ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w04 11/1 ep. 13-19
  • ‘Taulula edu’

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • ‘Taulula edu’
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Okushiiva oinano oyo ya kwatelwa mo otaku hapupalifa eudeko loye
  • Ovanhu ohave linyenge nokudiladila ngahelipi?
  • Kala nomhepo yokuliyamba mwene
  • Lihonga shi na sha nEdu lEudaneko nosho yo osho shi li komesho
  • Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJosua
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Gideon okwa sindi Aamidiana
    Embo lyandje lyokwiilonga Ombiimbeli
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
w04 11/1 ep. 13-19

‘Taulula edu’

‘Taulula edu eli noule walo nounene walo.’—GENESIS 13:17.

1. Elombwelo lihokwifa lilipi Kalunga a lombwela Abraham?

MBELA oho hafele okweendaenda koitukulwa yokomikunda, tashi dulika ho i nohauto oku ka enda mexuliloshivike? Vamwe ove hole okushinga eembasikela opo ve lideule ile okushinga tava ende tava tale oinima nefimbo lavo. Natango, vamwe ove hole okweenda keemhadi nokutalela po eenhele ve di shiive nawa noku di tala nefimbo opo ve di hafela. Omalweendo a tya ngaho luhapu ohaa kala oule wokafimbo kaxupi. Ndele diladila kunghee Abraham a li e udite eshi a lombwelwa kuKalunga taku ti: “Fikama, u taulule edu eli noule walo nounene walo, osheshi Ame ohandi ke li ku pa.”—Genesis 13:17.

2. Konima yokufiya po Egipti, Abraham okwa ya peni?

2 Konakona etukulwa omo mwa dja eendjovo odo. Abraham pamwe nomukainhu waye nosho yo vakwao, ova li va tula efimbo linini muEgipti. Etukulwa eti-13 laGenesis otali tu lombwele kutya ova fiya po Egipti ndele tava i noufita wavo “kombinga yasuide [“Negeb,” NW].” Opo nee Abraham okwa “enda kombinga nombinga okudja koshilongo kombinga yasuide fiyo popepi naBetel.” Eshi pokati kovafita vaye novomutekulu waye Lot pa holoka oupyakadi nokwa li sha yela kutya ove na okutukuka va ka konge omaulifilo a yooloka, Abraham okwa efa nehalo liwa Lot a ninge etokolo lotete. Lot okwa hoolola ‘olufilu lokuJordan,’ olo la li la hapa la fa “oshikunino shOmwene,” nokonima yefimbo okwa ka tula muSodom. Kalunga okwa lombwela Abraham a ti: “Ponhele oko ho kala ofika, yelula omesho oye u tale konoorde nokusuide nokoushilo nokouninginino.” Osha yela kutya Abraham okwa li a dula okumona oitukulwa imwe yedu olo eshi a li ponhele ya londa popepi naBetel. Ndele okwa li ta ka ninga shihapu shi dulife opo. Kalunga okwe mu shiva a “taulule edu” olo nokushiiva nawa oushitwe neenhele dalo.

3. Omolwashike tashi dulu okukala eshongo okufaneka momadiladilo omalweendo aAbraham?

3 Kashi na nee mbudi kutya Abraham okwa li a endaenda nEdu lEudaneko olo shi fike peni fimbo ina fika kuHebron, osha yela kutya okwa li e li shii nawa e dule vahapu vomufye. Diladila shi na sha neenhele odo da tumbulwa mehokololo olo—Negeb, Betel, olufilu laJordan, Sodom naHebron. Mbela oho mono shidjuu okufaneka momadiladilo oye kutya eenhele odo oda ama peni? Osho oshi li eshongo kuvahapu molwaashi havahapu vomoshiwana shaJehova va talela po eenhele odo hava lesha mOmbibeli nokutaulula oule nounene wedu olo. Ndelenee otu na etomheno lokukala twa halelela unene okushiiva eenhele odo da tumbulwa mOmbibeli. Omolwashike mbela?

4, 5. (a) Ongahelipi Omayeletumbulo 18:15 taa kwatakanifa eshiivo neudeko li na sha neenhele odo da tumbulwa mOmbibeli? (b) Etukulwa eti-2 laSefanja otali yelifa oshitwa shilipi?

