King go Kolobetsiwa?
Phetolo ya Bhayibele
Go kolobetsiwa ke go phinya o napa o felela ka ho teng ga meetši.a Bhayibele yi bolabola ka batho ba go tlala bo ba yyeng ba kolobetsiwa. (Mebereko 2:41) Gana hone go kena le kolobetso ya Jeso wa gore o kolobetsiwwe Nokeng ya Jorodane. (Matewu 3:13, 16) Ka nthago ga mengwaga, go yye gwa kolobetsiwa monna ye mongwana wa Leitopiya ga “meetši ya go tlala” ya gore ne ma le ka ho thoko ga pata yo ne a sepela ga yona.—Mebereko 8:36-40.
Jeso o hlayye gore bo ba nyakang go ba malata yage di nyaka ba kolobetsiwe. (Matewu 28:19, 20) Le Petro wa lepostola o bolabodiye ka yona ga tleletlele mo a kene a tšhutisa.—1 Petro 3:21.
Ga hlogotaba yowa re nyoko bolabola ka gore
Bhayibele yi re king ka go kolobetsiwa ga maseya kela go ma yamogela go le makreste?
Di rela ying go kolobetsiwa ka lebitso la Papa, la Morwayi, le la moya wa go hlawolega?
Bhayibele yi bolabola le ka batho ba bangwana bo ba yyeng ba kolobetsiwa
Di rela ying go kolobetsiwa?
Mo motho a kolobetsiwa o šupetsa ye mongwana le ye mongwana gore o lisetsiye dilo tsa go kekema tso ne a di maka fote o tshepisa Modimo gore o nyaka go ya mahlong a mmerekela le mo go ka teya leduma la mošaga mang. Gana hone go kena le taba ya go theetsela Modimo le Jeso. Batho ba gore ba kolobetsiwwe ba karakara ka matla gore ba phele ka mokgo Modimo a nyakang ba phela ka gona, gore ba thogo phela go ya go yye.
Mo motho a šinya a kolobetsiwa tsotsone di šupetsa gore o tšhentšhiye lephelo lage. Byang mara? Bhayibele yi tshwanisa go kolobetsiwa le go bulukiwa. (Maroma 6:4; Makolosi 2:12;) Mo motho a phinya ka meetšing o šupetsa gore o kgwile ka tsela ya go fo tshwanisela, o lahliye mekgwa yage ya botala. Mo a tšwa ka meetšing, o thomisa lephelo lage la nyuwane la go šupetsa gore se ke Mokreste wa gore o tineyele.
Bhayibele yi re king ka go kolobetsiwa ga maseya kela go ma yamogela go le makreste?
Bhayibele a yi bolabole ka taba ya ”go neya ngwana lebitso la sekreste mo a kolobetsiwa” kela ”go kolobetsa maseya.”b Fote a yi tšhutise gore maseya ma tshwanele ma kolobetsiwe.
Taba ya go kolobetsiwa ga maseya a yi sipidisane le Mangwalo. Bhayibele yi tšhutisa gore mo motho a nyaka go kolobetsiwa, di nyaka a thomise ka go tšhuta gore a tšibe tso a tshwaneleng go di maka. Mo re beyisa, di nyaka a kwisise tso Lentsu la Modimo le di tšhutisang a boye a berekise tso a di tšhutiyeng. Ke mokane wa tisola le go sokologa. Fote o botsa Modimo ka thapelo gore o tineyela gage, o nyoko phelela yene. (Mebereko 2:38, 41; 8:12) Mara maseya ma ka sa kgone go maka tsotsone.
Di rela ying go kolobetsiwa ka lebitso la Papa, la Morwayi, le la moya wa go hlawolega?
Jeso o butsiye bo ba mo latelelang gore ‘ba make batho malata . . . , ba ba kolobetse ka lebitso la Papa le la Morwayi le la Moya wa go hlawolega, ba ba tšhutise go theetsela dilo ka mokana ga tsona tso a ba butsiyeng tsona.’ (Matewu 28:19, 20) “Ka lebitso la” di rela gore ye a kolobetsiwang o kwisisa le go yamogela matšhika ya Papa le ya Morwayi le ka mokgo moya wa Modimo wa go hlawolega wo berekang ka gona. Mo re beyisa: Petro wa lepostola o butsiye monna ye mongwana wa gore o belegiwwe a golofele gore: “Ka lebitso la Jeso Kreste wa Lenazareta, sepela!” (Mebereko 3:6) Di fo ba lekgwaying gore—Petro o yye a dumela gore o kgonne go yalafa monna yene ka mohlolo ka matšhika ya Kreste.
“Papa” yi rela Jehovac Modimo. Wa gore o Makiye dilo, Wa go Neya Lephelo, fote ke Modimo wa Matšhika ka moka, Jehova o na le matšhika ya go lawola.—Genesi 17:1; Kutullo 4:11.
