Lalakanena oukulunhu wopamhepo molwaashi “efiku linene laJehova oli li popepi”
‘Natu lalakaneneni oukulunhu.’ — HEB. 6:1, OB-1986.
1, 2. Ongahelipi Ovakriste vomefelemudo lotete ovo va li muJudea nosho yo muJerusalem va li va mona omhito ‘yokuya onhapo keemhunda’?
ESHI Jesus a li kombada yedu, ovahongwa vaye ova li ve uya kuye ndele tave mu pula tava ti: ‘Edidiliko lokuuya kwoye nolexulilo lefimbo lounyuni olilipi?’ Jesus okwa li e va nyamukula neendjovo dopaxunganeko, noshitukulwa shotete shexunganeko olo osha li sha wanifwa mefelemudo lotete. Jesus okwa li a popya kombinga yoiningwanima ididilikwedi oyo ya li tai ka ulika kutya exulilo ola ehena popepi neenghono. “Aveshe ovo ve li muJudea, [ova li ve na okuya] onhapo keemhunda,” ngeenge ova didilike oiningwanima oyo. (Mat. 24:1-3, 15-22) Mbela ovahongwa vaJesus ova li ngoo va didilika oiningwanima oyo nokudulika komalombwelo aye?
2 Mo 61 O.P., konima yomido omilongo nhatu lwaapo okudja eshi Jesus a li a popya eendjovo odo dopaxunganeko, omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Ovakriste Ovaheberi ovo va li muJerusalem nosho yo ovo va li momudingonoko washo etumwalaka la kwata moiti. Ndele nande ongaho, Paulus nosho yo Ovakriste vakwao kava li ve shii kutya ‘oudjuu munene’ owa li tau ka hovela konima yomido nhano lwaapo. (Mat. 24:21) Mo 66 O.P., etangakwaita laRoma, olo la li mewiliko laCestius Gallus, ola li la kondeka Jerusalem. Ndele ombadilila, etangakwaita olo ola li la fiya po Jerusalem, nOvakriste ovadiinini ova li va mona omhito yokuya onhapo.
3. Ekumaido lilipi Paulus a li a pa Ovakriste Ovaheberi, nomolwashike?
3 Ovakriste ovo ova li va pumbwa okukala oupafi pamhepo opo va dule okudidilika kutya oiningwanima oyo oi li ewanifo lexunganeko laJesus nova dule okuya onhapo. Ndelenee vamwe vomuvo ova li va “fya ounye okuuda,” ile tu tye, ova li ovapwilikini vongaho. Ova li ngaashi ouhanana pamhepo nova pumbwa “omashini,” oku shi popya pafaneko. (Lesha Ovaheberi 5:11-13.) Nokuli naavo va kala moshili oule womido dihapu ova li ve na oikala oyo tai ulike kutya ova “efa Kalunga omunamwenyo.” (Heb. 3:12) Eshi efiku olo loudjuu la li la ‘ehena popepi,’ vamwe ova li ve na “ondjikilile” yokufaula okwoongala kwopaKriste. (Heb. 10:24, 25, yelekanifa NW.) Onghee hano, Paulus okwa li a kumaida Ovakriste vakwao a ti: ‘Tu efeni omahovelohongo aKristus, ndelenee tu lalakaneneni oukulunhu wopamhepo.’ — Heb. 6:1, yelekanifa OB-1986.
4. Omolwashike sha fimana okukala tu li oupafi pamhepo, noshike tashi dulu oku tu kwafela?
4 Paife otu li pefimbo opo omaxunganeko aJesus taa ka wanifwa pauyadi, molwaashi “efiku linene [laJehova, NW] oli li popepi.” Onghalelo aishe yoinima yaSatana otai ka xulifwa po. (Sef. 1:14) Onghee hano, otwa pumbwa okukala tu li oupafi pamhepo shi dulife nale. (1 Pet. 5:8) Mbela otu li ngoo oupafi pamhepo? Oukulunhu wopamhepo otau ke tu kwafela tu kale oupafi eshi efiku laJehova tali ehene popepi.
Oukulunhu wopamhepo oshike?
5, 6. (a) Oukulunhu wopamhepo owa kwatela mo shike? (b) Otwa pumbwa okuninga eenghendabala da mana mo moinima yopavali ilipi opo tu kule pamhepo?