4 Eendjovo daKalunga oda ti: “Omutima womunaendunge [“waao e na eudeko,” NW] tau likola eshiivo, nokutwi kwovanongo taku kongo eshiivo.” (Omayeletumbulo 18:15) Ope na oinima ihapu oyo hatu dulu okumona eshiivo kombinga yayo, ndele eshiivo lashili li na sha naJehova Kalunga nosho yo oilonga yaye ola fimanenena. Doshili, osho hatu lesha mOmbibeli osha fimanenena mokumona eshiivo lashili. (2 Timoteus 3:16) Ndele didilika kutya eudeko nalo ola pumbiwa. Eudeko olo oukwatya wokukala u na ouyelele u na sha noshinima, nokudula okuyoolola ekwatafano pokati koitukulwa yasho noshinima ashishe. Eshi osho shi li yo ngaho shi na sha nomauyelele e na sha neenhele odo da tumbulwa mOmbibeli. Pashihopaenenwa, vahapu vomufye otu shii kutya Egipti oshi li peni, ndele mbela otu udite ko shi fike peni ouyelele oo kutya Abraham okwa fiya po Egipti ndele tai “kombinga yokusuide,” kuNegeb, nokonima okwa ya kuBetel nopo nee a ya kuHebron? Mbela ou shii kutya eenhele odo ode li ama peni?

5 Ile otashi dulika mokulesha kwoye Ombibeli kwondjikilile owa lesha Sefanja etukulwa eti-2. Otashi dulika wa lesha mo omadina oilando, ovanhu nosho yo oilongo. Etukulwa olo ola tumbula omadina aeshe aa: Gasa, Askelon, Asdod, Ekron, Sodom, Ninive nosho yo Kanaan, Moab, Ammon naAssur. Mbela owa li wa pondola shi fike peni mokufaneka momadiladilo oye eenhele odo omo mwa li shili ovanhu, ovo va li va kwatelwa momawanifo omaxunganeko aKalunga?

6. Omolwashike Ovakriste vamwe va panda ouwaalita? (Tala oshimhungu.)

6 Ovakonakoni vEendjovo daKalunga vahapu ova mona ouwa muhapu mokutala kouwaalita ve na sha neenhele odo da tumbulwa mOmbibeli. Ihave shi ningi ashike molwaashi va fuulwa kouwaalita, ndele omolwaashi ve wete kutya mokulongifa ouwaalita, otava dulu okuweda ko keshiivo lavo lokushiiva Eendjovo daKalunga. Ouwaalita otava dulu yo oku va kwafela va wede ko keudeko lavo, va mone nghee omauyelele oo ve shii nale a pambafana namakwao. Eshi hatu konakona oihopaenenwa imwe, otashi dulika to ka kulika olupandu loye okupandula Jehova noto ka kala neudeko lomoule li na sha nomahokololo oo e li mEendjovo daye.—Tala oshimhungu pepandja 14.

Okushiiva oinano oyo ya kwatelwa mo otaku hapupalifa eudeko loye

7, 8. (a) Oshikumwifilonga shilipi Simson a longa sha kwatela mo Gasa? (b) Ouyelele ulipi tau dulu okuninga oshilonganghono shaSimson shi kale shi kumwifa unene? (c) Ongahelipi eshiivo neudeko li na sha nehokololo laSimson tali dulu oku tu kwafela?

7 MOvatokolipangeli 16:2 otamu popiwa omutokolipangeli Simson e li muGasa. Edina Gasa ohali holoka luhapu momahokololo eenghundana kunena, nomolwaasho otashi dulika u na eshiivo lonhumba kutya Simson okwa li peni, moshitukulwa osho sha li shaFilistea, popepi nomunghulofuta wEtufa Lopokati. [11] Paife didilika osho Ovatokolipangeli 16:3 tava ti: “Simson okwa nangala fiyo pokati koufiku. Ndele pokati koufiku ye okwa penduka nokwa kwata omivelo doshivelo shoshilando noikulo ivali ndele okwe i dokola mo pamwe noidilifo noivela aishe nokwe i leka komapepe aye ndee te i twala koxulo yomhunda ya shaama naHebron.”

