Eendjovo daJehova odi na omwenyo
Omanenediladilo okudja membo lOmafimbo otete
OPA li pa pita omido 77 okudja eshi Ovajuda va alukila kedu lavo okudja moukwatwa waBabilon. Otembeli oyo ya li ya tungwa komupangeli Serubbabel oya kala po oule womido 55. Etomheno la fimanenena molwaashi Ovajuda va aluka ola li okutungulula elongelokalunga lashili muJerusalem. Ndele ovanhu kava li ve na ouladi shi na sha nelongelokalunga laJehova. Ova li va pumbwa neenghono etwomukumo, naasho osho embo lOmbibeli lotete lOmafimbo la ninga.
Kakele kokukala e na omisholondodo domapata, Omafimbo otete oku na ondjokonona youle womido 40 lwaapo, okudja kefyo lohamba Saul fiyo okefyo lohamba David. Okwa itavelwa kutya omupristeri Esra oye a shanga embo olo momudo 460 K.O.P. Omafimbo otete omahokwifa kufye molwaashi otae tu pe ouyelele u na sha nelongelokalunga lomotembeli nosho yo u na sha nepata omo mwa dja Messias. E li oshitukulwa shEendjovo daKalunga da nwefwa mo, etumwalaka lao otali pameke eitavelo letu nokuhapupalifa eudeko letu li na sha nOmbibeli. — Ovaheberi 4:12.
OMISHOLONDODO DOMADINA DA FIMANA
(1 Omafimbo 1:1–9:44)
Omisholondodo domapata odo Esra a shanga oda li da pumbiwa omolwomatomheno atatu lwaapo: okushilipaleka kutya ovalumenhu ovo va li tava longo ve li ovapristeri ovovo ashike va li ve na oufemba woku shi ninga; okukwafela mokutukula omafyuululo omapata; nokudiinina omusholondodo wepata omo mwa li tamu ka dja Messias. Omisholondodo domapata odi na ondjokonona yOvajuda oyo ya twala fiyo okomunhu wotete. Ope na omapupi omulongo okudja kuAdam fiyo okuNoa, nope na omapupi omulongo okudja kuNoa fiyo okuAbraham. Konima yokutumbula ovanamati vaIsmael, ovanamati vaAbraham ovo va dalwa komukainhu waye wopomunghulo Ketura nosho yo ovanamati vaEsau, Omafimbo otete okwa twikila ko nomisholondodo domaludalo ovanamati vaIsrael 12. — 1 Omafimbo 2:1.
Omusholondodo wepata laJuda owa tumbula ovanhu vahapu molwaashi omwa kwatelwa epata leehamba lohamba David. Ope na omapupi 14 okudja kuAbraham fiyo okuDavid, nokudja kuDavid fiyo okokutwalwa moukwatwa kuBabilon ope na omapupi 14. (1 Omafimbo 1:27, 34; 2:1-15; 3:1-17; Mateus 1:17) Opo nee Esra okwa shanga omisholondodo domaludalo omapata oo a li a ama koushilo waJordan, taku shikula omusholondodo wepata lovana vaLevi. (1 Omafimbo 5:1-24; 6:1) Opo nee okwa tumbula pauxupi omisholondodo domapata makwao amwe oo a li a ama kouninginino womulonga waJordan nosho yo wepata laBenjamin we lixwa po. (1 Omafimbo 8:1) Omadina ovakalimo votete vomuJerusalem ovo va aluka moukwatwa waBabilon nao okwa tumbulwa yo. — 1 Omafimbo 9:1-16.
Omapulo opamishangwa taa nyamukulwa:
1:18 — Olyelye a li xe yaSelah, oKainam ile oArpaksad (Arfasad)? (Lukas 3:35, 36) Arpaksad oye a li xe yaSelah. (Genesis 10:24; 11:12) Edina “Kainam” muLukas 3:36, otashi dulika edina “Ovakaldi” la shangwa papuko. Ngeenge osho ngaho, omushangwa wopehovelo otashi dulika kwa li wa shangwa ngaha, “omona wOmukaldi Arpaksad.” Ile otashi dulika omadina Kainam nArpaksad omadina omunhu umwe. Katu na okudimbwa oushili oo kutya outumbulilo “owaKainam” kau mo momashangelo amwe. — Lukas 3:36.
2:15 — Mbela David oye a li omonamati omutiheyali waIsai? Hasho. Isai okwa li e na ovanamati vahetatu, na David oye a li omunyasha kuvakwao. (1 Samuel 16:10, 11; 17:12) Umwe womovanamati vaIsai osha yela kutya okwa fya ehe na oludalo. Molwaashi omonamati oo ka li ta dana onghandangala yasha momisholondodo domapata, Esra ina kwatela mo edina laye.
3:17 — Omolwashike Lukas 3:27 ta popi omona waJekonja, Sealtiel (Salatiel), kutya omona waNeri? Jekonja oye a li xe yaSealtiel. Ndele Neri otashi dulika a li a yandja omonakadona kuSalatiel a ninge omukainhu waye. Lukas ota popi oshitenya shaNeri shi li omona waNeri ngaashi ashike a ninga shi na sha naJosef, e mu popya e li omona waEeli, xe yaMaria. — Lukas 3:23.
3:17-19 — Serubbabel, Pedalja naSealtiel ova pambafana ngahelipi? Serubbabel okwa li omona waPedalja, oo a li omumwaxe waSealtiel. Ndele Ombibeli omafimbo amwe ohai ifana Serubbabel omona waSealtiel. (Mateus 1:12; Lukas 3:27) Osho otashi dulika shi li ngaho molwaashi Pedalja a fya ndele Sealtiel ta tekula Serubbabel. Ile otashi dulika molwaashi Sealtiel okwa fya ehe na okaana, Pedalja okwa li a hombola haukwe waye, na Serubbabel oye a li oshiveli mohombo oyo. — Deuteronomion 25:5-10.
5:1, 2 — Okupewa oufemba woushiveli kwaJosef okwa li taku ti shike kuye? Okwa li taku ti kutya Josef okwa li ta ka mona oitukulwa ivali yefyuululo. (Deuteronomion 21:17) Kungaha, okwa ninga xe yomapata avali, laEfraim nolaManasse. Shi na sha novanamati vaIsrael vakwao, keshe umwe okwa li ashike xe yepata limwe.
Oilihongomwa kufye:
1:1–9:44. Omisholondodo domapata ovanhu ovo va li ko shili oda ulika kutya elongekido alishe lelongelokalunga lashili ole likolelela koushili, ndele hakeengano.
4:9, 10. Jehova okwa nyamukulile eilikano la mana mo laJabes eshi kwa li a ilikana opo oshitukulwa shaye shi nenepekwe tashi pitile meenghundafana dombili, opo mu kale ovanhu vahapu hava tila Kalunga. Nafye otwa pumbwa okwiilikana omailikano taa di komutima e na sha nehapupalo lovalongeli vaKalunga eshi hatu kufa ombinga nouladi moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa.
5:10, 18-22. Pefimbo lohamba Saul, omapata oo a li a ama koushilo waJordan okwa li a finda Ovahagiri, nonande omapata oo okwa li e dulike luvali momuvalu kOvahagiri. Osho osha li ngaho, molwaashi ovalumenhu ovaladi vomapata oo ova kala ve lineekela Jehova nova konga ekwafo kuye. Natu kale twe lineekela filufilu Jehova eshi hatu twikile okulwa oita yetu yopamhepo hatu lwifa eengudu odo di tu dule momuvalu. — Ovaefeso 6:10-17.
9:26, 27. Ovalevi ovanangeli vopoivelo ova li va pewa oshinakuwanifwa sha kwata moiti. Ova li va pewa eeshapi dopomivelo dokuya meenhele diyapuki dotembeli. Ova li ve shii okulineekelwa mokuyuulula omivelo efiku keshe. Nafye otwe lineekelelwa oshinakuwanifwa shokuya kovanhu moitukulwa yetu noku va kwafela ve uye va longele Jehova. Mbela katu na okuulika kutya otu shii okulineekelwa ngaashi Ovalevi ovanangeli vopoivelo?
OKUPANGELA KWADAVID E LI OHAMBA
(1 Omafimbo 10:1–29:30)
Ehokololo ola hovela nondjokonona i na sha nohamba Saul nosho yo ovanamati vaye vatatu eshi va fila moita yokulwifa Ovafilisti komhunda yaGilboa. David, omona waIsai, okwa li a ninga ohamba yomapata aeshe aJuda. Ovalumenhu va dja momapata aeshe ova li ve uya kuHebron ndele tave mu ningi ohamba yaIsrael ashishe. (1 Omafimbo 11:1-3) Diva, konima yaasho, okwa li a kwata ko Jerusalem. Konima yefimbo, Ovaisrael ova li va eta oshikefa shehangano kuJerusalem ‘nehafo nokushika omanghuma nokushika ouhumbafeta noushandji.’ — 1 Omafimbo 15:28.
David okwa li a holola ehalo lokutungila Kalunga kashili ongulu. Ndele molwaashi Jehova okwa li a hala Salomo oye a kale noufembanghenda oo, okwa ninga ehangano lOuhamba naDavid. Eshi David a li a ninga oshikonga shi na sha nokukondjifa ovatondi vaIsrael, Jehova okwa li e mu pa omafindano mahapu. Evalulo lovanhu inali ufwa ola li la etifa efyo lovanhu 70 000. Konima yokupewa ewiliko okupitila momweengeli li na sha nokutungila Jehova oaltari, David okwa li a landa onhele kuOrnan Omujebusi. David okwa li a hovela okuninga ‘omalongekido oitungifo ihapu’ omolwokutunga ongulu yaJehova “inene i dule eengulu adishe.” (1 Omafimbo 22:5) David okwa li a unganeka oilonga yOvalevi oyo ya ndjadjukununwa mo nawanawa mOmafimbo otete shi dulife momambo Ombibeli amwe e lili. Ohamba David noshiwana ova li va yandja omayambidido nehalo liwa omolwotembeli. Konima yomido 40 dokupangela kwaDavid, okwa fya a “[kuta omafiku omwenyo, OB-1954], e yadi oupuna nefimano, nomona waye Salomo a ninga ohamba ponhele yaye.” — 1 Omafimbo 29:28.
Omapulo opamishangwa taa nyamukulwa:
11:11 — Omolwashike omuvalu waavo va dipawa u li 300 ndele ha 800 ngaashi sha tongwa mehokololo la faafana olo li li muSamuel omutivali 23:8? Omukulunhu wovalumenhu ovaladi elela vatatu vaDavid okwa li Jasobeam ile Josef-Bassebet. Ovalumenhu vakwao vavali ovanaenghono ova li Eleasar naSamma. (2 Samuel 23:8-11) Etomheno molwaashi pe na eyooloko momahokololo oo avali otashi dulika omolwoilonga ya yoolokafana oyo ya longwa komunhu umwe.
11:20, 21 — Abisai okwa li pondodo ilipi mokuyelekanifa novalumenhu ovanaenghono vatatu vaDavid va fimana? Abisai ka li umwe womovalumenhu vatatu ovanaenghono ovo va li va longela David. Ndele ngaashi sha tumbulwa muSamuel omutivali 23:18, 19, Abisai okwa li omuwiliki wovakwaita 30 nokwa li a fimana e va dule. Abisai okwa li a fimana e dule ovalumenhu ovo ovanaenghono vatatu, molwaashi okwa longa oilonga yeenghono ya fa oyo ya longwa kuJasobeam.
12:8 — Omonghedi ilipi oipala yovakwaita Ovagad ya li ya fa “oipala yeenghoshi”? Ovalumenhu ovo ovaladi ova li va ama kombinga yaDavid mombuwa. Eexwiki davo oda li dile. Molwaashi ova li ve na eexwiki dile, ova li va fa eenghoshi di na onyanya.
13:5 — ‘Sihor shomuEgipti’ oshike? Molwaashi “Sihor” otashi ti lelalela “omulonga” mOshiheberi, vamwe ova diladila kutya outumbulilo oo otau ulike koshitai shomulonga waNil. Oumbangi otau ulike kutya ‘okamulonga kaEgipti,’ oko ka tongwa muNumeri 34:5 kamwe akeke naako taka ifanwa “Sihor.” Ndele muNumeri 34:5 omwa longifwa oshitya shOshiheberi shi lili osho sha yeleka filufilu okutolokwa “efilu olo hali tondoka omeva.” Onghee hano, okwa itavelwa kutya ‘Sihor shomuEgipti’ oshi li “efilu laEgipti olo hali tondoka omeva,” ekolombongo lile olo la tanda ko eengaba dokouningininolukadi dEdu lEudaneko. — Numeri 34:2, 5; Genesis 15:18.
16:30 — ‘Okukakama’ omolwaJehova otashi ti shike? Oshitya “kakama” apa otashi longifwa pafaneko okuulika ketilofimaneko lokutila Jehova nosho yo kefimaneko lomoule loku mu fimaneka.
16:1, 37-40; 21:29, 30; 22:19 — Elongekido lilipi li na sha nelongelokalunga la li la kala tali longo muIsrael okudja eshi Oshikefa sha li sha etwa kuJerusalem fiyo otembeli ya tungwa? Fimbo David ina eta Oshikefa kuJerusalem ndele te shi tula meni letwali olo a li a dika, osha kala shihe li metwali oule womido dihapu. Konima eshi sha tembulilwa kuJerusalem, osha kala metwali olo muJerusalem. Etwali ola li muGibeon, omo omupristeri omukulunhu Sadok nosho yo ovamwaxe va kala hava yambe omaxwikiloyambo oo a li a tongwa mOmhango. Elongekido olo ola li la twikila fiyo osheshi otembeli ya pwa okutungwa muJerusalem. Eshi otembeli ya li ya pwa, etwali ola li la kufwa ko kuGibeon, tali etwa kuJerusalem, nOshikefa osha li sha tulwa mOuyapukielela wotembeli. — 1 Eehamba 8:4, 6.
Oilihongomwa kufye:
13:11. Ponhele yokuhanduka nokupa Jehova oushima ngeenge eenghendabala detu da ponya, otu na okukonakona onghalo nokukendabala okumona osho sha etifa oupyakadi. Osha yela kutya David osho a li a ninga ngaho. Okwa li e lihonga menyono laye nokonima yefimbo okwa ka pondola okweeta Oshikefa kuJerusalem a longifa onghedi ya yuka.a
14:10, 13-16; 22:17-19. Otu na alushe okupopya naJehova meilikano nokukonga ewiliko laye fimbo inatu katuka eenghatu donhumba odo tadi ka kuma oupamhepo wetu.
16:23-29. Elongelokalunga laJehova oli na okukala oshinima shotete monghalamwenyo yetu.
18:3. Jehova oku li Omuwanifi womaudaneko aye. Okupitila muDavid, okwa wanifa po eudaneko laye li na sha nokupa oludalo laAbraham edu alishe laKanaan, “okudja komulonga waEgipti fiyo komulonga [munene], omulonga waEufrat.” — Genesis 15:18; 1 Omafimbo 13:5.
21:13-15. Jehova okwa li a lombwela omweengeli a xulife po oudu wolutapo, molwaashi okwa li a yavelela okumona oixuna kwoshiwana shaYe. Doshili, “olune laye olinene.”b
22:5, 9; 29:3-5, 14-16. Nonande David ka li a pewa oshilonga shokutunga otembeli yaJehova, okwa li e na omhepo yokuyandja. Omolwashike mbela? Omolwaashi okwa li a dimina kutya aishe oyo a li e na okwe i mona omolwouwa waJehova. Nafye otu na okulinyengifwa kolupandu la faafana tu kale nomhepo yokuyandja.
24:7-18. Elongekido li na sha nokutukulwa kwoupristeri meengudu 24 olo David a li a tula po okwa li tali longo natango eshi omweengeli waJehova a li a holokela Sakaria, xe yaJohannes Omuninginifi, ndele ta shiivifa okudalwa kwaJohannes. E li oshilyo ‘shetanga laAbia,’ Sakaria okwa li ta longo olufo laye kotembeli pefimbo olo. (Lukas 1:5, 8, 9) Elongelokalunga lashili ola kwatela mo ovanhu vonale va li ko shili, ndele havanhu vomeengano. Ohatu mono omanangeko noupuna ngeenge ohatu longele kumwe noudiinini ‘nomupiya omudiinini nomunaendunge’ shi na sha nelongelokalunga laJehova la unganekwa nawa kunena. — Mateus 24:45.
Longela Jehova “nomwenyo u nehalo liwa”
Omafimbo otete kae na ashike omisholondodo domapata. Oku na yo ehokololo laDavid li na sha nokweeta oshikefa shehangano kuJerusalem, omafindano aye manene, elongekido li na sha nokutungwa kwotembeli nosho yo okutula po eengudu di na sha nokulonga kwoupristeri wOvalevi. Nopehe na omalimbililo, aishe oyo Esra a hokolola mOmafimbo otete okwa li ya etela Ovaisrael ouwa, ye va kwafela va pepaleke ouladi wavo omolwelongelokalunga laJehova motembeli.
David ina tula po tuu oshihopaenenwa shiwa shi na sha nokupitifa komesho okulongela Jehova monghalamwenyo yaye! Ponhele yokulikongela omaufembanghenda a denga mbada, David okwa li a lalakanena okulonga ehalo laKalunga. Ohatu ladipikwa tu tule moilonga omayele aye e na sha nokulongela Jehova “nomutima aushe nomwenyo u nehalo liwa.” — 1 Omafimbo 28:9.
[Omashangelo opedu]
a Omolwoilihongomwa imwe i na sha neenghendabala daDavid dokutwala Oshikefa kuJerusalem, tala Oshungonangelo ye 1 Juli 2005, epandja 8-11.
b Omolwoilihongomwa imwe i na sha nokuvalula ovanhu kwaDavid inaku ufwa, tala Oshungonangelo, ye 1 Juli 2005, epandja 8-11.
[Efano pepandja 8]
Adam
[Efano pepandja 8]
Set
[Efano pepandja 8]
Enos
[Efano pepandja 8]
Kenan
[Efano pepandja 8]
Mahalalel
[Efano pepandja 8]
Jered
[Efano pepandja 8]
Henok
[Efano pepandja 8]
Metusala
[Efano pepandja 8]
Lamek
[Efano pepandja 8]
2970 K.O.P. omo NOA a dalwa
[Efano pepandja 8]
4026 K.O.P.
[Efano pepandja 8]
Omido 130
[Efano pepandja 8]
105
[Efano pepandja 8]
90
[Efano pepandja 8]
70
[Efano pepandja 8]
65
[Efano pepandja 8]
162
[Efano pepandja 8]
65
[Efano pepandja 8]
187
[Efano pepandja 8]
182
[Efano pepandja 8]
Omapupi okudja kuAdam fiyo okuNoa (omido 1 056)
[Efano pepandja 9]
Noa
[Efano pepandja 9]
Sem
[Efano pepandja 9]
Arpaksad
[Efano pepandja 9]
Selah
[Efano pepandja 9]
Heber
[Efano pepandja 9]
Peleg
[Efano pepandja 9]
Rehu
[Efano pepandja 9]
Seruh
[Efano pepandja 9]
Nahor
[Efano pepandja 9]
Tera
[Efano pepandja 9]
2018 K.O.P. omo ABRAHAM a dalwa
[Efano pepandja 9]
2970 K.O.P.
[Efano pepandja 9]
Omido 502
[Efano pepandja 9]
100
[Efano pepandja 9]
35
[Efano pepandja 9]
30
[Efano pepandja 9]
34
[Efano pepandja 9]
30
[Efano pepandja 9]
32
[Efano pepandja 9]
30
[Efano pepandja 9]
29
[Efano pepandja 9]
130
[Efano pepandja 9]
EYELU 2370 K.O.P.
[Efano pepandja 9]
Omapupi okudja kuNoa fiyo okuAbraham (omido 952)
[Efano pepandja 10]
Abraham
[Efano pepandja 10]
Isak
[Efano pepandja 10]
Jakob
[Efano pepandja 10]
Juda
[Efano pepandja 10]
Peres
[Efano pepandja 10]
Hesron
[Efano pepandja 10]
Ram
[Efano pepandja 10]
Amminadab
[Efano pepandja 10]
Nahson
[Efano pepandja 10]
Salma
[Efano pepandja 10]
Boas
[Efano pepandja 10]
Obed
[Efano pepandja 10]
Isai
[Efano pepandja 10]
1107 K.O.P. omo DAVID a dalwa
[Efano pepandja 10]
2018 K.O.P.
[Efano pepandja 10]
Omido 100
[Efano pepandja 10]
60
[Efano pepandja 10]
c: a 88
[Efano pepandja 10]
Okudja kuAbraham fiyo okuDavid, ope na omapupi 14 (omido 911)