5 Paulus okwa li a ladipika Ovakriste Ovaheberi vomefelemudo lotete va twikile okulalakanena oukulunhu wopamhepo nokwa li yo e va kwafela va mone kutya oshike sha kwatelwa mo. (Lesha Ovaheberi 5:14.) ‘Ovo va kula’ pamhepo ihava wanenwa ashike ‘komashini,’ ndele ohava li yo ‘eendja da pama.’ Onghee hano, ove shii ‘omahovelohongo’ nove shii “oinima yomoule” yoshili yEendjovo daKalunga. (1 Kor. 2:10, yelekanifa NW.) Kakele kaasho, eenghono davo dokukoneka da deulwa nawa ohadi va kwafele va tule moilonga osho ve lihonga nova dule okutongola pokati kouwa nowii. Ngeenge tava ningi omatokolo onhumba, edeulo olo ohali va kwafele va dule okudimbuluka kutya efinamhango lilipi lopamishangwa la kwatelwa mo nosho yo kutya ongahelipi tava dulu oku li tula moilonga.
6 Paulus okwa ti: “Otwa pumbwa okuyandja elitulemo li dule loshito koinima oyo twa uda, opo tuha twalwaatwalwe nande.” (Heb. 2:1, NW) Otashi dulika tu twalwaatwalwe inatu shi didilika. Ndele ohatu dulu okuhenuka onghalo ya tya ngaho ‘mokuyandja elitulemo li dule loshito koinima oyo twa uda’ eshi hatu lesha Ombibeli, kutya nee opeumbo ile opokwoongala. Onghee hano, keshe umwe ota dulu okulipula kutya: ‘Mbela ondi shii ashike natango omahovelohongo? Mbela ohandi ningi ashike oinima molwaashi oo omulandu u li po, ndele itandi i ningi tashi di komutima? Ongahelipi handi dulu okuninga exumokomesho lopamhepo?’ Otwa pumbwa okuninga eenghendabala da mana mo moinima ei yopavali opo tu kule pamhepo. Shotete, otu na okushiiva nawa Eendjovo daKalunga. Oshitivali, otu na okukala ovaduliki.
Kala u shii nawa Eendjovo daKalunga
7. Ongahelipi okushiiva nawa Eendjovo daKalunga taku dulu oku tu etela ouwa?
7 Paulus okwa ti: “Keshe tuu ou ta nyamifwa nomashini, oye ina twama meendjovo douyuki, osheshi oye okahanana.” (Heb. 5:13) Opo tu kule pamhepo, otwa pumbwa okushiiva nawa Eendjovo daKalunga, sha hala okutya, tu shiive nawa Kalunga. Molwaashi eshiivo olo otali hangwa ashike mEendjovo daKalunga, otu na okukala hatu lesha Ombibeli noukeka nosho yo oileshomwa oyo ya nyanyangidwa ‘komupiya omudiinini nomunaendunge.’ (Mat. 24:45-47) Ngeenge otwa kala hatu konakona Ombibeli noukeka, eenghono detu dokukoneka otadi ka kala da deuka. Natu ka tale koshihopaenenwa shomumwameme Orchid.a Omumwameme oo okwa ti: “Omadimbulukifo e na sha nokulesha Ombibeli pandjikilile okwa li a kuma nge neenghono. Osha pula nge oule weedula mbali opo ndi mane ko Ombibeli aishe, ndele efimbo keshe eshi nda li handi lesha onda fa ashike nda li opo handi lihongo lwotete kombinga yOmushiti. Onde lihonga kombinga yeendjila daKalunga nonokutya oku hole shike noku tonde shike. Onde li honga yo kombinga yeenghono daye nosho yo ounongo waye. Okulesha Ombibeli pandjikilile okwa li kwa kwafela nge eshi nda li nda shakeneka omaupyakadi manene mokukalamwenyo kwange.”
8. Eendjovo daKalunga odi na eenghono dokuninga shike?
8 Ngeenge otwa kala hatu lesha alushe oshitukulwa shonhumba mEendjovo daKalunga, ‘eenghono’ detumwalaka lado otadi ke tu kuma. (Lesha Ovaheberi 4:12.) Okulesha Ombibeli kwa tya ngaho otaku ka vyula ounhu wetu womeni notaku ke tu ningifa tu kale twa hokiwa kuJehova filufilu. Mbela owa pumbwa okuwedela ko kefimbo loye olo we litulila po lokulesha Ombibeli nokukala ho dilonga kwaasho wa lesha?
9, 10. Okushiiva nawa Eendjovo daKalunga osha kwatela mo shike? Shi yelifa.
9 Okushiiva nawa Eendjovo daKalunga okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okushiiva osho tadi ti. Ovakriste vopefimbo laPaulus ovo tava faafanifwa nouhanana otashi dulika ngoo va li ve na eshiivo lonhumba li na sha nEendjovo daKalunga da nwefwa mo. Ndelenee kava li va tula moilonga eshiivo olo va li ve na opo va mone mo ouwa. Kava li hava efa Eendjovo daKalunga di va wilike opo va dule okuninga omatokolo opandunge mokukalamwenyo kwavo.
10 Okushiiva nawa Eendjovo daKalunga osha hala kutya otu na okukala tu shii osho tadi ti nokutula moilonga eshiivo olo. Oshimoniwa shomumwameme Kyle otashi dulu oku tu kwafela mwaasho. Opa li pa holoka okuhaudafana pokati kaKyle nomunailonga mukwao umwe. Mbela oshike a li a ninga po opo a kandule po oupyakadi oo? Omumwameme oo okwa hokolola a ti: “Momadiladilo ange omwa li mwe uya tete omushangwa wOvaroma 12:18, oo tau ti: ‘Ngenge tashi dulika, kombinga yeni kaleni nombili novanhu aveshe.’ Onghee hano, onda li nda ninga elongekido opo ndi ka popye nomunailonga mukwetu oo konima yoilonga.” Kyle ova li va udafana nomunailonga mukwao, nomunailonga oo okwa li a kuminwa onghedi omo Kyle a li a ungaunga noupyakadi oo. Kyle okwa ti: “Onde lihonga kutya okutula moilonga omafinamhango Ombibeli oko onghedi ya denga mbada inaku shiya vali.”
Kala omuduliki
11. Oshike tashi ulike kutya otashi dulu okukala eshongo okudulika ngeenge tu li meenghalo didjuu?
11 Otashi dulu okukala eshongo okutula moilonga osho we lihonga mOmbibeli, unene tuu ngeenge eenghalo oda naipala. Pashihopaenenwa, konima ashike eshi Jehova a li a mangulula Ovaisrael moupika wOvaegipti, Ovaisrael ‘ova li va twa eemhata naMoses nova kala nokushinda Omwene.’ Oshike sha li sha etifa eemhata odo? Omolwaashi ova li ve na omhumbwe yomeva okunwa. (Ex. 17:1-4) Konima yeemwedi mbali lwaapo okudja eshi Ovaisrael va li va ninga ehangano naJehova nova li va dimina kutya otava ka wanifa po “eendjovo adishe da popiwa kOmwene.” Ndele Ovaisrael ovo ova li va tauluka eemhango daKalunga eshi va li va hovela okulongela oikalunga. (Ex. 24:3, 12-18; 32:1, 2, 7-9) Mbela Ovaisrael ova li va kwatwa koumbada eshi va mona Moses a kala ko komhunda yaHoreb oko a li a ka pewa omalombwelo? Ile pamwe ova li tava diladila kutya Ovaamaleki otave ke va ponokela vali fimbo Moses ehe po, oo a li e va kwafela va findane eshi a li a yelula omake aye pefimbo lolwoodi la tetekela? (Ex. 17:8-16 ) Kashi na nee mbudi kutya etomheno lavo olilipi, Ovaisrael kava li va “hala okudulika.” (Oil. 7:39-41) Paulus okwa li a ladipika Ovakriste va ‘diinine opo vaha shikule oshihopaelelwa shokuhadulika’ shOvaisrael eshi va li va tila okuya mEdu lEudaneko. — Heb. 4:3, 11.
12. Ongahelipi Jesus a li e lihonga eduliko, naasho osha etifa ouwa ulipi?
12 Oukulunhu wopamhepo owa kwatela mo okuninga eenghendabala ngaashi hatu dulu opo tu dulike kuJehova. Ngaashi Jesus Kristus, luhapu ohatu lihongo eduliko okupitila meenghalo didjuu odo twa pita mudo. (Lesha Ovaheberi 5:8, 9.) Jesus okwa kala ha dulika kuXe nokuli nofimbo a li ine uya kombada yedu. Ndele nande ongaho, okwa li e na okumona oixuna palutu nopamadiladilo opo a wanife po ehalo laXe kombada yedu. Molwaashi Jesus okwa li a dulika eshi a li meenghalo didjuu neenghono, okwa li a “ningwa a wana a pwa” nokwa pewa ondodo oyo Kalunga a li e mu longekidila yoku ka ninga Ohamba nOmupristeri Omukulunhu.