8 Nope he na omalimbililo, omivelo noikulo yohotekuma ngaashi yaGasa, oya li inene noidjuu. Diladila nee ngeno to i humbata po! Simson okwe shi ninga, ndele okwe i twala peni, nolweendo laye ola li la tya ngahelipi? Gasa osha li komunghulofuta hanga sha lalakana nombada yefuta. [15] Ndelenee Hebron osha li koushilo pomutumbo weemeta 900—okwa li tashi pula okulonda pombada lela! Itatu dulu lela okupopya kutya ‘omhunda oyo ya shaama naHebron’ oya li peni, ndele oshilando osho osha shi li eekilometa 60 kokule naGasa—nosha li pomutumbo mule. Okushiiva oshinano osho sha kwatelwa moshilonganghono shaSimson otaku tu kwafele tu ude ko moule oshiningwanima osho, hasho mbela? Dimbulukwa yo kutya omolwashike Simson a li a dula okulonga oshilonga sha tya ngaho—“Omhepo yOmwene ye uya muye.” (Ovatokolipangeli 14:6, 19; 15:14) Tu li Ovakriste kunena, inatu teelela omhepo yaKalunga i tu pe eenghono dopalutu dikumwifi. Ndele omhepo oyo tuu oyo inaenghono, otai dulu okuhapupalifa eudeko letu loinima yomoule yopamhepo nokupameka ounhu wetu womeni. (1 Ovakorinto 2:10-16; 13:8; Ovaefeso 3:16; Ovakolossi 1:9, 10) Heeno, eudeko li na sha nehokololo laSimson otali tu shilipaleke kutya omhepo yaKalunga otai dulu oku tu kwafela.

9, 10. (a) Oshike sha li sha kwatelwa mokufinda Ovamidian kwaGideon? (b) Ongahelipi okushiiva eenhele odo da kwatelwa mo taku dulu okuninga ehokololo olo li kale tali ti sha unene kufye?

9 Ehokololo li na sha nokufinda Ovamidian kwaGideon otali ulike yo kutya otashi ti sha okushiiva oinano. Ovaleshi vOmbibeli vahapu ove shi shii kutya omutokolipangeli Gideon nongudu yovakwaita vaye 300 ova finda ovaponokeli 135 000 ve limanga kumwe—Ovamidian, Ovaamaleki nosho yo vakwao ovo vali va onga onhanda moluhaela laJisreel, popepi noshikulundudu More. [18] Ovakwaita vaGideon ova shika omanghuma nokutataula oitoo opo eenyika davo di monike ndele tava ingida tava ti: “Eongamukonda lOmwene nolaGideon!” Osho osha ngwangwanifa nokutilifa ovatondi, nomolwaasho ova hovela okudipaafana. (Ovatokolipangeli 6:33; 7:1-22) Mbela oshiningwanima osho osha li ashike oshinima shomoufiku umwe auke sha ningwa neendelelo? Ngeenge owa twikile okulesha Ovatokolipangeli etukulwa eti-7 neti-8, oto ka mona kutya Gideon okwa twikila nolwoodi olo. Dimwe domeenhele dihapu odo da tumbulwa kadi shiivike kutya oda li da ama peni, nomolwaasho otashi dulika di ha kale mouwaalita vOmbibeli. Ndele nande ongaho, dihapu odi shiivike kutya oda li da ama peni noda wana oku tu kwafela tu mone kutya Gideon okwa li a enda peni.

10 Gideon okwa taataa oshixupe shovaponokeli ve limanga kumwe fiyo okuBet-Sitta nokuyuka kolukadi kuAbel-Mehola, popepi nomulonga waJordan. (Ovatokolipangeli 7:22-25) Ehokololo otali ti: ‘Gideon e uya kuJordan, ye novalumenhu omafele atatu ava va li puye, va tauluka va loloka molwokutaata.’ Eshi va tauluka Jordan, Ovaisrael ova taataa ovatondi va yuka kolukadi kuSukkot naPnuel, popepi nomulonga waJabbok, nokulonda koikulundudu okuyuka kuJakbeha (popepi naAmman shokunena, muJordan). Osho osha li eekilometa 80 lwaapo dokutaataa nokulwa. Gideon okwa kwata ko nokudipaa eehamba mbali dOvamidian; opo nee okwa shuna koshilando shambulavo, kuOfra, popepi nonhele oko olwoodi la li la hovela. (Ovatokolipangeli 8:4-12, 21-27) Osha yela kutya oshilonganghono shaGideon kasha li ashike sha longwa moule wominute dinini dokushika omanghuma, okuvikavika eenyika nokwiingida. Natango diladila kunghee tashi weda ko keityo letyekosha li na sha novalumenhu veitavelo olo tali ti: “Efimbo otali ka pwila nge po, ngenge handi hepaulula Gideon [naava] va ninga ovanaenghono moungone wavo, novaladi molwoodi.” (Ovaheberi 11:32-34) Ovakriste navo otashi dulika va loloke palutu, ndele inashi fimana mbela kufye okutwikila okulonga ehalo laKalunga?—2 Ovakorinto 4:1, 16; Ovagalati 6:9.

