Jesus okwa ti: “Ouhamba waKalunga owa fa omunhu a kuna ombuto medu. Ndee ta kofa ndee ta penduka oufiku nomutenya, ombuto otai mene, ndee tai kulu, ye mwene e he shii nhumbi tai ningi. Osheshi edu olo vene tali eta oilya, tete omino, ndee tadi shikulwa komutwe neemuma da kola komutwe. Noilya ngenge ya pya, ota tumu ko diva oshikashulifo, osheshi eteyo ola [fika].”
14 Omukuni oo ta popiwa mefaneko olo olyelye? Omalongelokalunga amwe Oukwakriste okwa itavela kutya omukuni oo ota faneke Jesus. Ndele mbela otaku dulu ngoo okutiwa kutya Jesus oha kofa nonokutya ke shii nghee eembuto hadi kulu? Hasho, molwaashi Jesus oku shii nhumbi eembuto hadi kulu. Hano ngaashi mefaneko lotete, omukuni womefaneko etivali naye ota faneke ovaudifi vOuhamba pauhandimwe, ovo hava kunu eembuto dOuhamba mokuudifa nouladi. Eembuto odo da undwa mepya otadi faneke eendjovo odo ovaudifi hava udifa.b
15, 16. Jesus okwa divilika oushili ulipi u na sha nekulo leembuto do venevene nosho yo lopamhepo mefaneko laye lomukuni?
15 Jesus okwa popya kutya omukuni oha ‘kofa oufiku, ndele ta penduka omutenya.’ Osho inashi hala kutya omukuni oo omukwandede. Jesus okwa li ta popi ashike osho hashi ningwa monghalamwenyo yakwalukeshe. Outumbulilo oo wa longifwa pomhito oyo otau ulike koshinima osho hashi ningwa tashi twikile, okulonga momukokomoko wefiku nokukofa konguloshi. Jesus okwa li a divilika osho hashi ningwa po momukokomoko wefimbo olo, a ti: “Ombuto otai mene, ndee tai kulu.” Opo nee okwa popya shi na sha nomukuni a ti: “Ye mwene e he shii nhumbi tai ningi.” Jesus okwa divilika oushili oo kutya ombuto ohai mene nokukula ‘kuyo vene.’c
16 Jesus okwa li ta divilike shike mefaneko olo? Mefaneko olo Jesus okwa li ta divilike nghee ombuto hai mene nokukula tai endele ko. Okwa ti: ‘Edu olo vene tali eta oilya, tete omino, ndee tadi shikulwa komutwe neemuma da kola komutwe.’ (Mark. 4:28) Ombuto ohai ende tai kulu kanini nakanini noshimeno ohashi kulu peendodo di lili noku lili. Kape na omunhu ta dulu okweendelelifa ekulo la tya ngaho. Sha faafana, kape na omunhu ta dulu okuulumika ekulo lopamhepo. Jehova oye ha kulike eembuto doshili momitima daavo ve na oikala iwa, noha efa di kule kanini nakanini. — Oil. 13:48, NW; Heb. 6:1.
17. Oolyelye hava kala va hafa ngeenge ombuto tai imike oiimati?
17 Ongahelipi omukuni ha kufa ombinga moilonga yeteyo ‘oilya ngeenge ya pya’? Ngeenge Jehova a kulike oshili yOuhamba momitima dovahongwa vape, mokweendela ko kwefimbo, ohole yavo ohai ende tai kulu nohai ve linyengifa ve liyapulile Jehova. Ohava ulike yo kutya ove liyapulila Jehova mokuninginifwa momeva. Ngeenge ovamwatate ovo va ninginifwa ova ningi exumokomesho, ohava ende tava pewa oinakuwanifwa meongalo. Nakukuna ombuto nosho yo ovaudifi vamwe meongalo ohava hafele oiimati yOuhamba oyo tai imikwa komuudifi wOuhamba oo, nonande vo kava li va kwatelwa mo mokukuna. (Lesha Johannes 4:36-38.) Doshili, ‘omukuni oha hafe pamwe nomuteyi.’