13. Oshike tashi ka ulika kutya otu li ovaduliki?
13 Mbela ongahelipi shi na sha nafye? Mbela nafye otwa tokola toko okudulika kuJehova nokuli nongeenge otwa shakeneke eenghalo didjuu neenghono? (Lesha 1 Petrus 1:6, 7.) Kalunga okwa yandja omayele a yela e na sha noukoshoki wopaenghedi, okukala ovanashili, okulongifa nawa elaka, okulesha nokukonakona Ombibeli paumwene, okukala pokwoongala kwopaKriste nosho yo okukufa ombinga moilonga yokuudifa. (Jos. 1:8; Mat. 28:19, 20; Ef. 4:25, 28, 29; 5:3-5; Heb. 10:24, 25) Mbela ohatu dulika ngoo kuKalunga moinima oyo nonande otu li meenghalo didjuu? Okudulika kwetu otaku holola kutya otwa ninga ovakulunhu pamhepo.
Omolwashike shi na ouwa okulalakanena oukulunhu wopamhepo?
14. Yelifa kutya ongahelipi okulalakanena oukulunhu wopamhepo taku dulu oku tu amena.
14 Oshi li lela eameno kOmukriste okukala e na eenghono dokukoneka da deulwa nawa, tadi dulu okuyoolola pokati kouwa nowii mounyuni ou wovanhu “va fifa omaliudo avo.” (Ef. 4:19) Pashihopaenenwa, omumwatate umwe wedina James, oo ha lesha Ombibeli pandjikilile nokwa lenga oileshomwa ya kanghamena kOmbibeli, okwa li a tambulwa moilonga omo mwa li hamu longo ashike ovakainhu. James okwa ti: “Nonande opa li pe na ovanailonga vahapu ovo va li vehe na eenghedi, opa li omunailonga umwe oo a li ta monika a fa e na omaukwatya mawa nokwa li ta ulike e na ohokwe moshili yOmbibeli. Efiku limwe fimbo twa li mombelewa koilonga, omukainhu oo okwa li ta kendabala okuya naame momilele. Potete onda li ndi shii ota danauka nokanda li lela nda dula oku mu kelela. Ndele divadiva onda li nda dimbuluka oshimoniwa shimwe osho sha li mOshungonangelo shi na sha nomumwatate umwe oo naye a li a ya meyeleko la faafana koilonga. Oshitukulwa osho shOshungonangelo osha li yo sha yandja oshihopaenenwa shaJosef nomukulukadi waPotifar.b Opo nee omukainhu oo onda li nde mu likanyuna, ndele ta faduka po.” (Gen. 39:7-12) James ota pandula neenghono eshi ina ya menyono la tya ngaho, nokwa kala e na eliudo la koshoka. — 1 Tim. 1:5.
15. Ongahelipi okulalakanena oukulunhu wopamhepo taku dulu okupameka omutima wetu wopafaneko?
15 Oukulunhu wopamhepo ou na yo ouwa molwaashi otau pameke omutima wetu wopafaneko notau tu kwafele tuha ‘twalwaatwalwe komahongo e lili naku lili tuhe a shii.’ (Lesha Ovaheberi 13:9.) Eshi hatu kendabala okuninga exumokomesho lopamhepo, otwa pumbwa okukala hatu diladila “oinima oyo ya fimanenena.” (Fil. 1:9, 10, NW) Kungaho, ohatu ka pandula Kalunga nohatu ka kala tu na olupandu omolwomafiloshisho aeshe oo he tu pe. (Rom. 3:24) Ovakriste ovo ve li “ovakulunhu mokudiladila” ohava kala ve na olupandu la tya ngaho nove na ekwatafano lopofingo naJehova. — 1 Kor. 14:20, OB-1986.
16. Oshike sha li sha kwafela omumwameme umwe a ‘pameke omutima’ waye?
16 Omumwameme umwe wedina Louise okwa li a dimina kutya oule wefimbo lonhumba okudja eshi a ninginifwa okwa li ashike ha ningi oinima nelalakano lokuhafifa ovanhu. Louise okwa ti: “Kanda li handi ningi sha shapuka, ashike kanda li handi longele Jehova nomutima aushe. Onda li nda mona kutya onda pumbwa okuninga omalunduluko ngeenge onda hala okuhafifa Jehova mwaaishe. Onda li ndi na okuninga elunduluko linene opo ndi longele Jehova nomutima aushe.” Louise okwa li a ninga eenghendabala da mana mo opo a ‘pameke omutima waye,’ naasho osha li she mu kwafela eshi a li a hangwa koupyakadi wokuhenoukolele. (Jak. 5:8) Louise okwa ti: “Onda li nda kondja noudiinini, onghee hano, paife ondi na ekwatafano lopofingo naJehova.”
‘Kaleni hamu dulika nomutima aushe’
17. Omolwashike eduliko la li oshinima sha fimanenena kOvakriste vomefelemudo lotete?
17 Omayele oo Paulus a li a pa Ovakriste vomefelemudo lotete ovo va li muJerusalem nosho yo muJudea e na sha nokulalakanena ‘oukulunhu wopamhepo’ okwa li e va kwafela va xupife eemwenyo davo. Ovakriste ovo va li va katuka metwokumwe nomayele aPaulus ovovo ashike va li oupafi pamhepo, nokungaho ova li va dimbuluka elombwelo olo Jesus a li e va pa kutya ‘nava ye onhapo keemhunda’ ngeenge ova mono ‘oixuna yehanauno i li ofika ponhele iyapuki,’ sha hala okutya, shimha va mono etangakwaita laRoma la kondeka Jerusalem nokuya mo. (Mat. 24:15, 16) Ovakriste ovo ova li va dulika kelondwelo laJesus lopaxunganeko, ndele tava i onhapo okudja muJerusalem fimbo inashi hanaunwa po. Omunandjokonona umwe e na sha noinima yomalongelokalunga wedina Eusebius okwa ti kutya Ovakriste ovo ova li va ya onhapo ndele tava ka kala moshilando shedina Pella, osho sha li moshitukulwa shokeemhunda daGilead. Kungaho, ova li va dula okuhenuka ehanauno linene mondjokonona olo la li la hanga Jerusalem.
18, 19. (a) Omolwashike eduliko la fimanenena kunena? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula?
18 Eduliko olo hali etifwa kokulalakanena oukulunhu wopamhepo otali ka xupifa eemwenyo detu eshi exunganeko laJesus li na sha ‘noudjuu munene’ oo inau kala ko nande onale tali ka wanifwa pauyadi. (Mat. 24:21) Mbela ohatu ka dulika ngoo kewiliko la endelela olo tashi dulika tu ka pewe monakwiiwa ‘komukeleli weumbo omudiinini’? (Luk. 12:42) Osha fimanenena okulihonga okukala ‘hatu dulika nomutima aushe.’ — Rom. 6:17, yelekanifa OB-1986.
19 Okulalakanena oukulunhu wopamhepo otaku pula tu deule eenghono detu dokukoneka. Osho ohatu dulu ashike oku shi ninga ngeenge otwa kendabala okushiiva nawa Eendjovo daKalunga nokukala ovaduliki. Okulalakanena oukulunhu wopamhepo ohaku etele ovanyasha omashongo e lili noku lili. Moshitukulwa tashi landula ohatu ka tala kunghee ovanyasha tava dulu okuungaunga nomashongo a tya ngaho nomupondo.
[Omashangelo opedu]
a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.
b Tala oshitukulwa shOshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Oktoba 1999, shi na oshipalanyole, “Osho sha li sha kwafela vamwe opo va henuke okunyona.”
Owe lihonga shike?
• Oukulunhu wopamhepo oshike, nongahelipi hatu dulu oku u lalakanena?
• Okushiiva nawa Eendjovo daKalunga otaku dana onghandangala ilipi mokulalakanena oukulunhu wopamhepo?
• Oshike tashi dulu oku tu kwafela opo tu kale ovaduliki?
• Omauwa elipi hatu dulu okumona mokulalakanena oukulunhu wopamhepo?
[Efano pepandja 15]
Okutula moilonga omayele Ombibeli otashi ke tu kwafela tu ungaunge nomaupyakadi nomupondo
[Efano pepandja 16]
Ovakriste vonale ova li ve lixupifila eemwenyo davo eshi va li va dulika komayele aJesus