Omauliko opaxunganeko e na sha nOuhamba waKalunga otaa wanifwa
‘Otamu wapeke ngeenge tamu diinine nawa ondjovo youprofeti ngaashi onyika tai minikile momulaulu.’—2 PETRUS 1:19.
1. Ekondjifafano lilipi li li mounyuni kunena?
OUNYUNI kunena owa taalelwa komaupyakadi mahapu e lili noku lili. Omaupyakadi ovanhu otaa monika taa hapupala neenghono, mwa kwatelwa oiponga yopaushitwe noukulo oo u li mounyuni aushe. Nokuli nomalongelokalunga ounyuni inaa dula okukwafela. Doshili, luhapu ohaa naipike ashike oinima mokuxwaxwameka ondudi, outondwe nosho yo oukwashiwana oyo tai tukaula ovanhu. Heeno, ngaashi sha xunganekwa, ‘omulaulu woilemo’ owa pwipwikila po “oiwana.” (Jesaja 60:2) Ndele pefimbo opo tuu opo, omamiliyona ovanhu okwa teelela onakwiiwa nelineekelo. Omolwashike mbela? Omolwaashi ova yandja elitulemo keendjovo daKalunga dopaxunganeko di li “ngaashi onyika tai minikile [momulaulu].” Ova efa ‘eendjovo’ daKalunga ile etumwalaka laye olo tali hangwa mOmbibeli li wilike eenghatu davo.—2 Petrus 1:19.
2. Paxunganeko laDaniel li na sha ‘nefimbo lexulilo,’ oolyelye ashike va pewa eudeko loinima yopamhepo?
2 Shi na sha ‘nefimbo lexulilo,’ omuprofeti Daniel okwa shanga a ti: “Vahapu tave ke u konakona, neendunge tadi ka hapupala. Vahapu tava ka yelifwa, tava ka vemifwa, ndele tava ka yelekwa. Ndele ovadinikalunga tava ka kolokosha, ndele kape na nande umwe womovadinikalunga ta ka uda ko. Ndelenee ovanaendunge otava ka uda ko.” (Daniel 12:4, 10) Eudeko li na sha noinima yopamhepo ohali monika ashike kwaavo hava “konakona” shili Eendjovo daKalunga, hava dulika komifikamhango daye nohava kendabala okulonga ehalo laye.—Mateus 13:11-15; 1 Johannes 5:20.
3. Mo 1870 nasha, ovakonakonimbibeli vonale ova li va uda ko oshili ya fimana ilipi?
3 Mo 1870 nasha, fimbo ‘omafiku axuuninwa’ inaa hovela, Jehova Kalunga okwa li a hovela nale okuyandja ouyelele muhapu u na sha ‘noiholekwa youhamba weulu.’ (2 Timoteus 3:1-5; Mateus 13:11) Pefimbo olo ongudu yovakonakonimbibeli oya li ya uda ko kutya okwaaluka kwaKristus itaku ka kala ku wetike, osho shi li mepingafano nediladilo lavahapu. Konima eshi Jesus a nangekwa po meulu koshipangelapundi, okwa li ta ka aluka meityo olo kutya ota ka yandja elitulemo kombada yedu e li Ohamba yalo. Omadidiliko e wetike oo a kwatela mo oiningwanima i lili noku lili, okwa li taa ka ulikila ovahongwa vaye kutya okukala po kwaye ku he wetike okwa hovela.—Mateus 24:3-14.
Eshi euliko lopaxunganeko la wanifwa
4. Ongahelipi Jehova a pameka eitavelo lovapiya vaye vokunena?
4 Emoniko leshituluko ola li euliko la twa li na sha nokutumbalekwa kwaKristus mOuhamba. (Mateus 17:1-9) Emoniko olo ola li la pameka eitavelo laPetrus, Jakob naJohannes pefimbo opo eshi vahapu va li va efa okushikula Jesus molwaashi ina ninga oinima i he li pamishangwa oyo va li va hala a ninge. Sha faafana, mefimbo eli lexulilo, Jehova okwa pameka eitavelo lovapiya vaye vokunena moku va pa ouyelele muhapu u na sha nokuwanifwa kwemoniko olo likumwifi nosho yo omaxunganeko mahapu e a pamba. Paife natu konakoneni dimwe domeeshili dopamhepo odo tadi pameke eitavelo.