Oshilihongomwa kufye kunena
18, 19. (a) Omafaneko aJesus oo twa konakona okwe ku ladipika ngahelipi pauhandimwe? (b) Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?
18 Oshike twe lihonga eshi twa konakona omafaneko avali oo taa hangwa muMarkus etukulwa 4? Otwa mona lela kutya otu na oilonga oyo tu na okuwanifa po, oilonga yokukuna. Inatu konga nande omalipopilo ile tu efe omaupyakadi oo hatu shakeneke a ye moshipala oilonga yetu. (Omuud. 11:4) Otu na yo okukala twa lenga oufembanghenda mukumwifi wokukala ovalongi pamwe naKalunga. Jehova oye ha kulike pamhepo, molwaashi oye ha nangeke noupuna eenghendabala detu nosho yo daavo tava tambula ko etumwalaka letu. Otwa mona kutya itatu dulu okufininika ovapwilikini va ninge exumokomesho lopamhepo. Inatu pumbwa yo okukala twa teka omukumo ngeenge tu wete eembuto odo twa kuna tadi kulu tadi ende kanini ile itadi kulu nandenande. Itashi hekeleke tuu okukala tu shii kutya okupondola kwetu ohaku ufwa koudiinini wetu kuJehova nosho yo koufembanghenda oo e tu pa wokuudifa ‘evangeli louhamba opo li ningile oiwana aishe ondombwedi’! — Mat. 24:14.
19 Oshike vali osho Jesus a honga shi na sha nexumokomesho lovahongwa vape netamunukemo loilonga yOuhamba? Ohatu ka mona enyamukulo lepulo olo momafaneko amwe vali oo taa hangwa mOmavangeli. Ohatu ka konakona amwe omomafaneko oo moshitukulwa tashi landula.
[Omashangelo opedu]
a Tala oshihopaenenwa shomumwatate Georg Fjölnir Lindal oo a kala ta longo konhunhu yaIslanda, osho tashi hangwa mo-Yearbook of Jehovah’s Witnesses yomo 2005, pepandja 210-211, nosho yo oimoniwa yovapiya vaJehova ovadiinini ovo va kala tava udifa nouladi oule womido moIreland nonande pehovelo kapa li pe na oidjemo i liwetikile, oyo tai hangwa mo-Yearbook of Jehovah’s Witnesses yomo 1988, epandja 82-99.
b Nale, Oshungonangelo oya li ya yelifa kutya eembuto odo otadi faneke omaukwatya oo omunhu a pumbwa okukulika, oo haa nwefwa mo konghalo yomudingonoko. Ndele shididilikwedi, ombuto oyo Jesus a popya mefaneko laye ihai lunduluka i ninge ii ile i nyonauke. Ponhele yaasho, ohai kulu ashike fiyo ya dala. — Tala Oshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Juni 1980, epandja 17-19.
c Outumbulilo vali umwe wa yukila oko otau hangwa mOilonga 12:10, omo mwa tongwa omuvelo woshivela hau liyeulula ‘wo vene.’
Oto dimbuluka?
• Efaafano lilipi li li pokati kokukuna eembuto do venevene noilonga yokuudifa etumwalaka lOuhamba?
• Oshike hashi ufa oudiinini wovaudifi vOuhamba?
• Oushili ulipi Jesus a divilika u na sha nokukula kweembuto do venevene nekulo lopamhepo?
• Ongahelipi ‘omukuni ha hafele pamwe nomuteyi’?
[Omafano pepandja 21]
Omolwashike Jesus a faafanifa ovaudifi vOuhamba waKalunga nomukuni?
[Omafano pepandja 23]
Ovo tava fanekwa kedu liwa ohava kufa ombinga nouladi moilonga yokuudifa Ouhamba she likolela keenghalo davo
[Omafano pepandja 24]
Kalunga oye ha kulike eembuto odo hatu kunu