Ovanhu ohave linyenge nokudiladila ngahelipi?

11. Omalweendo elipi a li a kwatelwa mo fimbo Ovaisrael inava fika muKades nokonima eshi va fika mo?

11 Vamwe otashi dulika va longife ouwaalita vOmbibeli va tale kutya eenhele oda li da ama peni, ndele mbela oto diladila kutya ouwaalita otava dulu oku tu pa ouyelele shi na sha nokudiladila kwovanhu? Konakona oshihopaenenwa shOvaisrael ovo va li va dja komhunda yaSinai va yuka kEdu lEudaneko. Ova enda tava tula momukokomoko wolweendo fiyo va fika hauxuninwa kuKades (ile Kades-Barnea). [9] Deuteronomion 1:2 ota ulike kutya osho osha li olweendo lomafiku 11, oshinano sheekilometa 270 lwaapo. Moses okwa tuma eendadi 12 okudja muKades di ye kEdu lEudaneko. (Numeri 10:12, 33; 11:34, 35; 12:16; 13:1-3, 25, 26) Eendadi oda ya kolundume da pitila muNegeb, tashi dulika da pita muBerseba notashi dulika yo da pita muHebron nokuya kolundume elela lEdu lEudaneko. (Numeri 13:21-24) Molwaashi Ovaisrael ova tambula ko ehokololo lii leendadi omulongo, ova li ve na okweelaela mombuwa oule womido 40. (Numeri 14:1-34) Osho otashi holola shike shi na sha neitavelo nehalo lavo okulineekela Jehova?—Deuteronomion 1:19-33; Epsalme 78:22, 32-43; Judas 5.

12. Opexulifodiladilo lilipi hatu dulu okufika shi na sha neitavelo lOvaisrael, nomolwashike osho shi li oshinima shi shii okudilongwa kufye?

12 Diladila kwaasho painano oyo ya kwatelwa mo. Ngeno Ovaisrael ova li ve na eitavelo tali longo nokulandula omayele aJosua naKaleb, ngeno mbela ova enda oshinano shile okuya mEdu lEudaneko? Kades osha li eekilometa 16 okudja muBeer-Lahai-Roi, omo Isak naRebekka va kala. [7] Osha li meni leekilometa 95 okuya kuBerseba, osho sha li keengaba dokolukadi dEdu lEudaneko. (Genesis 24:62; 25:11; 2 Samuel 3:10) Molwaashi ova li va enda okudja kuEgipti fiyo okomhunda yaSinai nokweenda yo eekilometa 270 fiyo okuKades, ova li poshivelo shEdu lEudaneko, oku shi popya pafaneko. Nafye otu li yo popepi nokuya mEduparadisa la udanekwa. Oshilihongomwa shilipi hatu lihongo moshinima shi na sha nOvaisrael? Omuyapostoli Paulus okwa kwatakanifa onghalo yOvaisrael nomayele aa taa ti: “Tu diinineni tu fike metulumuko olo, pa ha kale nande umwe ta punduka nokushikula oshihopaelelwa shokuhadulika ngaashi venya.”—Ovaheberi 3:16–4:11.

13, 14. (a) Omonghalo ilipi Ovagibeon va katuka onghatu ya kwata moiti? (b) Oshike tashi holola oikala yOvagibeon, noshilihongomwa shilipi hatu lihongo mwaasho?