5. Onyofi yongula oyo lyelye, nokwa ‘pita’ naini nongahelipi?
5 Mokuulika keshituluko, omuyapostoli Petrus okwa shanga a ti: “Nonena tu nondjovo youprofeti ya pamenena i dule yonale notamu wapeke, ngenge tamu i diinine nawa momitima deni ngaashi onyika tai minikile [momulaulu] fiyo taku shi, nonyofi yongula tai piti.” (2 Petrus 1:19) “Onyofi yongula” yopafaneko oyo, oyo Jesus Kristus omutumbalekwa. (Ehololo 22:16) Okwa ‘pita’ mo 1914, eshi Ouhamba waKalunga wa dikwa po meulu, osho sha didilikifa ehovelo lefimbo lipe. (Ehololo 11:15) Memoniko leshituluko, Moses naElia ova holoka mo pamwe naJesus, tava kundafana naye. Mbela okwa li tava faneke oolyelye?
6, 7. Oolyelye va li tava fanekwa kuMoses naElia meshituluko, nouyelele wa fimana ulipi Omishangwa tadi holola shi na sha naavo ve lilwe po kuvo?
6 Molwaashi Moses naElia ova li va kufa ombinga mokutumbalekwa kwaKristus, eendombwedi odo mbali didiinini oda li tadi faneke ovo tava ka pangela pamwe naJesus mOuhamba waye. Eudeko olo kutya Jesus oku na ovapangeli pamwe naye oli li metwokumwe nemoniko lopaxunganeko li na sha nokunangekwa po kwaMessias olo la li la pewa omuprofeti Daniel. Daniel okwa li a mona “Umwe a fOmona womunhu” ta pewa ‘eenghonopangelo daalushe kOmuxungu,’ Jehova Kalunga. Ndele didilika osho Daniel a li a ulikilwa konima yokafimbo. Okwa shanga a ti: “Oshiwana shovayapuki vaau wOkombadambada tashi pewa ouhamba neenghonopangelo netumbalo loilongo aishe yokoshi yeulu alishe.” (Daniel 7:13, 14, 27) Heeno, omafelemudo e dule pwaatano komesho yeshituluko, Kalunga okwa li a holola kutya ‘ovayapuki’ vonhumba otava ka tumbalekwa pamwe naKristus mOuhamba.
7 Ovayapuki ovo ve li memoniko laDaniel ovo oolyelye? Omuyapostoli Paulus ovo kwa li ta popi eshi a ti: “Omhepo oyo vene tai hepaulula pamwe nomhepo yetu, ofye ovana vaKalunga. Ndele ngenge fye ovana, otu vafyuululi yo, ovafyuululi vaKalunga novafyuululi pamwe naKristus, ngenge hatu lididimike shili pamwe naye, opo tu fimanekwe yo pamwe naye.” (Ovaroma 8:16, 17) Doshili, ovayapuki ovo ovo ovahongwa vaJesus ovavaekwa nomhepo. MEhololo, Jesus okwa ti: “Ou ta findi, ohandi mu kaleke omutumba pamwe naame kolukalwapangelo lange, ngaashi Ame nda finda ndele ndi li omutumba pamwe naTate okolukalwapangelo laye.” Ovanyumunwa ‘ovafindani’ 144 000, otava ka pangela edu alishe pamwe naJesus.—Ehololo 3:21; 5:9, 10; 14:1, 3, 4; 1 Ovakorinto 15:53.
