Iileshomwa moka mwa za omayamukulo gomapulo ngoka ge li mokafo Onkalamwenyo yopaKriste niilonga yetu yokuuvitha
OMASIKU 5-11 JUNI
OMALIKO OKUZA MOOHAPU DHAKALUNGA | JEREMIA 51–52
“Oohapu dhaJehova ohadhi gwanithwa po thiluthilu”
(Jeremia 51:11) Omuwa okwa sikumudha aakwaniilwa yaMedia, oshoka okwa dhiladhila a hanagule po Babilonia. Ota ka polithila ondjahi ye musho omolwehanagulo lyotempeli ye. Oondjayi dhiita otadhi igidha: “Upikeni iikuti yeni, kutheni omahuuyanza!
(Jeremia 51:28) Dheulileni iigwana iita yokukondjitha Babilonia. Tumeni mu hiye aakwaniilwa yaMedia, aawiliki nomalenga gawo nomatangakwiita giilongo ayihe mbyoka taye yi pangele.
it-2-E ep. 360, okat. 2-3
Media
Aamedia nAapersia oya li ya sindi Babilonia. Methelemumvo etihetatu K.E.N., omuhunganeki Jesaja okwa li a hunganeke kutya Jehova okwa li ta ka sikumudha ‘Aamedia kaaye na onkwa noshisiliveli noihaa haluka oshingoli. Noye na omatati taga yaha aagundjuka,’ ya ponokele Babilonia. (Jes 13:17-19; 21:2) Uutumbululilo Media otashi vulika wo wa kwatela mo Aapersia, nokuli naanandjokonona mboka haya popi Oshigreka sho sheneshene oye shi longitha taya popi Media naPersia. Sho kaaye na onkwa noshisiliveli nosho wo noshingoli, otashi ulike kutya elalakano lyawo olya li okuponokela Babilonia, ihe kaya li ye endela omaliko. Shika oshe ya kwathele kaaya pewe ombumbo opo ya kale inaaya gwanitha po elalakano lyawo. Aamedia oya li haya longitha unene omatati ngaashi Aapersia. Omatati giiti ngoka ethimbo limwe ga li haga kala ga tulwa oshikushu noga li ga kola (yelekanitha Eps 18:34), otashi vulika ga li ga ‘yaha aagundjuka yomuBabilonia,’ ga tsitsimika noga li gu upikwa, opo ge ya tse muule. — Jer 51:11.
Jeremia (51:11, 28) okwa popi “aakwaniilwa yaMedia” ye li yomwaamboka ya li taya ka ponokela Babilonia. Uutumbulilo “aakwaniilwa” mboka wu li pauwindji otashi vulika tawu ulike kutya nomukwaniilwa Kores, ngoka a li omupangeli omutiyali gwaMedia otashi vulika a kala ko e na omwenyo, oshinima shoka tashi tsu kumwe naashoka sha li hashi ningwa nale. (Yelekanitha wo Jer 25:25.) Onkee ano, otwa mono kutya sho Babilonia sha ponokelwa komatanga gi imanga kumwe gAamedia, Aapersia, Aaelam nagalwe gopuushinda, oga li taga wilikwa kOmumedia, Darius ngoka ‘a lele oshilongo shaBabilon,’ ngoka a li a hogololwa komukwaniilwa Kores gwaPersia. — Dan 5:31; 9:1; tala oshipalanyolo DARIUS sho-1.
(Jeremia 51:30) Aakwiita Aababilonia oye etha okukondja, otaa kala momapopilongulu gawo. Oya kanitha omukumo; oya fa aakulukadhi. Omiyelo dhoshilando odha teywa po, nomagumbo ga tomekwa omulilo.
it-2-E ep. 459, okat. 4
Nabonidus
Shihokitha, emanya ndika lya nyolwa ehokololo otali popi kombinga yongulohi ndjoka Babilonia sha li sha teka po, lya ti: “Etangakwiita lyaKores olya yi muBabilonia nopwaa na okukondja.” Shika otashi ulike kutya inali ya molugodhi, shoka tashi tsu kumwe nehunganeko lyaJeremia ndyoka tali ti kutya ‘aakwiita Aababilonia oya li taye ke etha okukondja.’ — Jer 51:30.
(Jeremia 51:37) Oshilongo shoka otashi ka ninga ondumba yomakulukuma, moka tamu kala iithitukuti. Otashi ka ninga ehaluthitho; kamu na omuntu ta ka kala mo, noshaa ngoka te shi mono, ota ka haluka.
(Jeremia 51:62) Galikana ihe u tye: ‘Omuwa, owa ti, oto yono po ehala ndika, opo mulyo mwaa kale nando oshishitwa, omuntu nenge oshinamwenyo, notali ningi ombuga sigo aluhe.’
it-1-E ep. 237, okat. 1
Babilonia
Okuza esiku ndyoka endhindhilikwedhi, momumvo 539 K.E.N., esimano lyaBabilonia olya shunduka sho oshilando sha hanagulwa po. Osha li sha ponokelwa lwaali komupangeli gwaPersia, Darius I (Hystaspis), noshikando oshitiyali osha hanagulwa po thiluthilu. Oshilando shoka sha li inaashi tungululwa ashihe osha tsu ondumbo nomukwaniilwa Kserkses I, nokwe shi hanagula po ishewe. Alexandar Omunene okwa li e na elalakano lyokuninga Babilonia oshilandopangelo, ihe okwa si ombaadhilila momumvo 323 K.E.N. Nicator okwa li a sindi oshilando shoka mo 312 K.E.N., e ta tutile iinima yasho oyindji komunkulo gwomulonga gwaTigris yi longithwe mokutunga oshilandopangelo she oshipe shaSeleukia. Ihe oshilando shoka nAajuda mboka ya li mo, oya li ko pethimbo lyAakriste yotango, naashika osha li sha ningitha omuyapostoli Petrus a talele po Babilonia, ngaashi tashi popiwa montumwafo ye. (1Pet 5:13) Omanyolo ngoka ga li ga adhika mo, otagu ulike kutya otempeli yaBabilonia, Bel, oko ya kala sigo omomumvo 75 E.N. Methelemimvo etine E.N., oshilando osha li sha hanagulwa po nosha kala kaashi po we. Osha li sha ningi owala “ondumba yomakulukuma.” — Jer 51:37.