13 Oikala ya yooloka—yokulineekela kutya Kalunga oha wanifa po ehalo laye—oi liwetikile moshiningwanima shopaMbibeli sha kwatela mo Ovagibeon. Konima eshi Josua a taulukifa Ovaisrael omulonga waJordan okuya medu olo Kalunga a li a udanekela epata laAbraham, osha li efimbo lokutaataa mo Ovakanaan. (Deuteronomion 7:1-3) Ovagibeon ova li yo va kwatelwa mo. Ovaisrael ova hanauna po Jeriko naAi ndele tava ongo onhanda popepi naGilgal. Ovagibeon kava li va hala okufya ve li Ovakanaan va tulwa omutima, nomolwaasho ova tuma ovakalelipo va ye kuJosua kuGilgal. Ove liningifa va fa va dja koshitukulwa shi li kondje yaKanaan opo va ninge ehangano lombili nOvaheberi.

14 Ovakalelipo ovo ova ti: ‘Ovapiya voye otava di moshilongo shokokule unene omolwedina lOmwene Kalunga koye.’ (Josua 9:3-9) Oikutu yavo noikulya oya li tai monika ya fa tai yandje oumbangi kutya ova dja kokule, ndele paushili Gibeon osha li shi li eekilometa 30 okudja muGilgal. [19] Molwaashi Josua nomalenga ova li va tomwa va itavele, ova ninga ehangano lombili naGibeon nosho yo noilando oyo ya li momudingonoko waGibeon. Mbela Ovagibeon ova kengelela ashike opo va henuke okuhanaunwa po? Mepingafano naasho, osho osha holola ehalo lavo lokukala va hokiwa kuKalunga kaIsrael. Jehova okwa li a hokwa Ovagibeon nova ninga “ovatyavi voikuni novateki vomeva keongalo nokoshiyambelo shOmwene.” (Josua 9:11-27) Ovagibeon ova twikila okuulika kutya ova li ve na ehalo okulongela Jehova oilonga oyo ya dinika. Otashi dulika vamwe vomuvo ova li mokati kovayakuli votembeli ovo va aluka okudja kuBabilon nokulonga motembeli ya tungululwa. (Esra 2:1, 2, 43-54; 8:20) Ohatu dulu okuhopaenena oikala yavo mokukendabala tu kale tu na ombili naKalunga nokukala nehalo oku mu longela nokuli noilonga oyo ya dinika.

Kala nomhepo yokuliyamba mwene

15. Omolwashike shihokwifa kufye okushiiva eenhele odo da tumbulwa mOmishangwa dopaKriste dOshigreka?

15 Ombibeli oya tumbula eenhele momahokololo Omishangwa dopaKriste dOshigreka, ngaashi oo e na sha nomalweendo noukalele waJesus nowomuyapostoli Paulus. (Markus 1:38; 7:24, 31; 10:1; Lukas 8:1; 13:22; 2 Ovakorinto 11:25, 26) Kendabala okufaneka momadiladilo oye omalweendo oo a kwatelwa momahokololo taa landula.

16. Ongahelipi Ovakriste vokuBerea va ulika kutya ova li ve hole nova li va fimaneka Paulus?

16 Molweendo laye loutumwa etivali (omifinda doluvala lopulipuli mokaalita), Paulus okwa fika muFilippi, osho paife shi li muGreka. [33] Okwa yandja oundombwedi omo, nokwa li a tulwa modolongo ndele ta mangululwa nokuya kuTessalonika. (Oilonga 16:6–17:1) Eshi Ovajuda va tukulula oshibofa, ovamwaxe Ovatessaloniki ova ladipika Paulus a ye kuBerea, osho sha li eekilometa 65 lwaapo okudja muTessalonika. Oukalele waPaulus owa li tau pondola muBerea, ndele Ovajuda ove uya oko nokuningifa ovanhu va twe ondubo naPaulus. Onghee hano, “ovamwatate ova tuma diva Paulus kefuta,” ndele “ovafindikili vaPaulus ove mu twala fiyo kuAtena.” (Oilonga 17:5-15) Osha yela kutya ovalidilululifwa vamwe vape ova li ve na ehalo okweenda eekilometa 40 okuya kEfuta laAegea, nokulifutila vo vene opo va ye noshikepa oule weekilometa 500. Olweendo la tya ngaho ola li hali dulu okukala la nyika oshiponga, ndele ovamwatate ova ya molweendo olo nova mona omhito ya wedwa po okukala pamwe nomukalelipo omweendi oo waKalunga.