8. Ongahelipi ovahongwa vaJesus ovavaekwa va longa oilonga ya fa yaMoses naElia, noshidjemo osha li shike?
8 Ndele mbela omolwashike Ovakriste ovavaekwa tava fanekwa kuMoses naElia? Etomheno omolwaashi Ovakriste ovavaekwa fimbo ve li ovanhu natango kombada yedu, ohava longo oilonga ya faafana naayo ya longwa kuMoses naElia. Pashihopaenenwa, ohava longo ve li eendombwedi daJehova, nokuli nonande otava hepekwa. (Jesaja 43:10; Oilonga 8:1-8; Ehololo 11:2-12) Ngaashi Moses naElia, ohava nyaneke pomutenya nouladi elongelokalunga loipupulu nohava ladipike ovanamitima diwa ve liyandjele Kalunga filufilu. (Exodus 32:19, 20; Deuteronomion 4:22-24; 1 Eehamba 18:18-40) Mbela oilonga yavo oya imika ngoo oiimati? Osho naanaa! Kakele kokukwafela okwoongela oshixupe shovavaekwa fiyo omuvalu wavo we lixwa po, ova kwafela yo omamiliyona “eedi dimwe” a dulike nehalo liwa kuJesus Kristus.—Johannes 10:16, OB-1954; Ehololo 7:4.
Kristus ta findana
9. Ongahelipi Ehololo 6:2 tali popi Jesus pafaneko ngaashi e li kunena?
9 Jesus ke li va li omunhu wongaho a londa kokambulwena, paife oku li Ohamba inaenghono. Okwa popiwa pafaneko a londa onghambe—efaneko loita lopaMbibeli. (Omayeletumbulo 21:31) Ehololo 6:2 otali ti: “Tala, opa li onghambe itoka nomulondi wayo okwa li e kwete outa nokwa pewa oshishani nokwa ya omufindani a ka findane.” Natango, shi na sha naJesus, omupsalme David okwa shanga a ti: “Odibopangelo yeenghono doye, Omwene ote i aneke, e li muSion: pangela mokati kovatondi voye.”—Epsalme 110:2.
10. (a) Ongahelipi okulonda onghambe kwefindano kwaJesus kwa hovela monghedi ikumwifi? (b) Ongahelipi okufindana kwaKristus kwotete kwa kuma ounyuni aushe?
10 Jesus okwa finda tete ovatondi vaye ovanaenghono—Satana neendemoni daye. Okwe va ta mo meulu, ndele te va umbile kombada yedu. Molwaashi eemhepo odo dowii odi shi shii kutya efimbo lado olixupi, oda handukila ovanhu nehandu linene, tadi eta oupyakadi munene. Oupyakadi oo owa fanekwa mEhololo kovalondi veenghambe dimwe vali di li nhatu. (Ehololo 6:3-8; 12:7-12) Metwokumwe nexunganeko laJesus li na sha “[nedidiliko] lokukala po [kwaye] nolexulilo longhalelo yoinima,” ovalondi veenghambe ovo ova etifa oita, ondjala nosho yo omikifi dolutapo. (Mateus 24:3, 7, NW; Lukas 21:7-11) ‘Efeto lokudala’ olo osha yela kutya otali ka twikila okukwata moiti fiyo Kristus ta ‘findana’ mokuhanauna po oshitukulwa keshe shehangano laSatana li wetike.a—Mateus 24:8.
11. Ongahelipi ondjokonona yeongalo lopaKriste tai yandje oumbangi u na sha neenghonopangelo dopauhamba daKristus?
11 Eenghonopangelo daJesus dopauhamba odi liwetikile yo eshi a kaleka po eongalo lopaKriste opo li dule okuwanifa po oshilonga shalo shokuudifa etumwalaka lOuhamba mounyuni aushe. Nonande ope na omapataneko onyanya okudja kuBabilon Shinene—ouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu—nosho yo okudja komapangelo omakwanyanya, oilonga yokuudifa inai twikila ashike, ndele oya tamunuka mo neenghono inashi monika mo nale mondjokonona younyuni. (Ehololo 17:5, 6) Kashi li tuu oumbangi wa kola u na sha nokukala ohamba kwaKristus!—Epsalme 110:3.