Konga omaliko gopambepo
(Jeremia 51:25) Babilonia, owa fa ondundu tayi hanagula po uuyuni auhe, ihe ngame, Omuwa, ongame omutondi gwoye. Otandi ke ku kwata, noku ku yelekanitha nevi e tandi ku thigi momutoko.
it-2-E ep. 444, okat. 9
Ondundu
Otayi thaneke omapangelo. MOmbiimbeli oondundu ohashi vulika dhi thaneke uukwaniilwa nenge omapangelo. (Dan 2:35, 44, 45; yelekanitha Jes 41:15; Eh 17:9-11, 18.) Babilonia okwa li a hanagula po iilongo yilwe, onkee okwi ithanwa kutya “ondundu tayi hanagula.” (Jer 51:24, 25) Episalomi limwe otali popi iilonga yaJehova e li ompinge naantu mboka haya kondjo. Otali mu popi e na ‘eadhimo enene, esimano ekumithi sho a galuka koondundu hoka a sindi aatondi ye.’ (Eps 76:4) ‘Oondundu hoka a sindile aatondi’ otadhi thaneke omapangelo omakwanyanya. (Yelekanitha Nah 2:11-13.) Shi na ko nasha naJehova, David okwa ti: “Owa koleke ohote [ondundu, NW] yandje,” tashi vulika tashi ulike kutya Jehova okwa li a yele pombanda uukwaniilwa waDavid nokwe wu dhike po wa kolelela. (Eps 30:7; yelekanitha 2Sam 5:12.) Uushili kutya oondundu ohashi vulika dhi thaneke omapangelo, otawu kwathele omuntu u uve ko kutya shoka sha popiwa mEhololo 8:8, taku tiwa kutya “oshinima sha fa ondundu onene ya hwama omulilo” otashi ti shike. Sho dha faathanithwa nondundu ya hwama omulilo otashi ulike kepangelo ndyoka hali hanagula lya fa omulilo.
(Jeremia 51:42) Efuta otali kungulukile Babilon e tali shi siikile nomakuthikuthi taga pupu.
it-2-E ep. 882, okat. 3
Efuta
Omatangakwiitha ogendjigendji. Jeremia okwa popi kombinga yekudhilo lyaaponokeli yaBabilonia lya fa “efuta tali pupu.” (Jer 50:42) Onkee ano, sho a hunganeke kutya “efuta” otali ka kungulukila Babilonia, osha yela kutya omatangakwiita ogendjigendji gAamedia nAapersia oga li tage ke shi ponokela. — Jer 51:42; yelekanitha Dan 9:26.
Elesho lyOmbiimbeli
(Jeremia 51:1-11) Omuwa ota ti: “Otandi ka tukulutha ombepo yehanagulo, yi kondjithe Babilonia naLeb-Kamai. 2 Otandi ka tuma aakwiilongo ya hanagule po Babilonia ya fa ombepo tayi pepe po etutu. Esiku ndyoka lyehanagulo uuna nali thiki, otaye ke shi homona taa ziilile koombinga adhihe notaa mbugaleke oshilongo. 3 Inamu pa oondjumbeta dhasho ompito okulukila omatati gadho nenge dhi homate omahwahwa gadho. Inamu hupitha ko aagundjuka. Etangakwiita alihe okomupeshe! 4 Otaa ka ninga oomwahe nokusila momapandaanda giilando yawo. 5 Ngame, Omuwa, Kalunga Omunankondoawike, inandi etha Israel naJuda, nando oya yono kungame, Omuyapuki gwalsrael. 6 Tembukii mo muBabilonia! Ka holekeni okafudho keni! Inamu dhipagelwa uulunde wAababilonia! Ongame mwene tandi ikwatele ko noku shi geela ngaashi shi ilongele. 7 Babilonia osha li sha fa oshitenga shoshingoli miikaha yandje; osha kolitha uuyuni auhe. Iigwana oya kolwa komaviinu gasho noya pwidhuka moondunge dhayo. 8 Babilonia osha teka po ohaluka nosha hanagulwa po. Shi lileni! Shi gwayekeni omuti piilalo yasho, pamwe tashi vulu okwaaludhwa. 9 ‘Aakwiilongo mboka ya kala mo, oya ti: ‘Otwa kambadhala okukwatha Babilonia, ihe ethimbo olya pu po. Tu tembukii mo, tu shune kaandjetu. Kalunga okwa geela Babilonia noonkondo dhe adhihe nokwe shi hanagula po thiluthilu.’” 10 Omuwa ota ti: “Aantu yandje taa kugu taa ti: ‘Omuwa okwa holola kutya otu li mondjila. Tu yeni tu ka lombwele aantu muJerusalem shoka Omuwa Kalunga ketu a ningi.’” 11 Omuwa okwa sikumudha aakwaniilwa yaMedia, oshoka okwa dhiladhila a hanagule po Babilonia. Ota ka polithila ondjahi ye musho omolwehanagulo lyotempeli ye. Oondjayi dhiita otadhi igidha: “Upikeni iikuti yeni, kutheni omahuuyanza!
OMASIKU 12-18 JUNI
OMALIKO OKUZA MOOHAPU DHAKALUNGA | OONTAKUMANDJIMBO 1-5
“Iikala yokutegelela ohayi tu kwathele tu idhidhimike”
(Oontakumandjimbo 3:20, 21) Otandi yi dhimbulukwa nawa, omwenyo gwandje ogwa thindililwa mo nayo. 21 Shimwe otandi shi lombwele omwenyo gwandje, note mono etegameno.