17. Oshike hatu dulu okuuda ko nawa ngeenge otwa shiiva oshinano osho shi li pokati kaMileto naEfeso?

17 Molweendo laye etitatu (omifinda doluvala li twima onyango mokaalita), Paulus okwa fika petulilo leeshikepa muMileto. Okwa ifana ovakulunhuongalo veongalo lokuEfeso osho sha li eekilometa 50 okudja muMileto. Diladila kovakulunhuongalo ovo tava efa po manga omalipyakidilo makwao opo va ye kuPaulus. Otashi dulika va li tava ende tava popi nehafo eshi va yuka kokwoongala oko. Konima yokwoongala naPaulus noku mu uda ta ilikana, “aveshe ova lila nokulililila nova [dingatela] kofingo yaPaulus, ndele ve mu fipa komilungu.” Nokonima yaasho “ove mu findikila koshikepa,” a ye kuJerusalem. (Oilonga 20:14-38) Ova li ve na shihapu okudiladila nokupopya molweendo lavo okushuna kuEfeso. Mbela ino kumwa kohole nefimaneko olo va ulika mokweenda olweendo olo opo va ka kale pamwe nomutalelipo omweendi oo a li e va pa omauyelele noku va twa omukumo? Mbela owe lihonga mo sha osho to dulu okulongifa mokukalamwenyo kwoye ile okuvyula okudiladila kwoye?

Lihonga shi na sha nEdu lEudaneko nosho yo osho shi li komesho

18. Oshike hatu dulu okutokola toko shi na sha neenhele odo da tumbulwa mOmbibeli?

18 Oihopaenenwa oyo ya dja nokutumbulwa otai ulike nghee sha fimana okushiiva nawa edu olo Kalunga a li a pa Ovaisrael, nedu olo oli li oshitukulwa sha fimanenena momahokololo mahapu Ombibeli. (Nohatu dulu okuweda ko keshiivo letu mokulihonga yo shi na sha noilongo oyo ya li ya dingilila Edu lEudaneko oyo ya tumbulwa momahokololo Ombibeli.) Eshi hatu weda ko keshiivo nokeudeko letu, unene tuu shi na sha nEdu lEudaneko, ohatu dulu okukaleka momadiladilo oshiteelelwa osho sha li sha fimanenena kOvaisrael opo va ye va ka hafele edu olo la li hali tondoka “omashini nomaadi eenyiki.” Oshiteelelwa osho osho okutila Jehova nokudiinina oipango yaye.—Deuteronomion 6:1, 2; 27:3.

19. Eeparadisa dopavali dilipi tu na okukala alushe hatu yandje elitulemo kudo?

19 Sha faafana nokunena, otwa pumbwa okutila Jehova nokudiinina eendjila daye. Mokuninga ngaho, ohatu ka xumifa komesho nokufeweka oparadisa yopamhepo oyo i li paife meongalo lopaKriste mounyuni aushe. Eshiivo letu li na sha nomaukwatya ayo nosho yo omanangeko noupuna omuo otali ka hapupala. Notu shi shii kutya omanangeko noupuna mahapu opo tae ke uya. Joshua okwa li a taulukifa Ovaisrael omulonga waJordan noku va twala medu hali imike oiimati nolihafifa. Paife otu na etomheno la kola lokuteelela nelineekelo Oparadisa yo venevene, edu liwa olo li li komesho yetu.

Oto dimbuluka?

• Omolwashike tu na okukala twa hala okuweda ko keshiivo neudeko letu li sha neenhele odo da tumbulwa mOmbibeli?

• Ouyelele ulipi u na sha neenhele wa kundafanwa moshitukulwa eshi we ku kwafela unene?

• Oshilihongomwa shilipi wa yelifilwa nawa eshi we lihonga shi na sha neenhele odo da kwatelwa moiningwanima imwe?