12. Omolwashike ovanhu vahapu inava didilika okukala po kwaKristus ku he wetike?
12 Ndelenee shinyikifa oluhodi, ovanhu vahapu mwa kwatelwa omamiliyona oo tae liti Ovakriste, ova dopa okudidilika kutya oiningwanima ikumwifi oyo tai ningwa kombada yedu otai ulike kokukala po kwaJesus ku he wetike. Otava sheke nokuli ovo tava yandje oundombwedi u na sha nOuhamba waKalunga. (2 Petrus 3:3, 4) Omolwashike mbela? Omolwaashi Satana okwa twikifa eendunge davo. (2 Ovakorinto 4:3, 4) Doshili, okwa hovela okutwikifa ovo tave liti Ovakriste nomilaulu dopamhepo oule womafelemido mahapu a pita, e va ningifa nokuli va efe po eteelelo lOuhamba li na ondilo.
Va ekelashi eteelelo lOuhamba
13. Omilaulu dopamhepo oda etifa shike?
13 Jesus okwa xunganeka kutya ovashunimonima ovo va fa eu la kunwa mokati koilya, otave ke livakela meongalo lopaKriste ndele tava pukifa vahapu. (Mateus 13:24-30, 36-43; Oilonga 20:29-31; Judas 4) Konima yefimbo, ovo va li tave liti Ovakriste ova li va tambula ko oivilo, eenghedi nosho yo omahongo oshipaani, ve i ninga nokuli “yopaKriste.” Pashihopaenenwa, Okrismesa oya hovela momilandu da kwatela mo okulongela oikalunga yoshipaani Mithra naSaturn. Ndele mbela oshike she linyengifa ovo tave liti Ovakriste va tambule ko omadano oo e he fi opaKriste? OThe New Encyclopædia Britannica (1974), otai ti: “Okrismesa, oshivilo osho hashi danwa shi li edalo laJesus Kristus, okwa li sha tulwa po molwaashi ovanhu va enda tava kanifa eteelelo li na sha nokwaaluka meendelelo kwaKristus.”
14. Ongahelipi omahongo aOrigen nosho yo aAugustine a pengifa oshili yOuhamba?
14 Diladila yo shi na sha nokupengifwa kweityo loshitya “ouhamba.” Embo The Kingdom of God in 20th-Century Interpretation otali ti: “Origen [omuteologi womefelemudo etitatu] okwa hovela elunduluko li na sha nokulongifa kwOvakriste oshitya ‘ouhamba,’ noku shi pa eityo kutya otashi ti epangelo laKalunga okupangela meni momitima.” Mbela Origen okwa li a kanghamekela ehongo laye kushike? Kala li la kanghamekelwa kOmishangwa, ndele “okouyelele woufilosofi nosho yo kediladilo lounyuni olo la yooloka ko filufilu komadiladilo aJesus nosho yo kwaao ongeleka yotete.” Membo laye De Civitate Dei (Oshilando shaKalunga), Augustine wokuHippo (354-430 O.P.) okwa ti kutya ongeleka yo vene oyo Ouhamba waKalunga. Okudiladila kwa tya ngaho ku he li pamishangwa okwa pa eengeleka dOukwakriste omatomheno opauteologi di tambule ko eenghono dopapolotika. Noda kala tadi longifa eenghono odo oule womafelemudo mahapu, tadi di longifa nokuli nonyanya.—Ehololo 17:5, 18.
15. Ovagalati 6:7 ova kala tava wanifwa ngahelipi shi na sha neengeleka dihapu dOukwakriste?
15 Ndele kunena, eengeleka otadi teya eshi da kuna. (Ovagalati 6:7) Dihapu otadi kanifa eenghono nosho yo oilyo yado. Elunduluko la tya ngaho oli liwetikile filufilu muEuropa. Pakupopya kwoshifo Christianity Today, “paife eengeleka dinene muEuropa itadi [longifwa] vali di li eengulu delongelokalunga ndele odi li eemusiuma, hadi talelwa po ashike omalufe kovatalelipo.” Elunduluko la tya ngaho oli liwetikile yo moitukulwa ikwao yomounyuni. Mbela osho otashi ulike shike shi na sha nomalongelokalunga oipupulu? Mbela otaa ka xula po ashike omolwokuhena eyambidido? Mbela elongelokalunga lashili otali ka kumwa ngahelipi?
Kala we lilongekidila efiku linene laKalunga
16. Omolwashike ehapupalo loutondwe wokutonda Babilon Shinene lididilikwedi?
16 Ngaashi ashike omwifi nomute tau di momhunda oyo ya kala efimbo inai ndwafuka omundilo tashi dulika tai ulike kutya oshiponga oshi li pokuholoka, ehapupalo loutondwe wokutonda omalongelokalunga moitukulwa ihapu younyuni oli li euliko kutya omalongelokalunga oipupulu oku li pokuxula po. Mafiku, Jehova ote ke linyengifa eengudu dopapolotika domounyuni di limbwange mumwe nelalakano opo di nyaneke pomutenya nokuhanauna po ombwada yopamhepo Babilon Shinene. (Ehololo 17:15-17; 18:21) Mbela Ovakriste vashili ove na okukala va tila oshiningwanima osho nosho yo oiningwanima ikwao i na sha ‘noudjuu munene’ oyo tai ka landula ko? (Mateus 24:21) Hasho nandenande! Otava ka kala shili ve na omatomheno okuhafa eshi Kalunga ta ka katukila onghatu ovakolokoshi. (Ehololo 18:20; 19:1, 2) Konakona oshihopaenenwa shi na sha naJerusalem shomefelemudo lotete nosho yo Ovakriste ovo va li mo.
17. Omolwashike ovapiya vaJehova ovadiinini tava dulu okutaalela exulilo longhalelo ei ve na elineekelo?
17 Eshi omatanga ovakwaita Ovaroma a li a kondeka Jerusalem mo 66 O.P., Ovakriste ovo va li oupafi pamhepo kava li va haluka ile va tila. Molwaashi ova li ovakonakoni vEendjovo daKalunga ovadiinini, ova li ve shi shii kutya ‘ehanauno laJerusalem ola li la fika popepi.’ (Lukas 21:20) Ova li yo ve shi shii kutya Kalunga ote ke va pa omhito va dule okuya onhapo omolweameno. Eshi osho sha ningwa, Ovakriste ova ya onhapo. (Daniel 9:26; Mateus 24:15-19; Lukas 21:21) Sha faafana kunena, ovo ve shii Kalunga nohava dulika kOmona waye, otava dulu okutaalela exulilo longhalelo ei ve na elineekelo. (2 Ovatessaloniki 1:6-9) Doshili, eshi oudjuu munene tau ke uya, otava ka ‘tala pombada nehafo nokuyelula omitwe davo, osheshi ove shi shii kutya exupifo lavo ola ehena popepi.’—Lukas 21:28.
18. Okuponokela sha yukilila ovapiya vaJehova kwaGog otaku ka eta shike?
18 Konima yokuhanaunwa po kwaBabilon Shinene, Satana ota ka ponokela sha yukilila Eendombwedi daJehova dinambili, ta dana onghandangala yaye e li Gog yaMagog. Moku di totela “ngaashi oshilemo okuuvika oshilongo,” ongudu yaGog otai ka teelela okufindana noupu. Itai ka haluka tuu! (Hesekiel 38:14-16, 18-23) Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Nda mona eulu la yeuluka, ndee tala, onghambe itoka, nomulondi wayo okwa lukwa Omudiinini nOmunashili . . . Mokanya kaye omwa dja eongamukonda la twa, okudenga nalo oiwana.” “Ohamba yeehamba” oyo ihe wetike, otai ka xupifa ovalongeli vaJehova ovadiinini nokuhanauna po ovatondi vavo aveshe. (Ehololo 19:11-21) Osho itashi ka kala tuu ewanifo laxuuninwa likumwifi lemoniko leshituluko!
19. Ongahelipi okufindana kwaKristus filufilu taku ka kuma ovahongwa vaye ovadiinini, nove na okukendabala okuninga shike paife?
19 Jesus ota ka ‘kuminwa kovaitaveli vaye aveshe.’ (2 Ovatessaloniki 1:10) Mbela owa hala okukala mokati kaavo tava ka ulika etilofimaneko lokufimaneka Omona waKalunga omufindani? Hano twikila okupameka eitavelo loye ‘nokukala we lilongekida, osheshi Omona wOmunhu ote uya efimbo tuu olo ino mu teelela.’—Mateus 24:43, 44.
Kaleni oupafi
20. (a) Ongahelipi hatu dulu okuulika olupandu letu omolwomafiloshisho aKalunga okupitila ‘momupiya omudiinini nomunaendunge’? (b) Omapulo elipi tu na okulipula?
20 “Omupiya omudiinini nomunaendunge,” ota ladipike alushe oshiwana shaKalunga shi kale oupafi pamhepo. (Mateus 24:45, 46; 1 Ovatessaloniki 5:6) Mbela ino pandula omalondwelo oo e li pefimbo? Mbela oho a longifa okulitulila po omalalakano monghalamwenyo? Omolwashike ito lipula kutya: ‘Mbela ondi wete ko nawa pamhepo kutya Omona waKalunga ota pangele meulu? Mbela ondi mu wete e lilongekida okuwanifa etokolo laKalunga li na sha naBabilon Shinene nosho yo onghalelo aishe yaSatana?’
21. Omolwashike vamwe va kanifa etaleko lavo lopamhepo, nove na okuninga shike meendelelo?
21 Vamwe vomwaavo tava endafana noshiwana shaJehova ova kanifa etaleko lavo lopamhepo. Mbela kave na elididimiko, ngaashi ovahongwa vaJesus vamwe vonale va ninga? Mbela oisho yonghalamwenyo, ohole yokuhola omaliko ile omahepeko oo e va ningifa ngaho? (Mateus 13:3-8, 18-23; Lukas 21:34-36) Otashi dulika vamwe va mona kutya ouyelele wonhumba oo wa nyanyangidwa ‘komupiya omudiinini nomunaendunge’ omudjuu okuuda ko. Ngeenge ope na imwe yomwaayo ye ku ningilwa, ohatu ku ladipike u konakone Eendjovo daKalunga nouladi wa pepalekwa nokwiilikana kuYe opo u kale vali u na ekwatafano naye lopofingo nola kola.—2 Petrus 3:11-15.
22. Okukonakona emoniko leshituluko nosho yo omaxunganeko makwao e li pamba okwe ku kuma ngahelipi?
22 Emoniko leshituluko ola li la ulikilwa ovahongwa vaJesus eshi va li va pumbwa etwomukumo. Kunena, otu na oshinima shi dule opo oku tu pameka—ewanifo leuliko lopaxunganeko olo likumwifi nosho yo omaxunganeko makwao e li pamba. Eshi hatu dilonga shi na sha nomaushili oo makumwifi nosho yo osho taa faneke shi na sha nonakwiiwa, atusheni natu popyeni nomutima aushe eendjovo domuyapostoli Johannes eshi a ti: “Amen. Ila nee, Omwene Jesus!”—Ehololo 22:20.
[Omashangelo opedu]
a Osho otashi ulike kutya ngaashi efeto lokudala, omaupyakadi ounyuni otaa ka hapupala momuvalu, mounene nomoule, fiyo a twala moudjuu munene.
Oto dimbuluka?
• Mo 1870 nasha, ongudu inini yovakonakonimbibeli oya li ya uda ko shike shi na sha nokwaaluka kwaKristus?
• Emoniko leshituluko ola kala tali wanifwa ngahelipi?
• Okulonda onghambe yefindano kwaJesus okwa kuma ngahelipi ounyuni nosho yo eongalo lopaKriste?
• Oshike tu na okuninga opo tu kale mokati kaavo tava ka xupa eshi Jesus ta ka findana filufilu?
[Efano pepandja 9]
Euliko lopaxunganeko tali wanifwa
[Efano pepandja 10]
Mbela ou shii osho sha ningwa po eshi Kristus a hovela efindano laye?