(Oontakumandjimbo 3:24) Omwenyo gwandje otagu ti: “Omuwa oye oshitendelwa shandje; ongame nonde mu inekela.”
w12-E 6/1 ep. 14, okat. 3-4
‘Omwenyo gwoye otagu kulukile pungame, NW’
Nonando Jeremia okwa li a yemata, okwa li e na etegameno. Okwa kugile Jehova ekwatho a ti: “Nopwaa na omalimbililo, omwenyo gwoye [Jehova ye mwene] oto dhimbulukwa ndje noto kulukile pungame.” (Ovelise 20, NW) Jeremia ka li e na omalimbililo. Okwa li e shi kutya Jehova ite ke mu dhimbwa, nenge a dhimbwe aantu mboka yi iyela ombedhi mokati koshigwana She. Kalunga okwa li ta ka ninga po shike nduno? — Ehololo 15:3.
Jeremia okwa li e shi kutya Jehova oha “kulukile” paantu mboka yi iyela ombedhi shili. Etoloko limwe lyOmbiimbeli olya ti: “Dhimbulukwa ndje, e to tsu oongolo pungame.” Oohapu ndhoka otadhi gandja ethano lyomuntu tu ulukile gumwe olukeno. Jehova “Omukombandambanda kombanda yevi alihe,” ota ka tsa oongolo pathaneko poshigwana she, e te shi kutha monkalo ombwinayi nota ka kala ishewe e shi hokwa. (Episalomi 83:18) Omolweitaalo lye, Jeremia okwa li a mono ehekeleko lyashili ndyoka lye mu hekeleke komutima. Omupolofeti ngoka omudhiginini okwa li a tokola toko a kale a tegelela ethimbo ndyoka Jehova ta ka hupitha oshigwana she shoka shi iyela ombedhi. — Ovelise 21.
Jehova oye oshipewa shandje
8 Ezimo lyAalevi olya li li na okuninga Jehova oshipewa shalyo. Aalevi yamwe pauhandimwe oya li haya longitha uutumbulilo “OMUWA oye oshitendelwa [nenge oshipewa] shandje,” opo yu ulike kutya oyi igandjela Kalunga noye mu inekela. (Oontak. 3:24) Omulevi gumwe ngoka a li e shi ningi okwa li omwiimbi nomutoti gwomaimbilo. Otatu vulu oku mu ithana Asaf, nonando otashi vulika a li oshilyo shuukwanegumbo waAsaf, Omulevi, ngoka a li omuwiliki gwongundulwiimbo muuyuni wOmukwaniilwa David. (1 Ondjal. 6:31-43) Episalomi 73 otali popi kutya Asaf (nenge gumwe gwomoluvalo lwe) okwa li a limbililwa. Okwa li a sile aakaanakalunga efupa sho a mono uulinawa wawo nokwa thiki pehulithodhiladhilo a ti: “Itashi kwatha sha nani, sho ndi ikeelele kuuwinayi nonda kala inee yona?” Okwa kala inaa lenga we uuthembahenda we, noka li we e na olupandu kutya Jehova oku li oshipewa she. Uupambepo we owa li moshiponga, ‘ihe sho e ya mongulu yaKalunga, nena oku uvu ko kutya oshike tashi ka ningilwa aakaanakalunga.’ — Eps. 73:2, 3, 12, 13, 17.
(Oontakumandjimbo 3:26, 27) Osho opala okutegelela ehupitho lyOmuwa meimweneneno. Osho opala omulumentu a humbate ondjoko okuza kuugundjuka we.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOontakumandjimbo
3:21-26, 28-33. Ongiini tatu vulu okwiidhidhimika, nonando otatu mono iihuna yamemememe? Jeremia ote tu lombwele ta ti kutya katu na okudhimbwa kutya Jehova omunahole noku li wo omunahenda a shiga ko. Otu na wo okudhimbulukwa kutya okukala kwetu tu na omwenyo oshi li etompelo lya gwana lyokukala inaatu teka omukumo nonokutya otwa pumbwa okukala tu na eidhidhimiko notwa tegelela twa mwena itaatu nyenyeta ehupitho ndyoka tali zi kuJehova. Ihe nando ongaaka, natu “mbwike okana [ketu] montsi,” sha hala okutya, natu taambe ko omaupyakadhi neifupipiko nokuzimina kutya shoka Kalunga e etha shi ningwe okwe shi pitika netompelo ewanawa.
3:27. Omamakelo ngoka tage tu adha muugundjuka wetu ge na ko nasha neitaalo lyetu otashi vulika taga ka kwatela mo uudhigu nokushekwa. Oshi li sho “opala omulumentu a humbate ondjoko okuza kuugundjuka we.” Omolwashike? Omolwaashoka okwiilonga okuhumbata ondjoko yokumona iihuna omanga u li omugundjuka ohashi ningi omuntu a kale i ilongekidha okuungaunga nomaupyakadhi ngele a koko.
Konga omaliko gopambepo
(Oontakumandjimbo 2:17) Omuwa a tsakanitha shoka a popile, okwa gwanitha oohapu dhe dha popilwe momasiku gonale. Okwa hanagula pwaa na ohenda, a pe omutondi gwoye ompito yoku ku nyonkela nokuholola oonkondo dhe.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOontakumandjimbo
2:17 — “Oohapu” dhini Jehova a li a gwanitha kombinga yaJerusalem? Osha yela kutya oohapu ndhika oondhoka dhomuLevitikus 26:17 ndhoka tadhi ti: “Otandi mú pilukile e tamu ka sindika, naamboka ye mú tonde, otaye ke mú pangela. Otamu ka haluka tamu pwapwauka ko kwaa na ngo te mú tidha.”