[Oshimhungu pepandja 14]

“See the Good Land”

Poyoongalele yomo 2003 no 2004, Eendombwedi daJehova oda li da hafa okumona okabroshure “See the Good Land.” Oshishangomwa osho shipe, paife shi li momalaka 80, oshi na ouwaalita ve na omaluvala e lixwa po nomisholondodo, naaishe otai ulike keenhele di lili noku lili dounyuni wopefimbo lOmbibeli, unene tuu Edu lEudaneko pomafimbo e lili noku lili.

Oshitukulwa eshi osha yukifa elitulemo kouwaalita vonhumba kondadalunde mokuulika kepandja neenomola da laulikwa unene ngaashi [15]. Ngeenge ou na okabroshure oko kape, longifa efimbo u lihonge nawa omaukwatya e likalekelwa oo taa dulu oku ku kwafela u wede ko keshiivo neudeko loye lEendjovo daKalunga.

(1) Ouwaalita vahapu ova kwatela mo omafano ile oimhungu oyo i na omadidiliko e likalekelwa taa yelifa shi na sha nouwaalita [18]. (2) Ouwaalita vahapu ova kwatela mo oshiyelekifo shoinano shi li meemaila nosho yo meekilometa, osho tashi ke ku kwafela u shiive ounene noinano oyo ya kwatelwa mo [26]. (3) Okakuti oko ke li pouwaalita vahapu otaka ulike kolundume, take ku kwafele u mone eembinga domhepo [19]. (4) Luhapu ouwaalita ove na omaluvala taa ulike komitumbo deenhele [12]. (5) Kominghulo douwaalita oku na keembinga dimwe eendada nokudikwao eenomola, opo di ku wilike u mone kutya oilando ile omadina okwa ama peni [23]. (6) Poshiulikifo shomadina eenhele shi li pomapandja opavali [34-35], oto dulu okumona epandja meenomola da laulikwa unene, noluhapu oda landulwa kondada nonomola yoku ku wilika u mone apa pe na onhele, pashihopaenenwa, E2. Konima yokulongifa omauyelele oo oule wokafimbo, oto ka kumwa kunghee tae ku kwafele u tamunune mo eshiivo neuduko loye li na sha nOmbibeli.

[Efano pepandja 15, 16]

OMUSHOLONDODO WEENHELE DOPAUSHITWE

(For fully formatted text, see publication)

A. Omunghulofuta wEfuta Linene

B. Omaluhaela okouninginino waJordan

1. Oluhaela laAsser

2. Omunghulofuta waDor

3. Omaulifilo omuSharon

4. Oluhaela laFilistea

5. Olufilu lopokati koushiloninginino

a. Oluhaela laMegiddo

b. Edu la lalakana laJisreel

C. Eemhunda dokouninginino waJordan

1. Eemhunda daGalilea

2. Eemhunda daKarmel

3. Eemhunda daSamaria

4. Epumbu (oikulundudu)

5. Omukunda woikulundudu yaJuda

6. Ombuwa yaJuda

7. Negeb

8. Ombuwa yaParan

D. Araba (olufilu)

1. Etale laHula

2. Oshitukulwa shEfuta laGalilea

3. Olufilu lomulonga waJordan

4. Efuta lomongwa (Efuta La Fya)

5. Oluhaela laAraba (olukadi lEfuta

lomongwa)

E. Eemhunda/omadu a tumbalala okoushilo waJordan

1. Basan

2. Gilead

3. Amon naMoab

4. Omhunda ya tumbalala yaEdom

F. Eemhunda daLibanon

[Okaalita]

Omhunda yaHermon

More

Abel-Mehola

Sukkot

Jakbeha

Gilgal

Gibeon

Betel

Hebron

Gasa

Beer-sheba

Sodom?

Kades

[Okaalita pepandja 15]

(For fully formatted text, see publication)

KANAAN

Megiddo

GILEAD

Dotan

Sikem

Betel (Lus)

Ai

Jerusalem (Salem)

Betlehem (Efrat)

Mamre

Hebron (Makpela)

Gerar

Sodom?

NEGEB

Rehobot?

[Eemhunda]

Moria

[Omeva]

Efuta lomongwa

[Omulonga]

Jordan

[Efano]

Abraham okwa taulula Edu lEudaneko

[Okaalita pepandja 18]

Troas

SAMOTRAKE

Neapolis

Filippi

Amfipolis

Tessalonika

Berea

Atena

Korinto

Efeso

Mileto

RODOS

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe