Puipui Mai he Tau Leo Lologo Nakai Fai Fakamaloloaga!
“Kia o fakalaulau a mutolu; nakai tuga ne tau tagata goagoa ka kia tuga e tau tagata iloilo. Kia fakaaoga e mutolu e tau aho he mouiaga nei, ha kua kelea e tau aho ainei.”—EFESO 5:15, 16.
1. Ko e ha e leo lologo ne fakahigoa ai ko e “mena fakaalofa fakaatua”?
“LEO lologo . . . ko e mena fakaalofa fakaatua.” Pihia he tohi e Lulu Rumsey Wiley he tohi hana ko e Bible Music (Leo Lologo Tohi Tapu). Mai he vaha fakamua atu, ne mailoga he tau tane mo e tau fifine matakutaku Atua e fiofio nei. Puhala mai he tau leo lologo, kua fakakite he tagata hana a tau manatu hokulo—olioli, momoko, vale, mo e fakaalofa. Ko e mena haia he tau leo lologo ne taute ai e gahua aoga he vaha he Tohi Tapu, ti talahau fakahaga mai ai he tohi tapu ia.—Kenese 4:21; Fakakiteaga 18:22.
2. Fakaaoga fefe e leo lologo ke fakaheke ki a Iehova he vaha he Tohi Tapu?
2 Ko e tapuaki ki a Iehova ne moua mai ai he leo lologo ia hana tau fakakiteaga tokolalo. Ko e falu he tau kupu lilifu tokoluga he fakaheke ke he Atua ko Iehova ne taute ai, na tuku mai ni fakamua ke he tau leo lologo. “To fakaheke atu au ke he higoa he Atua ke he lologo,” ne tohi he salamo a Tavita. (Salamo 69:30) Ne fakaaoga foki e tau leo lologo he magaaho matimati ke eke mo fakafaihoaniaki e fakakiteaga he liogi. “Ne manatu e au haku a lologo ke he po; ne manamanatu e au ke he haku a loto; ne kumikumi foki haku agaga” he tohi e Asafo. (Salamo 77:6) He fale a Iehova, ko e leo lologo kua fakatoka ke he fuafuaaga mua ue atu. (1 Nofoaga he Tau Patuiki 23:1-5; 2 Nofoaga he Tau Patuiki 29:25, 26) Ko e falu a magaaho, ne taute auloa e tau lologo mo e leo fakatagitagi, tuga ka ha ha i ai e fakatapuaga he fale ne gahua ai e 120 e tagata ulo pu. (2 Nofoaga he Tau Patuiki 5:12, 13) Kua nakai fai fakamauaga a tautolu ko e fakaleo mai fefe e lologo lilifu nei, ka kua fakakite ai he tohi The Music of the Bible pehe: “To nakai uka ke fakatu e manatu ke he ha mena ne fa mahani ke he tau lologo he Fale a Iehova ke he tau mena tutupu . . . Kaeke ke uta taha ia tautolu mogonei ke he lotouho he ha mena pihia, to hoko ni e manamanatuaga matakutakuina lahi.”a
Ko e Fakahehe he Tau Leo Lologo
3, 4. Ko e heigoa e puhala ne fakaheheaki he tau tagata he Atua e mena fakaalofa ko e leo lologo mo e ha lautolu a tau katofia pouliuli?
3 Ko e tau leo lologo kua nakai fa tuku tumau ke fakaaoga kehe tau puhala fakatokoluga pihia. He mouga ko Sinai, ne fakaaoga e tau leo lologo ke fakakiteaki e tapuaki ke he atua ta ko e punua povi auro. (Esoto 32:18) Ko e tau leo lologo foki he falu a tauteaga kua matutaki mo e mahani konahia mo e pihia foki e mahani fakataka. (Salamo 69:12; Isaia 23:15) Ko e tau katofia pouliuli a Isaraela kua nakai kehe e mahani kelea he fakahehe e mena fakaalofa fakaatua nei. “I Foinike mo Suria” kua talahau he The Interpreter’s Dictionary of the Bible, “teitei ni ko e tau leo lologo talahaua oti kua fakakiteaki e tapuaki ki a Ishtar, ko e atua fifine he vaha loga e tau fua. Ko e mena ia, ko e lologo talahaua kua fa mahani ke takitaki atu kehe tau mahani feuaki vale.” Ko e tau Heleni i tuai ne fakaaoga ni pihia e tau leo lologo ke fakatatai mo e “tau koli kiva.”
4 E, ko e tau leo lologo kua fai malolo ke fakaohooho, ke fakatotonu, mo e fakahufia. Ko e tau hogofulu tau kua mole, ko e tohi he tagata tane ko John Stainer ko e The Music of the Bible ne fano mamao atu foki ke talahau pehe: “Kua nakai fai tufuga ne fakagahuahua e hufiaaga malolo pihia ke he tau tagata kehekehe he vaha nei tuga e tufuga he tau Leo Lologo.” Ko e tau leo lologo kua taute tumau e hufiaaga tatai tonu ia he vaha nei. Ko e mena ia, kua maeke he tau vahega leo lologo hehe ke tuku e hagahaga kelea moli ke he tau fuata matakutaku Atua.
Ko e Manako ke Puipui
5. (a) Lahi fefe e gahua ne taute he leo lologo ke he loga he tau momoui he tau fuata? (e) Ko e heigoa e kitekiteaga he Atua ke he tau tagata fuata ke fakafiafia e lautolu a lautolu?
5 Kaeke ko e tagata fuata mui a koe, ti iloa mitaki e koe e aoga lahi he tau leo lologo—mua atu ke he tau vahega lologo omoi po ke roko—ne tokologa lahi ne tatai e tau tau mo koe. Ne fakahigoa foki e tau leo lologo ko e “vala felauaki tonu mo e tau fuata tote.” Kua fuafua ai pehe ko e tau tau ono fakahiku hana he aoga, ko e evalesi he tau fuata he Tau Fahi Kaufakalataha to fanogonogo ke he tau leo lologo roko ke molea e fa e tula he aho! Kua fakakite moli mai he mena ia e nakai lagotatai. Kua nakai pehe kua hehe ke loto olioli ke he taha mena ne logona e koe e mitaki mo e fiafia. Ko e moli ni ko Iehova, ko e Tufugatia he tau leo lologo olioli lahi, kua nakai amaamanaki ke he tau fuata mui ke fakanononono mo e nakai fiafia. Ka kua poaki e ia ke he hana tau tagata: “Kia fiafia kia Iehova, mo e olioli a mutolu kua tututonu; kia kalaga mo e fiafia a mutolu oti kua loto fakamoli.” (Salamo 32:11) Ke he tau fanau ikiiki kua pehe hana a Kupu: “Ko e fuata na e kia olioli a a koe ke he hāu a vaha tote.”—Fakamatalaaga 11:9.
6. (a) Ko e ha e tau fuata ne lata ai ke puipui mai he ha lautolu a fifiliaga ke he tau leo lologo? (e) Ko e ha e laulahi he tau leo lologo he vaha nei ne fetoko lahi ai mai he tau leo lologo he tau atuhau fakamua?
6 Ka e pete ni he pihia, kua fai kakano mitaki ma hau ke fai puipuiaga he hau a fifiliaga ke he tau leo lologo. Ne pehe mai e aposetolo ko Paulo he Efeso 5:15, 16: “Hanai, a mutolu kia o fakalaulau a mutolu; nakai tuga ne tau tagata goagoa ka kia tuga e tau tagata iloilo. Kia fakaaoga e mutolu e tau aho he mouiaga nai, ha kua kelea e tau aho ainei” kua liga totoko e falu he tau fuata mui, tuga ne taute he taha tama fifine tote: “Na fanogonogo e tau mamatua ha tautolu ke he tau leo lologo ha lautolu he ha lautolu a magaaho ne ikiiki ai. Ko e ha ne nakai maeke ai a tautolu ke fanogonogo ni ke he ha tautolu?” Ko e falu he tau leo lologo ne olioli e tau mamatua hau ki ai he vaha ne tuga ai a koe kua fai totokoaga foki. Kua ha ha i ai ke he tau kamatamataaga tata, e loga he tau tutuaga talahaua ne liliu kehe ai ke he loga he tau mena ke ofo ai he fakalaulahi hehe he feuaki mo e hafagi e tau puhala ke he mahani kelea. Ko e kitekiteaga he taha tagata tohi tala. “Ko e tau fanau mogonei kua lauia kelea ai ha ko e tau fekau maama mitaki ke he fuafuaaga nakai la fai mena pihia kua kitia tali mai he tau aga fakamotu ha tautolu.”
Leo Lologo Repe—Ko e Leo Lologo he Totokoaga
7, 8. (a) Ko e heigoa e leo lologo repe, mo e heigoa e tau kakano ma e hana a mahuiga? (e) Ko e heigoa ne fa mailoga aki e tagata ne tapiki mau ke he puhala moui he repe?
7 Manamanatu la, ka fakamaama, ke he vale he tau leo lologo repe. Hagaao ke he mekasini Time, kua eke e repe mo “fakamailoga he hikiaga he tau leo pahu kehekehe he lalolagi” mo e talahaua lahi mahaki i Pasili, Europa, Sapani, Rusia, mo e Tau Fahi Kaufakalataha. Kua fa mahani tumau ke gati noa nakai fai leo lologo, ko e hana kakano hokulo ko e vagahau, nakai lologo, ke fakatatau atu ke he pahu malolo. Ti ko e pahu hololoa ia mogoia, tuga ko e matapatu galo ne fakamatilaaki e kautu lahi he puhala fakafua tupe. “Ka fanogonogo au ke he tau leo lologo matila,” he talahau he taha fuata fifine Sapani, “ne logona e au e fiafia, mo e ka koli au, ti logona e au e toka noa.”
8 Ko e tau leo repe—fa mahani ko e tau leo fefioaki he tau vagahau pilo mo e tau vagahau kelea fakapuhalatu—liga ko e taha kakano ia ma e talahaua lahi he repe. Nakai tuga e tau leo roko tuai, ne loga kua toka ai e fakaakoaga femanakoaki he tau fuata, ti ko e tau leo repe kua fa moua tumau e fekau hagahaga kelea lahi mahaki. Ko e falu repe kua vagahau totoko atu ke he nakai fakafili tonu, fetoko motu, mo e fa vale lahi ke he tau leoleo. Ko e falu a magaaho, ko e tafeliuaki he tau kupu agaia kua kitia ai e kiva mua ue atu, ko e vagahau ofomate ka manamanatu ki ai. Ko e leo matila kua tuga foki e pehe ko e fakatu he totoko atu ke he tuaga he tau tapulu, maopoopo, mo e mahani feuaki. Nakai ko e mena ke ofo ai, ko e leo repe kua eke mo puhala moui tu tonuhia hana ni. Ko e hana a tau tagata kua kitia maali ai he ha lautolu a tau hagahaga kehekehe, vagahau kelea puhalatu, mo e tau tauteuteaga—tau fihui paku gafugafu, tau sevae gutu lotoga ne nakai pipipipi, tau kahoa filifili auro, tau pulou kepe he tau tagata ta fua polo, mo e tau tioata matauli.
9, 10. (a) Ko e heigoa e tau matapatu mena kua lata he tau fuata ke manatu he fifiliaga ke he lologo repe mo e hana a puhala moui ne “fiafia ki ai e Iki”? (e) Ko e heigoa he falu Kerisiano fuata ne liga uta fakamama?
9 He Efeso 5:10: kua tala mai ke he tau Kerisiano ke “kumikumi a mutolu e tau mena ne fiafia e Iki ki ai.” Manamanatu la ke he tafeliuaki ne taute he repe ma hana ni, manatu nakai a koe kua “fiafia e Iki” ki a koe ke putoia ke he mena ia? Manako nakai e fuata Kerisiano ke fakavahega fakalataha mo e puhala moui ne tali tonu kua nakai fiafia ki ai, ke pihia mai foki he tokologa he tau tagata he lalolagi? Mailoga la ko e fefe e fakamaamaaga he taha tagata tane liu kitekite ke he taha konesete repe: “Ko e tau tagata lologo repe ne lologo fetoko, ke he kitekiteaga ofomate he vagahau pilo mo e tau tala feuaki. . . . Ko e tau tane mo e tau fifine ne koli kua fakataitai e tau tauteaga he feuaki i luga he tulana konesete.” Hagaao ke he taha mataulu tala pauaki, ko e taha he tau tagata tane tohi tala ne pehe: “Teitei ni ko e tau kupu oti ne o mai he tau gutu ha lautolu ko e tau (kupu pilo).”
10 Ka e pete ni he pihia, ko e tau leo lologo oti ne fakatata he afiafi ia kua uka lahi ke fifili mai he veveheaga repe pauaki. Ne talahau he pule fakatonu he fale ke he konesete moui: “Ko e tau mena ne logona e mutolu ko e evalesi ni he repe—kua tatai ni a lautolu mo e tau mena ne fakatau mai he tau fale koloa.” Ko e momoko ha a ia ke hokotaki ai, kua ha ha i ai ke he 4,000 mo e maaga he tau fuata ne o atu ke he fakatata moui ia ko e falu ne talahau ai ko e Tau Fakamoli a Iehova! Ko e falu ne kua uta fakamama lahi e mena nei, ko Satani ko e ‘pule ke he pulagi.’ Kua pule a ia “ko e agaga haia kua gahua ai ni ainei kia lautolu kua faliuliu.” (Efeso 2:2) Ha hai e fakafiafia ne fekafekau a koe ki ai kaeke ke putoia fakalataha a koe mo e tau repe po ke tau puhala moui repe ia? Hanai, ko e falu he tau leo kua nakai fetataiaki e tau matapatu hagaaoaga. Ka kua fai kakano nakai ke fia kamata ke he ha vahega lologo ne malolo lahi e totoko ke he tau tutuaga Kerisiano?
Leo Lologo Mamafa—Vale, mo e Mahani Fakasatani
11, 12. Ko e heigoa e tau leo lologo mamafa, mo e ko e heigoa e tau mena totoko ne fakatata mai aki?
11 Ko e taha vahega lologo talahaua ko e leo lologo mamafa. Ko e leo lologo mamafa kua mua atu ke fakatatai hake ke he roko mao. Kua talahau he hokotaki he The Journal of the American Medical Association: “Ko e tau leo lologo mamafa . . . kua fakakite e taogo lahi he pahu ne o fakalataha mo e tau kupu lologo ne fakahekeaki e vihiatia, mahani feuaki teteki, mo e tau gahua fakasatani.” Ko e ha, ko e tau higoa ni hokoia he falu he tau matakau ta kofe mua atu e talahaua kua fakamoli oti ke he kelea lahi mahaki ke he vahega roko nei. Kua lafi e lautolu ki ai e tau kupu tuga e “kona,” “tau fana” mo e “mate.” Ka e taha e mena, ko e mamafa kua tuga e lalata hifo ke fakatatai atu ke he leo mamafa kiva mo e leo mamafa mate—ko e tau vahega leo kofe tatai ia, na hau he leo lologo mamafa. Ko e tau higoa he tau matakau ta kofe nei kua moua mai e tau kupu tuga e “tau tagata kai tagata” mo e “tau fakailoaaga mamate.” Ko e tau fuata he falu motu kua liga nakai mailoga e malolo he tau higoa nei, kakano kua ha ha i ai faka-Peritania mo e falu vagahau kehe.
12 Ko e tau leo lologo mamafa ne fatiaki tumau e matutaki mo e taupega he tau fuata tote, tupetupe, mo e fakaaoga he tau vai fakagoagoa. Ko e hana a matutakiaga mo e mahani vale ne fakaohoohoaki e taha tagata tane fakailoa leo taogo ke fakahigoa fefeua ai “ko e tau leo lologo ke kelipopo aki e tau mamatua hau.” Ko e matutakiaga mo e tau lagatau fakasatani ne fakaofoaki e tau mamatua—mo e tau ofisa leoleo. Taha e tagata kumikumi ne talahau ko e falu he tau fuata ne pihipihi he tapuakiaga fakasatani kua mokulu mua ke he matapage ia he fanogonogo ke he tau leo lologo nei. “Ne nakai iloa e lautolu ko e heigoa ha lautolu ne o ki ai,” he fakaoti e ia.
13. Ko e heigoa e hagahaga kelea kaeke ke putoia he tau leo lologo mamafa?
13 Ko e tau fuata Kerisiano, ko e mena ia, kua nakai lata ke “pouli a tautolu ke he hana a tau lagatau.” (2 Korinito 2:11) Ka mole ia, kua “tau a tautolu . . . mo e tau agaga kelea ke he tau mena ha he lagi.” (Efeso 6:12) Ko e goagoa ha a ia ka pihia, ke he fifiliaga he taha ke he tau leo lologo, ke uiina mai e tau temoni ke he moui he taha! (1 Korinito 10:20, 21) Ka e taha e mena, kua tokologa e tau fuata Kerisiano kua fakakite moli e mahuiga lahi ke he tau leo lologo nei. Kua hoko falu ke lali tumau ke he tau puhala fufu ke fakamakonaaki ha lautolu a tau manako ke he tau leo lologo kofe. Kua fakakite he taha tama fifine fuata mui: “Na fa mahani au ke fanogonogo ke he tau leo lologo mamafa, teitei ke katoa e po he falu a magaaho. Ne fakatau e au e tau mekasini leo mamafa mo e fufu mai he tau mamatua haku he tau puha sevae. Ne fakavai e au e tau matua haku. Iloa e au nakai fiafia a Iehova ki a au.” Ka e liuaki mai a ia ke he hana manamanatuaga tonu ha ko e vala tala he mekasini Awake! Tokofiha la e falu he tau fuata ne koto agaia he tau leo lologo pihia?
Helehele e Tau Mena ne Gana e Koe
14, 15. Ko e ha ne fakamoli ai a tautolu ko e fanogonogo ke he tau leo lologo ne nakai fai fakamaloloaga to moua e hufiaaga kelea? Fakamaama.
14 Aua neke manatu fakateaga ke he hagahaga kelea ne moua mai he tau leo lologo pihia. Moli, kua nakai amanaki a koe ke kelipopo ha tagata po ke ke taute e mahani feuaki he fanogonogo ni hokoia ke he lologo. Ko e taha e mena pehe mai e Kalatia 6:8: “Ha ko ia kua gana e tau mena ke lata mo e hana ni a tino, to helehele mai ai e ia ke he tino e mena ke popo.” Ko e fanogonogo ke he tau lologo he lalolagi, agaga manu, mo e pihia foki mo e agaga fakatemoni, ko e tatanaki ni he tau mahani kelea ki luga ia koe. (Fakatatai Iakopo 3:15.) Ko e tagata tane pulotu ko Joseph Stuessy ne liu fatiaki mai ai pehe: “Ko e ha vahega leo lologo ne lauia ai ha tautolu a tau manamanatuaga, logonaaga he loto, tau aga mo e ha tautolu a tau fua he tau mahani . . . Ko e ha tagata ka pehe: ‘Na maeke ia au ke fanogonogo ke he leo mamafa, ka e nakai maeke he tau mena ia ke lauia ai au,’ ko e hehe a ia. To lauia e tau tagata kehekehe he tau vahega kehekehe he tau puhala kehekehe.”
15 Taha e fuata tane Kerisiano ne talahau: “Ne putoia kelea au he leo mamafa kiva mo e hiki katoa ai haku a mahani fakatagata.” Nakai mule ti kamata a ia ke feleveia mo e tau mena vihi mo e tau temoni. “Fakahiku ti tiaki oti e au haku a tau fakaputuaga koloa leo lologo mo e ataina mai ai he tau temoni.” Ne talahau foki he taha fuata tane: “Ko e tau leo lologo ne fa mahani au ke fanogonogo ki ai ko e hagaao ni ke he tau agaga kelea, tau vai fakagoagoa, po ke feuaki. Tokologa e tau fuata ne pehe nakai lauia a lautolu, ka e lauia moli. Ne fano kehe moli au mai he kupu moli.” Kua huhu mai e fakatai: “Ke uta kia he tagata e afi ke he hana fatafata, ka e nakai vela ai hana tapulu?”—Fakatai 6:27.
Kia Leoleo Tumau
16. Ko e heigoa kua lata ke talahau ke he tau tagata ne tohi mo e fakatata e laulahi he tau leo lologo he vaha nei?
16 Ne tohi atu e Paulo ke he tau Kerisiano i Efeso i tuai: “Hanai, kua tala atu e au kia mutolu mo e fakakite atu e mena nai ki mua he Iki, aua neke tuai mahani a mutolu tuga e falu a motu kehe kua mahani a lautolu ke he goagoa he tau loto ha lautolu; Kua pouligia ha lautolu a tau loto manamanatu, kua mafoki kehe a lautolu mai he moui ha he Atua, ha ko e goagoa ha lautolu, ha kua mao ha lautolu a tau loto.” (Efeso 4:17, 18) Nakai kia ko e tau mena ne talahau he tau tagata ne tohi a nei mo e tau tagata ne fakatata e laulahi he tau leo lologo he vaha nei? Kua mua atu tali mai, e tau lologo he tau vahega kehekehe oti kua fakakite mai ai e hufiaaga he “atua he lalolagi nai,” ko e Tiapolo ko Satani.—2 Korinito 4:4.
17. Maeke fefe he tau fuata ke fifili, po ke kamatamata ki ai e tau leo lologo?
17 Hagaao ke he “tau aho fakamui,” ne talahau mai tuai he Tohi Tapu: “Ko e tau tagata mahani kelea mo e tau tagata kua fakavai, to tolomaki atu a lautolu ke au atu he kelea.” (2 Timoteo 3:1, 13) Mua atu tali mai, mogoia, kua lata ia koe ke mataala tumau ke he tau leo lologo hau ka fifili. Na fa mahani tumau, ko e mataulu ne nakai lata mo e manatu kua fakakeleaaki e tukuaga koloa leo lologo. Ne huhu he Iopu 12:11: “Nakai kia kamatamata he teliga e tau kupu, tuga ne kamatamata he gutu hana tau mena kai?” Ko e puhala taha ia ni, kua maeke ia koe ke kamatamata e tau leo lologo ka fanogonogo ke he fakafifitakiaga mo e teliga makutu. Ko e heigoa e tau vahega manamanatu ne fakatupu hake he leo lologo ki a koe? Fakatupu nakai e ia e vale, fano ki mua e mahani kelea—ko e agaga tafeauhi? (Kalatia 5:19-21) Ka e kua e tau kupu? Fakatupu nakai e lautolu e mahani feuaki, fakaaoga he tau vai fakagoagoa, po ke falu he tau hepehepe “ko e tau mena mā haia ke vagahau atu ai?” (Efeso 5:12) Kua pehe mai e Tohi Tapu ko e tau mena pihia “aua neke talahau e tau mena ia” ki mua he tau tagata he Atua, tote lahi ke, tuku ke he taha e leo ti liu tafe liuaki foki, mo e liu foki. (Efeso 5:3) Ka e kua e talagaaga he afi tokaaga leo lologo? Kua toka ai nakai e tau mataulu tala ke he tau agaga kelea po ke tau fakatino ke fakatupu hake aki e feuaki?
18. (a) Ko e heigoa e tau hikiaga ne taute he falu a fuata ka hoko ke he tau leo lologo? (e) Maeke fefe he tau fuata ke tauteute ke kamata e tau leo lologo ne lahi e tau fakamaloloaga?
18 Neke manako a koe ke taute falu he tau hikiaga ke he tau vahega leo lologo hau ka fifili. Kaeke kua fai lapa kofe a koe, tau tepi, mo e tau tisi ne fakamatapatu ke he tau mahani, mo e tau gahua fakatemoni, kua lata ni ia koe ke tiaki fakamafiti a lautolu. (Fakatatai e Gahua 19:19.) Kua nakai kakano pehe e mena nei ke nakai fakafiafia a koe ke he tau leo lologo; mena nakai totoko e tau leo lologo mahuiga oti. Ko e falu he tau fuata ne fakaako ke fakalaulahi ha lautolu a kamatamata ke he tau lologo ti ko e mogonei kua fiafia ke he tau vahega leo lologo pauaki, leo lologo fiofio, tese mo e falu vahega leo lologo foki. Ko e tau tepi he tau Kingdom Melodies kua lagomatai aki e tau fuata tokologa ke fakatupu e kamata ke lagaki hake e tau leo lologo ke he tau kofe kehekehe.
19. Ko e ha ne aoga ai ke toka e leo lologo he hana a tokaaga?
19 Ko e lologo ko e mena fakaalofa fakaatua. Ma e tokologa mogoia, kua eke e mena ia mo gahua nakai fai fakamaloloaga. Kua tatai ni mo e tau Isaraela i tuai ko lautolu ne olioli ke ta e tau “kitara mo e napeli, ko e topa mo e kofe, . . . Ka e nakai manatu e lautolu ke he gahua a Iehova.” (Isaia 5:12) Kia eke e mena ia mo hagaaoaga hau ke toka e lologo he hana a tokaaga ka e taute e gahua a Iehova mo hagaaoaga pauaki hau. Kia fifili fakamitaki mo e fakaeneene ke he tau leo lologo hau ka fifili. Ko e mena ia to maeke ia koe ke fakaaoga—nakai fakaaoga fakahehe—e mena fakaalofa fakaatua nei.
[Tau Matahui Tala]
a Ko e motu ko Isaraela ne talahaua moli e tufuga he uhu lologo. Ko e tagata Asuria ne hukui kua fakakite na kotofa he Patuiki ko Sanerivi e tau tagata uhu lologo a Isaraela ke eke mo tau tagata totogi mai he Patuiki ko Hesekia. Mailoga e Grove’s Dictionary of Music and Musicians: “Ke kotofa e tau tagata uhu lologo ke eke mo tau tagata totogi tupe . . . ko e mena nakai fa mahani.”
Manatu Nakai e Koe?
◻ Ko e ha kua maeke e leo lologo ne fakahigoa ai ko e mena fakaalofa fakaatua?
◻ Fakahehe fefe e leo lologo he vaha i tuai?
◻ Ko e heigoa e tau mena hagahaga kelea ne tuku mai he leo lologo repe mo e leo lologo mamafa ke he tau fuata Kerisiano?
◻ Maeke fefe he tau fuata Kerisiano ke fakaeneene ke he ha lautolu a fifiliaga he tau leo lologo?
[Fakatino he lau 13]
Ke he vaha he Tohi Tapu, ko e tau leo lologo ne fakaaoga tumau ke eke mo puhala ke tamai aki e fakahekeaga ki a Iehova