(Oontakumandjimbo 5:7) Ootate oya yono, ihe kaye po we. Otse tatu si uudhigu woondjo dhawo.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOontakumandjimbo
5:7 — Mbela Jehova oha geyele aanona omolwoondjo dhoohe? Aawe, Jehova iha geyele aantu shu ukilila omolwoondjo dhoohekulululwa. Ombiimbeli otayi ti: “Kehe gumwe gwomutse ote ki ihokolola koshipala shaKalunga polwe mwene.” (Aaroma 14:12) Ihe iilanduliko yomayono otayi vulu okukala po nomaluvalo ngoka taga landula ko otaga vulu okumona iihuna omolwayo. Pashiholelwa, sho Aaisraeli yonale ya li ya longele iimenka, osha li she shi ningi oshidhigu nokuli kAaisraeli aadhiginini mboka ya li ya landula ko, opo ya dhiginine ondjila yuuyuuki. — Eksodus 20:5.
Elesho lyOmbiimbeli
(Oontakumandjimbo 2:20–3:12) Omuwa, tala u shi dhiladhile: Olye we mu ningile ngeyi? Omolwashike aakiintu taa li po uuhanona wawo, oomputu ye dhi yamutha, ye dhi ukata? Omolwashike omuyambi nomuhuganeki taa dhipagelwa motempeli yOmuwa? 21 Aanona naakuluntu, oya kangawala pevi momapandaanda. Aafuko yandje naamati, oya gwila po ya sa kegongamwele. Owe ya dhipaga mesiku lyondjahi yoye, owe ya tsele waa na ohenda. 22 Owa hiya aahaluthi yandje koombinga adhihe, ye ye koshituthi shomatilitho. Mesiku lyondjahi yoye kakwa li ngoka a fadhuka po. Ayehe mboka nda tekula nonde ya palutha, omutondi a tula kothingo.
3 Ngame omuntu nda talithwa omalwa koshivugati shondjahi ye. 2 Ondu undagulwa nda thiminikilwa momilema pwaa na uuyelele washa. 3 Esiku alihe ota pilukile ndje noshikaha she, a kondjithe ndje. 4 Okwa yugu ndje oshipa e ta kunya onyama yandje komasipa e ga teya. 5 Okwa hongele ndje ondjoko, a kondeke ndje nuudhigu nuuwehame. 6 Okwa thiminike ndje, ndi pukile momilema pamwe noonakusa yonalenale. 7 Okwa tungile ndje ekondeka, ite vulu okuhunuka mo. A tula ndje momalyenge ga kola. 8 Nando otandi kugagana tandi igidha, ita pulakene omagalikano gandje. 9 Okwa thitike ondjila yandje nomamanya, omapola gandje okwe ga golipaleke. 10 Okwa langele ndje a fa emwanka, a fa onime tayi tegelele ndje moshiholameno shayo. 11 Okwa tidha ndje mo mondjila yandje nokwa tuulagula ndje; okwa thigi ndje po. 12 Okwa lukile uutati we e ta shoneke ndje niikuti ye.
OMASIKU 19-25 JUNI
OMALIKO OKUZA MOOHAPU DHAKALUNGA | HESEKIEL 1–5
“Hesekiel okwa li ha nyanyukilwa okuuvitha etumwalaka lyaKalunga”
(Hesekiel 2:9–3:2) Onda mono oshikaha sha ganekwa shu ukithwa kungame, nosha li sha yelutha ondhinga yembo. 10 Oshikaha Osha dhingulula ondhinga yembo, nonda dhimbulula kutya oya li ya nyolwa meni nokombanda. Omwa li mwa nyolelwa oontakumandjimbo, omahekumuno nomayemato. Kalunga okwa ti:
3 “Muna gwomuntu, lya po ondhinga yembo ndjika, opo u ye u kahunganekele Aaisraeli.” 2 Onda makula okana kandje, nokwa pe ndje ondhinga yembo, ndi yi lye po.
Nkene tatu vulu okusinda omashongo ngoka hatu tsakaneke muukalele wegumbo negumbo
6 Embo lyaHesekiel olya tumbula oshinima shimwe ishewe shoka tashi vulu oku tu kwathela tu kale hatu popi nuulaadhi. Hesekiel okwa li a mono emoniko lyontumba moka Jehova e mu pe ondhinga yembo ya nyolwa koombinga adhihe. Ondhinga yembo ndjoka oya li ya nyolwa “oontakumandjimbo omahekumuno nomayemato.” Jehova okwa li a lombwele Hesekiel a ti: “Muna gwomuntu, lya po ondhinga yembo ndjika.” Emoniko ndyoka olya li tali ti shike? Emoniko ndyoka olya hala okutya Hesekiel okwa li e na okutseya nawanawa etumwalaka ndyoka a li e na oku ku uvitha. Etumwalaka ndyoka olya li li na okukala muule womwenyo gwe nokunwetha mo omaiyuvo ge. Omuhunganeki ngoka okwa hokolola a ti: “Onde yi li po, noya li yi na omulyo, gwa fa omagadhi goonyushi.” Hesekiel okwa li a nyanyukilwa okuuvitha etumwalaka lyaKalunga montaneho nokwa li u uvite ngaashi omuntu ta li omagadhi goonyushi. Okwa li e wete e na uuthembahenda wa dhenga mbanda sho e lile po Jehova nota gwanitha po oshilonga shoka e mu pe, nonando aantu mboka a li ta londodha inaya hala okupulakena. — Lesha Hesekiel 2:8–3:4, 7-9.
7 Aapiya yaJehova yokunena otaya vulu okwiilonga oshiilongomwa sha simana memoniko lyaHesekiel. Natse otu na wo etumwalaka lyelondodho ndyoka tu na okulombwela aantu, nonando haaluhe haya pandula oonkambadhala ndhoka hatu ningi. Ihe opo tu kale aluhe twa lenga uukalele wetu wopaKriste mboka twa pewa kuKalunga, otu na okukala hatu ipalutha niikulya yopambepo. Itatu ka tseya nawa Oohapu dhaKalunga ngele ohatu konakona owala Ombiimbeli omathimbo gamwe. Mbela ito vulu okuhwepopaleka omukalo gwoye gwokulesha nokukonakona Ombiimbeli nokukala ho shi ningi pandjigilile nokaapu na okufaula? Mbela oho tedhatedha ngaa kwaashoka wa lesha? — Eps. 1:2, 3.
it-1-E ep. 1214
Omandjandja
Iikulya ohayi kweywa nawa komandjandja. Oshinima shika osha longithwa pathaneko tashi ulike kwaashoka Hesekiel a li e na okuninga, ano okudhiladhila nenge okutedhatedha sho a lombwelwa memoniko a lye po ondhinga yembo. (Heb., me·ʽimʹ) Hesekiel okwa li e na okumona oonkondo pambepo mokutedhatedha koohapu ndhoka dha nyolwa mondhinga yembo noku dhi pungula momadhiladhilo ge. Kungawo, okwa li a paluthwa pambepo nokwa li a pewa etumwalaka ndyoka a li ta ka popya. — Hes 3:1-6; yelekanitha Eh 10:8-10.
(Hesekiel 3:3) Okwa ti: “Muna gwomuntu, lya po ondhinga yembo ndjika tandi yi ku pe, kutitha nayo ela lyoye.” Onde yi li po, noya li yi na omulyo gwa fa omagadhi goonyushi.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaHesekiel ontopolwa 1:1–24:27
2:9–3:3 — Omolwashike ondhinga yembo lyoontakumandjimbo nomahekumuno ya li yi na omulyo omutoye kuHesekiel? Shoka sha li sha ningitha ondhinga yi kale ontoye kuHesekiel osha li iikala ye yi na ko nasha noshilonga she. Hesekiel okwa li a nyanyukilwa okulongela Jehova e li omupolofeti.
Konga omaliko gopambepo
(Hesekiel 1:20, 21) Iinamwenyo otayi yi shaa nkoka ya hala, nomagulutemba otaga ningi naanaa, ngaashi iinamwenyo tayi ningi, oshoka iinamwenyo otayi ga utha. 21 Onkee shaa tuu iinamwenyo tayi yi nenge tayi thikama nenge tayi uka mombanda, nomagulutemba osho naanaa taga ningi wo.
(Hesekiel 1:26-28–2:1a) Kombanda yondunda yayo okwa li sha sha fa oshipangelapundi sha ningwa mosafire, nokoshipangelapundi kwa kuutumba nakukala a fa omuntu. 27 Olupe lwe olwa fa eadhimo lyoshikushu shi li meziko lya hanya. Koombinga adhihe ota tayima uuyelele wo wene. 28 Meadhimo omwa li omalwaala agehe guutamvula. Osho sha li olupe lweadhimo lyOmuwa.
2:1a Sho nde shi mono, onda tsu oshipala mevi. Ongame nondu uvu ewi tali ti: “Muna gwomuntu, thikama. Onda hala ndi popye nangoye.”
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaHesekiel ontopolwa 1:1–24:27
1:4-28 — Etemba lyomegulu otali thaneke shike? Etemba otali thaneke oshitopolwa shehangano lyaJehova lyomegulu ndyoka lya thikama po miishitwa iidhiginini yopambepo. Onzo yoonkondo dhalyo oyo ombepo ondjapuki yaJehova. Omulondi gwetemba ngoka ta thaneke Jehova, oku na eadhimo itaali vulu okuyelekwa nasha. Uutamvula uuwanawa otau thaneke kutya ye okwa ngungumana.
(Hesekiel 4:1-7) Kalunga okwa popi a ti: “Muna gwomuntu, kutha ondhopi, yi tula komeho goye, e to thaneke kombanda yayo oshilando Jerusalem. 2 Shi tula ekondeka: shi fulila omukanka, shi ndumbilila omutuni, shi yungila oontanda noku shi kundukidha niikumunithi yekuma. 3 Kutha oshikangwa shosheela e to shi dhike sha fa ekuma pokati keni noshilando. Taalela koshilando. Oshi li mekondeka lyoye. Shika otashi ningi endhindhiliko koshigwana Israel 4-5 “Langela kolumoho lwoye, ngame notandi keku tsika oondjo dhoshigwana Israel. Oto ka kala omasiku 390 to hepekwa omolwoondjo dhawo. Onde ku geelele esiku limwe omolwomumvo gumwe gwepangulo lyalsrael. 6 Ngele wa vulilwa ko, galukila kolulyo lwoye, u hepekelwe oondjo dhaJuda omasiku omilongo ne — esiku limwe omolwomumvo gumwe gwepangulo lyawo. 7 “Omeho goye ga nzanena mo ekondeka lyaJerusalem. Shi takela omunwe, u shi hunganekele.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaHesekiel ontopolwa 1:1–24:27
4:1-17 — Mbela Hesekiel okwa li ngaa a nyanda lela oshinyandwa shoka sha li tashi thaneke ekondeka lyaJerusalem ndyoka lya li tali ke ya? Hesekiel okwa li a pula a pewe sha shi ili shokutelekitha iikulya ye, nokuzimina kwaJehova eindilo lye okwa li ku ulike kutya omupolofeti okwa li a nyanda lela oshinyandwa shika. Okwa li a langele kolumoho lwe omolwoondjo dhuukwaniilwa womazimo omulongo dhuule woomvula 390, okuza petameko lyawo mo 997 K.E.N. sigo opehanagulo lyaJerusalem mo 607 K.E.N. Okwa li a langele kolulyo lwe omolwoondjo dhaJuda dhuule woomvula 40, shoka sha li okuza pethimbo ndyoka Jeremia a li a langekwa po e li omupolofeti mo 647 K.E.N. sigo omo 607 K.E.N. Uule womasiku ngoka agehe 430, Hesekiel okwa li a hupu owala muukulya uushona nomeya, shoka sha li tashi ulike pahunganeko kutya opwa li tapu ka kala ondjala pethimbo lyekondeka lyaJerusalem.
Elesho lyOmbiimbeli
(Hesekiel 1:1-14) Mesiku etitano lyomwedhi omutine gwomumvo omutimulongo nomutitatu, ngame, omuyambi Hesekiel yaBusi, sho nda kala pamwe naapongekwa Aajuda pomulonga Kebar muBabilon, egulu olye eguluka nonda mono emoniko lyaKalunga. 2 (Ogwa li omumvo omutitano, sho omukwaniilwa Jehoiakin a li a falwa muupongekwa.) 3 Mwiyaka muBabilonia pomulonga Kebar ondu uvu Omuwa ta popitha ndje, noshikaha she osha thinda ndje. 4 Onda ligamene nonda mono okambiya taka zi kuumbangalantu, ka fa oshikogo oshinene sha geta omulilo, newangandjo lye shi kunduka olya li lya hanya. Mokati kasho omwa li eadhimo tali tayima, lya fa oshikushu sha hanya. 5 Mokati kokambiya onda ndhindhilike mo iinamwenyo ine molupe lwomuntu, 6 ihe kehe shimwe shomuyo osha li shi na iipala ine nomawawa gane. 7 Omagulu gayo oga li gu ukilila, noya li yi na omakondo ga fa gongombe. Taga adhima ga fa oshikushu sha kwehulwa. 8 Kakele kiipala ine nomawawa gane, kehe shimwe oshi na iikaha ine, oshikaha shimwe kohi yewawa kehe. 9 Omawawa gaali goshinamwenyo kehe oga li ga yalalekwa taga gumathana nogoshikwawo. Mokweenda oyu ukilila owala, inayi punguluka. 10 Oshinamwenyo kehe osha li shi na iipala ine: komeho oshipala shomuntu, kolulyo oshipala shonime, kolumoho oshipala shongombe nokonima oshipala shekodhi. 11 Omawawa gaali goshinamwenyo kehe oga li ga yeluka ga gumathana noondungu dhomawawa goshinamwenyo kehe she shi egama, nomawawa gaali oga li ga lambalala olutu lwasho. 12 Oshinamwenyo kehe osha li sha tala koombinga adhihe ne, onkee ongundu ya vulu okuya shaa hoka ya hala, pwaa na epunguluko lyasha. 13 Mokati kiinamwenyo omwa li sha sha geta sha fa onyeka, tashi inyenganyenga aluhe. Omulilo ogwa li gwa yaka gu na omalaka taga igandjana. 14 Iinamwenyo oya telagana nokuuka huka naahwiyaka ngeshelo lyolwaadhi.
OMASIKU 26 JUNI–2 JULI
OMALIKO OKUZA MOOHAPU DHAKALUNGA | HESEKIEL 6–10
“Oto ka ndhindhilikwa ngaa wu ka hupithwe?”
(Hesekiel 9:1, 2) Ondu uvu Kalunga ti igidha ta ti: “Ileni huka, one tuu mboka tamu geele oshilando shika. Eteleleni omatati geni.” 2 Ohaluka aalumentu yahamano oya ziilile pondje kosheelo shotempeli shokuumbangalantu, shaa ngoka oku na uutati. Puyo opwa li omulumentu a zala oonguwo dholiina nepaya li na okakende kohinga. Oye ya e taa thikama poshiyambelo shoshikushu.
Omapulo ga za kaaleshi
Memoniko lyaHesekiel olye omulumentu e na okakende kohinga, naalumentu yahamano ye na uutati otaya thaneke oolye?
▪ Otaya thaneke omatangakwiita gomegulu ngoka ga li ga kutha ombinga mokuhanagula po Jerusalem notaga ka kutha wo ombinga mokuhanagula po uuyuni waSatana puArmagedon. Uuyelele mbuka uupe. Omolwashike mbela tatu tile ngawo?
Momumvo 607 manga Kristus inaa valwa, Jehova okwa li u ulukile Hesekiel memoniko shoka sha li tashi ka ningwa muJerusalem manga inaashi hanagulwa po. Hesekiel okwa li a mono memoniko moka iinima oyindji iiwinayi tayi ningwa muJerusalem. Opo nduno okwa mono aalumentu yahamano mboka kehe gumwe e na “uutati” moshikaha. Puyo opwa li wo omulumentu “a zala oonguwo dholiina” nokwa li e “na okakende kohinga.” (Hesekiel 8:6-12; 9:2, 3) Omulumentu nguka okwa li a lombwelwa e ende noshilando ashihe a “ndhindhilike endhindhiliko moshipala shashaa ngoka ta keme nokwa lulilwa molwiihuna ayihe mbyoka tayi longwa moshilando.” Opo nduno aalumentu yahamano ye na uutati oya li ya lombwelwa ya dhipage aantu ayehe moshilando mboka kaaye na endhindhiliko moshipala. (Hesekiel 9:4-7) Oshike mbela tatu ilongo memoniko ndika, nolye omulumentu ngoka e na okakende kohinga?
Hesekiel emoniko ndyoka okwe li mono momumvo 612 K.E.N., manga Kristus inaa valwa. Ehunganeko ndyoka a mono memoniko olya li lya gwanithwa oshikando shotango konima yomimvo ntano, sho Jehova a li e etha etangakwiita lyaBabilonia li hanagule po Jerusalem. Kungawo, Jehova okwa longitha Aababilonia, opo a geele oshigwana she shoka ihaashi vulika. (Jeremia 25:9, 15-18) Ihe oshike sha li sha ningilwa Aajuda aayuuki, mboka ya li itaaya tsu kumwe niinima iiwinayi mbyoka ya li tayi ningwa moshilando? Jehova okwa li a shilipaleke kutya oya hupithwa.
Hesekiel memoniko haye mwene lelalela a li ta ndhindhilike aantu nenge ta kutha ombinga mokuhanagula po oshilando. Pehala lyaashono, aayengeli oyo ya li taya wilike iilonga yokuhanagula po Jerusalem. Jehova okwa li a lombwele aayengeli yu unganeke iilonga yokuhanagula po aakolokoshi nokushilipaleka kutya aayuuki oya hupa. Onkee ano, ehunganeko ndika otali tu pe ompito yokumona shoka hashi ningwa megulu.
Ehunganeko ndika otali ka gwanithwa wo monakuyiwa. Nale otwa li hatu ti kutya omulumentu e na okakende kohinga ota thaneke aagwayekwa mboka ye na omwenyo natango kombanda yevi. Otwa li wo twa ti kutya aantu otaya ndhindhilikwa ya ka hupe, uuna taya pulakene konkundana ombwanawa e taye yi taamba ko. Ihe ngashingeyi, oshe tu yelela kutya ehunganeko ndyoka hasho we tu na oku li fatulula ngawo. Otwi ilonga muMateus 25:31-33 kutya Jesus oye ta ka pangula aantu. Shika ote ke shi ninga pethimbo lyuudhigu uunene. Pethimbo mpoka mboka taya ka pangulwa ye li oonzi, otaya ka hupithwa, naamboka taya ka pangulwa ye li iikombo, otaya ka hanagulwa po.
Mbela oshike tatu ilongo memoniko lyaHesekiel? Otatu ilongo mo iinima itano tayi landula:
(1) Manga Jerusalem inaashi hanagulwa po, Hesekiel, Jeremia naJesaja oya li ya londodha aantu shi na ko nasha naashoka sha li tashi ka ningilwa oshilando. Oya li ya fa aalangeli. Kunena Jehova oha longitha okangundu kaagwayekwa, opo ya longe oshigwana she noya londodhe aantu manga uudhigu uunene inaawu tameka. Oshigwana ashihe shaKalunga otashi kutha ombinga miilonga mbika yokulondodha aantu. — Mateus 24:45-47.
(2) Hesekiel haye a li a ndhindhilike mboka taya ka hupa. Aapiya yaJehova kunena, nayo hayo haye shi ningi. Ohayu uvithile owala aantu noku ya londodha shi na ko nasha naashoka tashi ka ningwa monakuyiwa. Iilonga mbika yokuuvitha muuyuni awuhe otayi longwa kekwatho lyaayengeli. — Ehololo 14:6.
(3) Mboka ya li ya hupithwa pethimbo lyaHesekiel kaya li ya ndhindhilikwa shili miipala yawo. Kunena mboka taya ka hupithwa nayo itaya ka ndhindhilikwa shili miipala. Aantu oye na okuninga shike, opo ya ka hupe muudhigu uunene? Uuna tayu uvu elondodho, oye na okwiilonga okuholela Kristus, okwiigandja kuKalunga nokwaambidhidha aamwahe yaKristus mokuuvitha onkundana ombwanawa. (Mateus 25:35-40) Pethimbo lyuudhigu uunene, aantu mboka otaya ka ndhindhilikwa, sha hala okutya, otaya ka hupithwa.
(4) Omulumentu ngoka e na okakende kohinga ota thaneke Jesus. Pethimbo lyuudhigu uunene Jesus ota ka ndhindhilika ongundu onene sho te yi pangula yi li oonzi. Opo nduno otayi ka kala yi na ompito yokukala nomwenyo sigo aluhe kombanda yevi. — Mateus 25:34, 46.
(5) Kunena aalumentu yahamano mboka ye na uutati otaya thaneke etangakwiita lyomegulu ndyoka tali wilikwa kuJesus. Masiku otali ka hanagula po iigwana nokuhulitha po uukolokoshi awuhe. — Hesekiel 10:2, 6, 7; Ehololo 19:11-21.
Shoka tatu ilongo memoniko ndika otashi tu kwathele tu kale tu na einekelo kutya Jehova ita ka hanagula po aayuuki pamwe naakolokoshi. (2 Petrus 2:9; 3:9) Otashi tu dhimbulukitha wo kutya iilonga yokuuvitha oya simanenena pethimbo lyetu. Kehe gumwe okwa pumbwa okulondodhwa manga ehulilo inaali ya. — Mateus 24:14.
(Hesekiel 9:3, 4) Eadhimo lyaKalunga kalsrael olya yeluka kombanda yaakerubi nolyu uka keelo lyotempeli. Omuwa okwi ithana omulumentu ngoka a zala oonguwo dholiina e ta ti: 4 “Enda Jerusalem ashihe, u ndhindhilike endhindhiliko moshipala shashaa ngoka ta keme nokwa lulilwa molwiihuna ayihe mbyoka tayi longwa moshilando.”
(Hesekiel 9:5-7) Ondu uvu sho Kalunga ta lombwele aalumentu yalwe ta ti: “Mu landulileni moshilando, mu ka dhipage. Inamu hunutha nando ogumwe; inamu sila nando ogumwe ohenda. 6 Dhipageni aasamane, aamati, aafuko, aakulukadhi oonzinzi naanona. Ihe mboka ye na endhindhiliko, inamu ya guma. Tamekeni potempeli yandje.” Osho ngaaka ya tameke paawiliki mboka ya li yathikama potempeli. 7 Kalunga okwe ya lombwele a ti: “Nyatekeni otempeli. Omahale gayo gu udhitheni omidhimba. Ka longeni!” Osho ngaaka ya tameke okudhipaga aantu moshilando.
Konga omaliko gopambepo
(Hesekiel 7:19) Otaa ka ekelahi iingoli yawo niisiliveli momapandaanda ngaashi iinyakwi, oshoka oshingoli noshisiliveli itashi ya hupitha, uuna Omuwa te ya poolele ondjahi ye. Itaye shi longitha ya kutithe oomwenyo dhawo nenge ya udhithe omala gawo. Oshingoli noshisiliveli oshe ya fala muulunde.
Elongo lyopakalunga oli na ondilo li vule omalongo agehe
10 Jehova oye awike ta vulu oku tu kwathela tu ilongekidhile onakuyiwa, molwaashoka oku shi shoka tashi ka ningwa komeho. Oku utha kutya onakuyiwa yaantu otayi ka kala ya tya ngiini. (Jes. 46:9, 10) Ehunganeko lyOmbiimbeli otali ulike kutya “esiku enene lyOMUWA oli li popepi.” (Sef. 1:14) Shi na ko nasha nesiku ndyoka, oohapu dhomOmayeletumbulo 11:4 tadhi landula otadhi ka gwanithwa: “Uuyamba itau kwatha sha esiku lyondjahi, ihe uuyuuki otau ya hupitha meso.” Ngele ethimbo lyaKalunga lyokupangula uuyuni waSatana lya thiki, shoka tashi ka kala sha simanenena osho okukala twa hokiwa kuKalunga. Iimaliwa itayi ka kala yi na ongushu. Hesekiel 7:19 ota ti: “Otaa ka ekelahi iingoli yawo niisiliveli momapandaanda ngaashi iinyakwi.” Okukala tu shi shika manga kuyele otashi ke tu kwathela tu ninge etokolo li li pandunge.
(Hesekiel 8:12) Kalunga okwa pula ndje a ti: “Muna gwomuntu; ou wete tuu shoka aawiliki yAaisraeli taa longo meholamo? Otaa ningi elongelokalunga mongulu yu udha omathano giimenka. Otaa dhiladhila: ‘Omuwa ke tu wete. Omuwa okwa thigi po nale oshilongo shika.’ ”
Oto etha ngaa ombepo yaKalunga yi ku wilike?
14 Ngele otu na eitaalo lya kola, Jehova Kalunga otatu ke mu tala ko e li gwolela. Ngele inatu tala ko Kalunga e li gwolela, otatu vulu okukutha ombinga nuupu momaihumbato ga puka. Natu tale shoka sha li sha ningwa mokati koshigwana shaKalunga pethimbo lyonale. Jehova okwa li a hololele omupolofeti Hesekiel iinima yinyanyalitha mbyoka ya li tayi ningwa meholamo a ti: “Muna gwomuntu, ou wete tuu shoka aawiliki yAaisraeli taa longo meholamo? Otaa ningi elongelokalunga mongulu yu udha omafano giimenka. Otaa dhiladhila: ‘OMUWA ke tu wete. OMUWA okwa thigi po nale oshilongo shika.’ ” (Hes. 8:12) Mbela owa ndhindhilika shoka sha li she etitha uupyakadhi? Kaya li ye shi shi kutya Jehova oku wete shoka ya li taya ningi. Jehova ka li gwolela kuyo.
Elesho lyOmbiimbeli
(Hesekiel 8:1-12) Mesiku etitano lyomwedhi omutihamano gwomumvo omutihamano guupongekwa, aawiliki yaapongekwa Aajuda oya li ya kuutumba megumbo lyandje pamwe nangame. Ohaluka oshikaha shOmuwa Omupangeliawike oshe ya kombanda yandje. 2 Onda keuka nonda mono emoniko lyolupe lwomuntu ta adhima. Okuza moombwetelo dhe okuuka pohi olutu olwa fa omulilo, okuza moombwetelo okuuka pombanda ota tayima a fa oshikushu sha kwehulwa. 3 Okwa ganeke sha sha fa oshikaha e ta kwata ndje komafufu. Ombepo yaKalunga oya yambula ndje po noya fala ndje pombanda meyalelo e tayi fala ndje kuJerusalem. Oya fala ndje mosheelo shokuumbangalantu shehale lyaayambi lyomotempeli, moka mwa li oshimenka shokutukula ondjahi yaKalunga. 4 Onda mono mo eadhimo lyaKalunga naanaa ngaashi nde li mwene pomulonga Kebar. 5 Kalunga okwa lombwele ndje a ti: “Muna gwomuntu, taalela Iwokuumbangalantu.” Onda tala, Iwokuumbangalantu wosheelo shoshiyambelo onda mono oshimenka shokutukula ondjahi yaKalunga. 6 Kalunga okwa lombwele ndje a ti: “Muna gwomuntu; ou wete tuu shoka tashi ningwa? Tala kiilonga yiihuna tayi longwa kAaisraeli mpaka, tayi tidhile ndje kokule nehala lyandje eyapuki. Natango oto ka mona iilonga yiihuna yi vule mbika.” 7 Okwa fala ndje posheelo shehale enene e tu ulukile ndje ombululu mekuma. 8 Okwa ti: “Muna gwomuntu, gwaya mekuma.” Onda gwaya mulyo e te mono omweelo. 9 Okwa lombwele ndje a ti: “Inda mo, u tale iilonga yiihuna iinene mbyoka taa longo.” 10 Onda yi mo nonda tala. Omakuma oga li ga thanekwa omayoka niinamwenyo yoshidhila niimenka ayihe mbyoka hayi longelwa kAaisraeli. 11 Okwa li aawiliki yalsrael omilongo heyali, pamwe naJaazania yaShafan. Shaa ngoka okwa li a yelutha oshitsininitho, nolwithi olwa li talu tsinagala talu zi moshitsininitho. 12 Kalunga okwa pula ndje a ti: “Muna gwomuntu, ou wete tuu shoka aawiliki yAaisraeli taa longo meholamo? Otaa ningi elongelokalunga mongulu yu udha omathano giimenka. Otaa dhiladhila: ‘Omuwa ke tu wete. Omuwa okwa thigi po nale oshilongo shika.’ ”