“Morwayi” ke Jeso Kreste, ye a neyeleng lephelo lage ka taba la rune. (Maroma 6:23) Re ka sa phone mo ra ka sa leboge kela go gopola selo se segolo so Jeso a re makeleng sona, gore go makege tso Modimo a di tshepisiyeng batho.—Johane 14:6; 20:31; Mebereko 4:8-12.
“Moya wa go hlawolega” ke matšhika ya Modimo kela matšhika ya a ma berekisang gore a make dilo.d Modimo o berekisiye moya wage wa go hlawolega gore a make dilo, go neya batho lephelo, go fitisela molayetsa wage ga maporofeta le ga batho ba bangwana, le go ba neya matšhika gore ba thogo maka tso a di nyakang. (Genesi 1:2; Jobo 33:4; Maroma 15:18, 19) Fote Modimo o berekisiye moya wage wa go hlawolega gore a hlohletsele bo ne ba ngwala Bhayibele gore ba ngwale tso di tšwang monaganong wage.—2 Petro 1:21.
Ayitsano wa sinya mo o kolobetsiwa ga go tlala?
Batho ba go tlala ba segelela sepheto sa go tšhentšha sedumedi. Byalo mo nkare ba šele ba kolobetsiwwe ga kereke ye ba tšwang ga yona? Ayitsano ba ko ba ba sinya mo ba ka kolobetsiwa fote? Ba bangwana ba ka re eya, ka taba la tso di leng ga lengwalo la Maefeso 4:5, la gore le re: “Morena ka wwoši, tumelo ka yyoši, kolobetso ka yyoši.” Le mo go le ka mokgonone, temanyana yowa a yi rele gore motho ba ka sa mo kolobetsi fote. Byang mara?
Tsa ka teng. Tso di leng ga Maefeso 4:5 di šupetsa gore Pawulo wa lepostola ke mo a šihlela taba ya gore Makreste ya mannete di nyaka go be ngata ka yyoši, ga tso ma di tshepang le tso ma di dumelang. (Maefeso 4:1-3, 16) Ma ka ba ngata ka yyoši mo fela ma ka rapela Modimo ka wwoši, ma ba le tumelo ka yyoši, kela ma kwisisa tso Bhayibele yi di tšhutisang le go latelela tso Mangwalo ma di hlayang ga taba ya go kolobetsiwa.
Pawulo wa lepostola o hlohletsele ba bangwana bo ne ba kolobetsiwwe gore ba kolobetse fote. Ka taba la gore ba f’lo kolobetsiwa ba sa kwisisa mangwalo ya Sekreste gabutši.—Mebereko 19:1-5.
Tso o tshwaneleng o di tšibe gore o thogo kolobetsiwa. Gore Modimo a go yamogele mo o kolobetsiwa di nyaka o thomisa ka go tšhuta nnete ya Bhayibele. (1 Thimothi 2:3, 4) Mo motho a kolobetsiwwe ga sedumedi sa gore a se tšhutise tso Bhayibele yi di hlayang, Modimo a ka sa yamogele kolobetso ya mošaga wonone. (Johane 4:23, 24) Le mo motho yene a ka fo ba a kolobetsiwwe, mara o f’lo kolobetsiwa “a sa kwisisi tso Modimo a di nyakang.” (Maroma 10:2) Gore motho yene a thogo yamogela ke Modimo, di nyaka a tšhute nnete yo yi leng ka ho Bhayibeleng, a berekise tso a di tšhutiyeng, a tineyele ga Modimo a boye a kolobetsiwe fote. Ga seyemo sa mošaga wowa, o ko ba a sa sinyi mo a kolobetsiwa fote. Gabutšibutši, o ko ba a maka selo sa gabutši.
Bhayibele yi bolabola le ka batho ba bangwana bo ba yyeng ba kolobetsiwa
Bhayibele yi re botsa ka mehlobohlobo ya kolobetso le tso yi di relang, go tshwana le go phinya ka meetšing ga gore go maka ke malata ya Kreste. Bona mešupetso ye mengwana.
Bo ba kolobetsiyeng ke Johane wa go Kolobetsa.e Majuda le batho ba gore ba fetogiye Majuda ke mo ba kolobetsiwa ke Johane go šupetsa gore baa tisola ka taba la tso ba di sinnyeng ga Molawo wa Moše—Molawo wa gore Modimo o wo neyye Maisrayele a berekisa Moše. Kolobetso ya Johane yi gelepiye batho gore ba tilukiselele go yamogela Mesiya, Jeso wa Lenazareta.—Luka 1:13-17; 3:2, 3; Mebereko 19:4.
Go kolobetsiwa ga Jeso. Kolobetso ya Jeso ya gore o kolobetsiye ke Johane wa go kolobetsa ke mo yi sa tshwane le tse dingwana. Jeso ke mo a yenele fote a sanka a sinya. (1 Petro 2:21, 22) Kolobetso yage ne yi sa rele gore o tisola ga tso a di sinnyeng kela “go kgopela lekwalo la go yela ga Modimo.” (1 Petro 3:21) Mara, ne a šupetsa gore wa tineyela ga Modimo gore o nyoko maka tso A di nyakang byalo ka Mesiya kela Kreste. Gana hone go kena le go neyela lephelo lage ka taba la rune.—Maheberu 10:7-10.
Go kolobetsiwa ka moya wa go hlawolega. Johane wa go kolobetsa le Jeso Kreste ba bolabodiye ka go kolobetsiwa ka moya wa go hlawolega. (Matewu 3:11; Luka 3:16; Mebereko 1:1-5) Kolobetso yone a yi tshwane le go kolobetsiwa ka lebitso la moya wa go hlawolega. (Matewu 28:19) Ke ntaba go le ka mokgonone?
Go fo ba paranyana ya malata ya Jeso ya gore ma kolobetsiwwe ka moya wa go hlawolega. Bowa ke bona ba gore ba tlotsiwwe ka moya wa go hlawolega gore ba thogo lawola le Kreste ba le legedimong, go le magoši le maprista ho lefaseng.f (1 Petro 1:3, 4; Kutullo 5:9, 10) Ba nyoko lawola batho ba dimiliyoni ba gore le bona ba latelela Jeso ba go ba le tshepo ya go phela go ya go yye lefaseng la pharadeyisi.—Matewu 5:5; Luka 23:43.
Go kolobetsiwa ka Kreste Jeso le ka likgu lage. Ye mongwana le ye mongwana ye a kolobetsiwweng ka moya wa go hlawolega o “kolobetsiwwe gore a be selo ka ssoši le Kreste Jeso.” (Maroma 6:3) Gabutšibutši kolobetso yowa yi bereka ga malata ya Jeso ya gore ma tlotsiwwe fote ba nyoko lawola naye ku legedimong. Ka taba la gore ba kolobetsiwwe, ba ba selo ka ssoši le Jeso, ba nyoko ba phutego yage ya batho ba gore ba tlotsiwwe. Ke Hlogo, bona ke mmele.—1 Makorente 12:12, 13, 27; Makolosi 1:18.
Makreste ya gore ma tlotsiwwe ma “kolobetsiwwe le ka likgu la [Jeso].” (Maroma 6:3, 4) Ba yekisela Jeso ka go ya mahlong ba theetsela Modimo, a ba phelele go tijabodisa fote baa di tšiba gore ba ka sa phele go ya go yye ho lefaseng. Ba feleletsa kolobetso ya bona ya go fo tshwanisela mo ba hlokofala, ke mokane ba tsusiwa gore ba ye ba phele legedimong go le batho ba moya.—Maroma 6:5; 1 Makorente 15:42-44.
Go kolobetsiwa ka mollo. Johane wa go kolobetsa o butsiye bo ne ba mo theetsele gore: “Yenene [Jeso] o nyoko le kolobetsa ka moya wa go hlawolega le ka mollo. O tshwere fošolo yage ya go fefera, fote o nyoko yedisa mo go bunediwang gona, o nyoko kgobaketsela korong ka seralong, mara moroko wone o nyoko wo tšhuba ka mollo wa go sa timi.” (Matewu 3:11, 12) Go kolobetsiwa ka mollo le go kolobetsiwa ka moya wa go hlawolega a di tshwane. Anthe Johane ke mo a rela ying mo ga mošupetso wowa?
Korong yi tshwanisela bo ba nyoko theetselang Jeso ba boya ba mo latelela. Batho bone ba ka kolobetsiwa ka moya wa go hlawolega. Byalo moroko wo tshwanisela bo ba gore ba ka sa mo theetsele ga Jeso. Bona ba nyoko kolobetsiwa ka mollo, tsotsone di rela gore ba nyoko psyitlanyiwa go ya go yye.—Matewu 3:7-12; Luka 3:16, 17.
a Lentsu la Segerika la gore le hlatodiwwe la gore “kolobetso” le rela “go phinya kela go kena o felegelela ka meetšing,” go ya ka puku ya Vine’s Complete Expository Dictionary of Old and New Testament Words.
b “Go neyiwa lebitso” go sipidisana le monyanya wo ne wo maka ke dikereke tse dingwana wa gore ne di neya maseya mabitso ke mokane ka nthago ma “kolobetsiwa” ka go fokediwa ka meetši kela go tšhediwa ka wona mo dihlogong.
c Jehova ke lebitso la Modimo. (Pisalema 83:18) Bala hlogotaba ya gore “Jehova ke Mang?”
d Bala hlogotaba ya gore “Moya wa go Hlawolega King?”
e Bala hlogotaba ya gore “Johane wa go Kolobetsa ne go le Mang?”
f Bala hlogotaba ya gore “Anthe go ya Bafeng Legedimong?”
g Bhayibele fote yi berekisiye lentsu lowa la “kolobetso” go hlatolla mekgwa ye mengwana ya go yedisa dilo, wa go tshwana le go tšhela meetši ka teng ga ditša. (Mareka 7:4; Maheberu 9:10) Tsowa, a di nape di tshwana le go kena ka teng ga meetši o felegelela, go tshwana le ka mokgo Jeso le malata yage ba makiyeng ka gona.