Ditodi tsa Sepukwane sa Mogahlano wa Maphelelo le Matšhomayelelo
APRIL 2-8
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MATEWU 26
“Paseka le Segopotso—Tsa go Tshwana le tsa go sa Tshwane”
(Matewu 26:17-20) Ka letšatši la mathomo la Dikgwa tsa go se na Komelo, bo ba latelelang Jeso ba tlile gage ba re: “O nyaka re lukiselele kaye gore o je Paseka?” 18 A re: “Ariyeneng ku toropong ga Nninyane ke mokane le re gage, ‘Thitšere o re: “Nako yaka se yi šutele; Ke nyoko tla ke makela Paseka le bo ba n’latelelang gaye gago.”’” 19 Ke mokane bo ba mo latelelang ba maka ka mokg’o Jeso a ba butsiyeng ka gona fote ba lukiselela Paseka. 20 Mo se go fifele, ke mo a patlamme ka lehlokoro tafoleng le bo ba mo latelelang 12 ya bona.
nwtsty ditaba
Tsa go ja tsa Paseka
Tsa go ja tso ke mo di jiwa ka Paseka ke mo go le: nku ya go besiwa (phoofolo yone ke mo yi sa kuniwi mašapo) (1); sekgwa sa go se na komelo (2); le merogo ya go galaka (3). (Eks 12:5, 8; Dip 9:11) Merogo yewa ya go galaka, ya gore puku ya Mishnah yi re go ka fo ba go le letšhuse, chicory, dinyamonyamo, endive, kela mabhlomu ya go jiwa (nkaka, sepatšapatšane), di šupa nkare ke mo di gopotsa Maisrayele gore lephelo la nakwela ba le Egepita ke mo le galaka ga bona. Jeso o berekisiye sekgwa sa gore a se na komelo a tshwanisela mmele wage wa nama wa gore wo yenele. (Mat 26:26) Fote mopostola Pawulo o itseri Jeso ke “nku ya rune ya Paseka.” (1Ko 5:7) Ku botala, wayine (4) ke mo yi wela ga tsa go ja tsa Paseka. Jeso o itseri wayine ke setšha go le madi yage ya ke mo ma nyoko falatsiwa mo a re kgwela.—Mat 26:27, 28.
(Matewu 26:26) Mo ba kene ba ja, Jeso o tsere sekgwa ke mokane mo a fetsa go rapela, a se ngatha ke mokane a neya bo ba mo latelelang a re: “Tseyaneng, janeneng. Sowa ke setšha go le mmele waka.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 26:26
ke setšha: Lentsu la Segerika la e·stinʹ (la gore gabutšibutši le rela “ke”) le ra gore ‘selo se šupetsa ying kela se yemela ying.’ Hlatollo yo ke mo yi kwagala ga mapostola ka gore ka nako yonone mmele wa Jeso wa go yenela le sekgwa sa go se na komelo so ne ba nyoko se ja ke mo di le gana hone mahlong ga bona. Byalo sekgwa sowa ne go ka sa be mmele wage wa mannete. Lentsu la go tshwana le lolone la Segerika le berekisiwwe ga Mat 12:7, fote ba go tlala ba go hlatolla Baebele ba le tseya yi le “go rela.”
(Matewu 26:27, 28) Ke mokane a tseya sego, a leboga ke mokane a ba neya a re: “Nwaneneng, ka mokana ga lune, 28 ka taba la gore so se rela ‘madi ya go kwanisanya,’ ya ma nyoko falatsiwang gore ba go tlala ba tshwarediwe ga tso ba sinnyeng.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 26:28
madi ya go kwanisanya: Go kwana ga nyuwane gare ga Jehova le Makreste ya go tlotsiwa go thomme go bereka mo Jeso se a re kgwele. (Heb 8:10) Jeso le yene o berekisa lentsu la go tshwana le lo le berekisiyeng ke Moše nakwela a kwanisanya Maisrayele le Modimo ka Molawo wola a wo krayyeng ku thabeng ya Sinayi. (Ek 24:8; Heb 9:19-21) Madi ya dikgomo tsa pholo le dipudi ke mo ma maka gore Modimo le setšhaba sage sa Israyele ba kwane go ya ka Molawo, le madi ya Jeso ma maka gore tso Jehova a di kwaneleng le ba go tlotsiwa bo le bona go leng Maisrayele ya go tshwanisela, go be tsa mannete. Go kwana mone go thomme go bereka ka Pentekoste ya 33 C.E.—Heb 9:14, 15.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Matewu 26:17) Ka letšatši la mathomo la Dikgwa tsa go se na Komelo, bo ba latelelang Jeso ba tlile gage ba re: “O nyaka re lukiselele kaye gore o je Paseka?”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 26:17
Ka letšatši la mathomo la Dikgwa tsa go se na Komelo: Monyanya wa Dikgwa tsa go se na Komelo wo thomme ka Nisani 15, letšatši ka morago ga Paseka (Nisani 14), ke mokane gwa šinya go fela matšatši ka mašupa monyanya wone wo sa le gona. (Bona App. B15.) Mara nakwela Jeso a sa le ho lefaseng, Paseka ke mo yi yelana ka matla le monyanya wowa, ka dinako tse dingwana ba šinnye ba re matšatši wone mabala (8) ya wona, ke “Monyanya wa Dikgwa tsa go se na Komelo,” ba ra le Nisani 14. (Luk 22:1) Mowa, mantsu ya gore “ka letšatši la mathomo la” yi ka beyiwa ka gore “Ka letšatši la malobana wa gona.” (Tshwanisa le Joh 1:15, 30, ga gore lentsu la Segerika la gore “mathomo” [proʹtos] le hlatodiwwe ka gore “malobana” ga taba ya go tshwana le yonowa, ya gore, “o phidiye go soko [proʹtos] phela nna.”) Byalo Segerika sa ku mathomisong, le setšo sa Sejuda, di šupa gore bo ba latelelang Jeso ba ka fo ba ba mmutsisiye putsiso yone ka Nisani 13. Motshegare wa Nisani 13, bo ba latelelang Jeso ba yye ba lukiselela Paseka, ya gore ba yi jile “mo go šele go fifele” mo go thomisa Nisani 14.—Mar 14:16, 17.
(Matewu 26:39) Ke mokane a sepelela ku mahlong ka go nyana, a kgotama a yisiye sefahlego fase, a rapela a re: “Papa, mo nkare di ka kgonega, lesetsa sego sowa se ntake. Mara go sa be tso di nyakang ke nna, go be tso di nyakang ke wene.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 26:39
sego sowa se ntake: Ka Baebeleng, ga go tlala “sego” se berekisediwa dilo tso di nyakang ke Modimo, kela go le “so ba se petloleleng” motho ye mongwana. (Bona tso di fatisisiwweng ga Mat 20:22.) Jeso ke mo a nyoko bolayiwa ka taba la gore ba re o rogelela Modimo fote o kgana ka yene, sosone ke mo se mo hlopa ka matla ka gore ke mo a tseya gore se sinya lebitso la Modimo, a šinya a rapelela gore “sego” sowa se mo take.
Go Bala Baebele
(Matewu 26:1-19) Byalo mo Jeso a fetsa go bolabola dilo tsowa ka mokana ga tsona, a re ga bo ba mo latelelang: 2 “Le ya di tšiba gore ka matšatši ka mabedi go tlogisela gana byalo go nyoko ba le Paseka fote Morwayi wa motho ba nyoko mo tseya ba mmolayela phateng ya mohlopego.” 3 Ke mokane ba bagolo le maprista ya magolo ba gahlana ka morutudung wa moprista ye mogolo, ye lebitso lage ba reng ke Kefase, 4 ke mokane ba kwana gore ba nyoko tshwara Jeso ka go hlaya matsaka mo ba fetsa mone ba mmolaye. 5 Mara, ke mo ba bolabola gore: “Re ka sa mo tshware a le ku monyanyeng, ka taba la gore batho ba nyoko re hlekela.” 6 Mo Jeso a sa le Bethaniya ntlong ya Simone wa go kena ke lephera, 7 mosadi ye mongwana a mo šutelela a tshwere pitsa yo ba reng ke ya alabhastere ya go ba le makgura ya go tura ya go nkgela, ke mokane a thomisa go mo tšhela ka wona mo hlogong mo yene a kene a ja. 8 Mo bo ba mo latelelang ba bona tsotsone, ba kwata ke mokane ba re: “Ke ntaba o kganisa makgura? 9 Nke re ma rekisiye ka tšheleta ya go tlala ke mokane ra yi neya ba go tihlopegela.” 10 Mo Jeso a bona tsotsone, a re ga bona: “Anthe le mo tshwarisiye yifeng mosadi yewa? O mmakele dilo tsa gabutši. 11 Ka gore ba go hlopega le nyoko fo dula le le nabo mara nna le ka sa duli le na le nna. 12 Mo a ntšhela makgura yawa ya go nkgela mo mmeleng, o makele gore ke thog’o bolokiwa. 13 Ka nnete ke ya le botsa, go gongwana le go gogwana mo ditaba tsowa tsa go bafala di nyoko tšhomayediwang gona lefaseng ka moka, le tso mosadi yewa a di makiyeng di nyoko bolabodiwa gore a gopodiwe.” 14 Ke mokane ye mongwana mo ga bowa 12 ya bona, ye ba reng ke Judase Iskariyoti, a ya ga maprista ya magolo 15 a segela ga bona a re: “Le nyoko nneya ying mo nka le rekisela yene?” Ba mo tshepisa 30 ya disiliva. 16 Go tlogisela ka nako yonone, a thomisa go nyakana le lešuba la go mo rekisa. 17 Ka letšatši la mathomo la Dikgwa tsa go se na Komelo, bo ba latelelang Jeso ba tlile gage ba re: “O nyaka re lukiselele kaye gore o je Paseka?” 18 A re: “Ariyeneng ku toropong ga Nninyane ke mokane le re gage, ‘Thitšere o re: “Nako yaka se yi šutele; Ke nyoko tla ke makela Paseka le bo ba n’latelelang gaye gago.”’” 19 Ke mokane bo ba mo latelelang ba maka ka mokg’o Jeso a ba butsiyeng ka gona fote ba lukiselela Paseka.
APRIL 9-15
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MATEWU 27-28
“Ariyeneng le ye Maka Malata—Ke Ntaba, Kaye ga Gona, Byang?”
(Matewu 28:18) Jeso a šutela ke mokane a bolabola nabo, a re: “Ba nneye matšhika ka moka legedimong le lefaseng.
w04 7/1 8 ¶4
‘Ariyeneng le ye Maka Malata’
4 Jeso o na le matšhika phutegong yage, fote go tlogisela ka 1914 ke mo a na le matšhika Mmušong wa Modimo wa nyuwane. (Makolose 1:13; Kutullo 11:15) Ke morongwa ye mogolo fote ke yene a yetang mahlong ga masole ya legedimong ya barongwa ba go tlala. (1 Mathesalonika 4:16; 1 Petro 3:22; Kutullo 19:14-16) Papage o mo neyye matšhika ya gore a tlose “memmušo ka moka le matšhika ka moka le ba go lawola” ba gore ba lwa le melawo yage ya go loka. (1 Makorente 15:24-26; Maefeso 1:20-23) Matšhika ya Jeso a ma felele ga tsa go phela fela. O “yahlola ba go phela le ba go kgwa” fote o na le matšhika ya gore o neyye ke Modimo ya go tsosa bo ba yetseleng boroko bya likgu. (Mebereko 10:42; Johane 5:26-28) Ka nnete go yeta mahlong ke Motho wa gore o na le matšhika ya magolo go tshwana le yanane ke selo se segolo ka matla. Byalo, so Kreste a se hlayyeng sa gore ‘ariyeneng le ye maka malata’ re se theetsela ka matla fote re ya se hlompa.’
(Matewu 28:19) Byalo, ariyeneng le ye maka batho ba ditšhaba ka moka malata, le ba kolobetseneng ka lebitso la Papa le la Morwayi le la moya wa go hlawolega,
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 28:19
maka malata: Lentsu la Segerika la ma·the·teuʹo le ka hlatolliwa yi le “go tšhutisa” o nyaka gore batho bone ba tšhutege kela go be malata. (Lebelela ka mokg’o le berekisiwang ga Mat 13:52, mo le hlatolliwang yi le “go tšhutisiwa.”) Mantsu ya ma reng “go kolobetsiwa” le “go tšhutisa” ma šupetsa gore di ra gore king go “maka malata.”
batho ba ditšhaba ka moka: Hlatollo ya go beya lentsu le lentsu yi re “ditšhaba ka moka,” mara taba yo go bolabodiwang ka yona yi šupetsa gore lentsu lowa le rela batho ba go tšwa ga ditšhaba ka moka, ka taba la gore Segerika mo se re “le ba” mola ga mantsu yala ya gore le ba kolobetseneng, se ra banna fote se rela batho, yi seng “ditšhaba,” ka gore ka Segerika mo yi le sone, a yi kwale yi ra batho. Tso di bolabodiyeng ke Jeso tsa gore re segelele “batho ba ditšhaba ka moka” ke mo go le tsa nyuwane. Mo Jeso a soko thoma go tšhomayela, Mangwalo ma šupetsa gore bo ke mo go se Maisrayele ke mo ba ka kena ga setšhaba sa Israyele mo nkare ba tlele go berekela Jehova. (1Mag 8:41-43) Mara mo Jeso a bolabola tso ke mo a rela gore bo ba mo latelelang ba sa kgere ka Majuda fela mo ba tšhomayela, go šupetsa gore mmereko wowa wa go maka malata ya Makreste o tshwanele o makiwe lefase ka moka.—Mat 10:1, 5-7; Kut 7:9; bona tso di fatisisiwweng ga Mat 24:14.
(Matewu 28:20) le ba tšhutise go lebelela dilo ka mokana ga tsona tso ke le butsiyeng tsona. Fote bonaneng! Ke na le lune ka moka matšatši go segela mafelelong ya masipidiselo yawa ya dilo.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 28:20
le ba tšhutiseneng: Lentsu la Segerika la “go tšhutisa” le ra le go botsetsela, go hlatolla, go šupetsa dilo ka go bolabodisana le ka go maka mešupetso. (Bona tso di fatisisiwweng ga Mat 3:1; 4:23.) Go ba tšhutisa go lebelela dilo ka mokana ga tsona tso Jeso a ba butsiyeng tsona ke selo sa gore se makiwa go ya go yye, fote se rela le go tšhutisa ba bangwana tso a di tšhutiyeng, go berekisa tso a di tšhutisiyeng le go latelela tso a re beyiseleng ka tsona.—Joh 13:17; Ef 4:21; 1Pe 2:21.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Matewu 27:51) Fote bonaneng! legaredeni la poleke ya go hlawolega le tlerodiwwe ka bogare, go tlogisela ku gedimo go segela fase, ke mokane lefase la tekateka fote matlapa ma pharogana.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 27:51
legaredeni: Selo sowa sa gore se ya kgabisela ke mo se kgera ga go Hlawolega ka Matla le ga go Hlawolega ku tempeleng. Setšo sa Sejuda ke mo se re legaredeni lowa la go roba ke mo le lefiye go segela ga 18 ya dimitha (60 ya mafiti) le sabalele ka 9 ya dimitha (30 ya mafiti) fote ka bokoto go le 7.4 ya dimitha (2.9 ya di-intši). Mo Jehova a šinya a tlerola legaredeni lowa ka bogare, ke mo a šupetsa gore bo ba bolayyeng Morwayi wage ba mo silikisiye ka matla fote mo le tleroga ke mo le šupetsa gore gana byalo di ya kgonega go kena legedimong tsa mannete.—Heb 10:19, 20; bona Glossary.
poleke ya go hlawolega: Lentsu la Segerika la na·osʹ mowa le rela ntlo ya bhazabhaza ya gore yi na le dikamara tsa go Hlawolega ga go Hlawolega ka Matla.
(Matewu 28:7) Byalo yakgoswaneng le ye botsa bo ba mo latelelang gore o tsusiwwe ga bo ba kgwileng, ka gore bonaneng! gana byalo o le yeta mahlong o ya Galeliya. Le nyoko mmona gana ku. Bonaneng! Ke le butsiye.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mat 28:7
botsaneng bo ba mo latelelang gore o tsusiwwe: Basadi bowa ke bona malata ya Jeso ya mathomo ya ma kweleng gore Jeso o tsugiye fote ke bona ba yyeng ba butsiwa gore ba ye ba botse malata ya mangwana ka taba yo. (Mat 28:2, 5, 7) Go ya ka setšo sa Sejuda sa go sa sipidisane le mangwalo, ke mo o ka sa bitsi mosadi gore a tle a go bolabolele kgorong. Mara ka gore morongwa wa Jehova o tseyela basadi gedimo, o ba neya mmereko wowa wa go jabodisa.
Go Bala Baebele
(Matewu 27:38-54) Byalo ke mo ba hlagametsiye dikgohlane ka dipedi diphateng ka mathoko yage, ye mongwana a le ka ga la go ja ye mongwana a le ga la sepata. 39 Ke mokane bo ne ba kene ba feta ke mo ba mo rogelela ba kene ba šikinya dihlogo 40 fote ba re: “Wene wa gore wa di kgona go pshyaya tempele wa boya wa yi yaga ka matšatši ka mararo, tipholose! Mo nkare ke wene morwayi wa Modimo, phologa mone phateng ya mohlopego!” 41 Maprista ya magolo le bamangwalo le ba bagolo le bona ba thomisa go mo kwera, ba re: 42 “Tsa go lepolla ba bangwana o di kgonne, o šita ke tsa yene mong! Ke yene kgoši ya Israyele; byalo a phologe mone phateng ya mohlopego, ke gona re nyoko mo tshepang. 43 Akere o tshepiye Modimo; byalo a Mo lepolle mo nkare wa mo nyaka, ka taba la gore o itseri, ‘Ke nna Morwayi wa Modimo.’” 44 Le dikgohlane tso ke mo di le diphateng ka mathoko gage ke mo di mo kenelele. 45 Go tlogisela ka awara ya kobodi (6) go ya mahlong, gwa thomisa go kgwalala go segela ka awara ya kokwane (9). 46 Gana mola ga awara ya kokwane, Jeso a yahlamela a re: “Eʹli, Eʹli, laʹma sa·bach·thaʹni?” di ra gore, “Modimo waka, Modimo waka, anthe ke ntaba o n’lisetsa?” 47 Mo bo ke mo ba yemme ho thina ba kwa tsotsone, ba bangwana ba re: Monn’ewa o bitsa Eliya.” 48 Ke mokane ye mongwana a taboga ka go tšhetšhisa a yenela spontši ka teng ga mokgete wa go galaka a se hlomela ga lehlaka ke mokane a mo neya gore a nwe. 49 Mara ba bangwana ka mokana ga bona ba re: “Mo lisetse! Re nyaka go bona gore Eliya o nyoko tla a mo lepolla naa.” 50 Jeso a yahlamela fote, ke mokane moya wage wa felegelela. 51 Fote bonaneng! legaredeni la poleke ya go hlawolega le tlerodiwwe ka bogare, go tlogisela ku gedimo go segela fase, ke mokane lefase la tekateka fote matlapa ma pharogana. 52 Ke mokane mabitla ma bulega, fote mmele ya ba go tlala ba go hlawolega bo ke mo ba yetsele ya tsusiwa 53 (ke mokane batho bo ba tšwileng mabitleng mo a šele a tsusiwwe ba kenne mutšing wa go hlawolega), ke mokane tsa bonala ga batho ba go tlala. 54 Mara mo ye mogolo wa masole le bo ba pasopang Jeso ba bona lefase le tekateka, ba bona le tso di makegang, ba thomisa go hlagasela ba tšhugiye ke mokane ba re: “Ka nnete yewa ke mo go le Morwayi wa Modimo.”
APRIL 16-22
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAREKA 1-2
“Ga tso o di Sinnyeng o Tshwarediwwe”
(Mareka 2:3-5) Ba mo leyela motho wa gore o kgwile bogašu a rwele ke banna ka bane. 4 Mara ke mo ba šitega go mo segedisa mo Jeso ne a le gona ka taba la gore ne go na le mogoba, byalo ba tlosa marulelo ya ke mo ma le ka kgakala ga Jeso, mo ba fetsa go thula lešuba go bulegiye, ba thewosa mosemo wo ne wo yetselele ke ye wa go kgwa bogašu. 5 Mo Jeso a bona tumelo ya bona, a re ga ye wa go kgwa bogašu: “Ngwanaka, ga tso o di sinnyeng o tshwarediwwe.”
“Ga tso o di Sinnyeng o Tshwarediwwe”
Mo Jeso a kene a tšhutisa ka kamareng ya gore yi tlele la gore batho baa pitegetsana, banna ka bane ba leya motho wa go kgwa bogašu ka mosemo. Ba nyaka Jeso a yalafa monghana wa bona. Mara “ke mo ba šitega go mo segedisa mo Jeso ne a le gona” ka taba la gore ke mo go tlele. (Mareka 2:4) O fo nagana ka mokg’o di fetsanang matla ka gona. Ba kalama ku gedimo ga ntlo ba rutlumulla masenke. Ke mokane mosemo wa ye ke mo a kgwile bogašu ba wo thewosela ka ntlong.
Ayitsano Jeso o yye a kwata a re baa mo hlopa? Awwa! O makatsa ka matla ke tumelo ya bona fote o re ga motho wa go kgwa bogašu: “Ga tso o di sinnyeng o tshwarediwwe.” (Matewu 9:2) Mara nje Jeso a ka di kgona go tshwarela motho ga tso a di sinnyeng? Bo ba mangwalo le Mafaraseyi yi ba hlopa ka matla taba yone, ba re: “Ke ntaba morenewa a bolabola ka mokg’o?” Wa rogelela. Ke mang wa gore yene a ka tshwarela batho tso ba di sinnyeng mo go se ka wwoši, yene Modimo?”—Mareka 2:7.
Ka taba la gore Jeso ke mo a di tšiba tso ba di naganang, a re ga bona: “Ke ntaba le nagana tsotsone ka dipelong tsa lune? Le bona nkare ke mo ke tshwanele ke re king sa kawone ga ye wa go kgwa bogašu, ke re ‘Ga tso o di sinnyeng o tshwarediwwe,’ kela gore, ‘Tlogamela o kote mosemo wago o sepele’?” (Mareka 2:8, 9) Eya, ka taba la gore Jeso go se botala o nyoko kgwela batho, a ka di kgona go ba tshwarela ga tso ba di sinnyeng.
(Mareka 2:6-12) Byalo ba bangwana ba mangwalo ke mo ba le gona ba duli ba kene ba bolabola ka dipelong ba re: 7 “Ke ntaba morenewa a bolabola ka mokg’o?” Wa rogelela. Ke mang wa gore yene a ka tshwarela batho tso ba di sinnyeng mo go se ka wwoši, yene Modimo?” 8 Mara Jeso a yakgoswa a di bona a yetetsa ke moya wage gore ke mo ba bolabola ka tsotsone, ke mokane a re ga bona: “Ke ntaba le nagana tsotsone ka dipelong tsa lune? 9 Le bona nkare ke mo ke tshwanele ke re king sa kawone ga ye wa go kgwa bogašu, ke re ‘Ga tso o di sinnyeng o tshwarediwwe,’ kela gore, ‘Tlogamela o kote mosemo wago o sepele’? 10 Mara gore le di tšibe tsa gore Morwayi wa motho o na le matšhika ya go tshwarela tsa go befa mo lefaseng—” o butsiye yela wa go kgwa bogašu a re: 11 “Ke re gago, Tlogamela o kote mosemo wago o ye gaye.” 12 Mo a kwa tsotsone a tlogamela ka go yakgoswa a kota le mosemo wage a tloga hone mahlong ga bona ka mokana ga bona. Ka mokana ga bona ba šala ba makele, ba thanaka Modimo, ba re: “A re soko bona selo sa go tshwana le sowa.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 2:9
King sa kawone: Mo motho a soko sinyediwa, o yakgoswa a hlaya gore yene a ka tshwarela ye mongwana. Mara go hlaya gore, Tlogamela . . . o sepele ne go nyaka mohlolo wa gore ye mongwana le ye mongwana a di bone tsa gore Jeso o na le matšhika ya go tshwarela batho mo ba sinnye. Taba yowa yi bolabodiwang howa le yo yi leng ga Jesaya 33:24 di tshwanisa go lwala le go sinya ga rune.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Mareka 1:11) Ke mokane gwa kwagala lentsu la go tšwa legedimong le re: “Ke wene Morwayi waka, ye ke mo nyakang; Ke go yamogele.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 1:11
gwa kwagala lentsu la go tšwa legedimong: Ga Diebangedi go hlayiwa gararo gore Jehova o yye a bolabola ka lentsu lage batho ba mo kwa, yowa ke ya mathomo ya gona.—Bona tso di fatisisiwweng ga Mar 9:7; Joh 12:28.
Ke wene Morwayi waka: Jeso ke mo yi le Morwayi wa Modimo wa gore o makegiye ka leyemo la moya. (Joh 3:16) Go tlogisela ka nako ya mo Jeso a belegiwa ho lefaseng, ke mo yi le “morwayi wa Modimo,” a yenele gabutši mmeleng go fo tshwana le Adamo. (Luk 1:35; 3:38) Le mo go le sone, di šupa di kwagala gore mantsu ya Modimo a ma bolabolang howa a ma bolabolele leyemo la Jeso fela. Mo Modimo a bolabola taba yowa a boya a tlotsa Jeso ka moya wage wa go hlawolega, ke mo a napa a kgahlisela gore yewa ke Morwayi Wage wa gore o belegiwwe a ntoši, “o belegiwwe fote” a na le tshepo ya gore o nyoko boyela legedimong a ye phela gona ke mokane a tlotsiwa ka gore Modimo o kgetiye yene gore go be Kgoši le Moprista ye Mogolo.—Bona Joh 3:3-6; 6:51; Luk 1:31-33; Heb 2:17; 5:1, 4-10; 7:1-3.
Ke go yamogele: Kela “Ke go jabolele ka matla; Ke jabodisa ke wene ka matla.” Lentsu la go tshwana le lolowa le berekisiwwe le ga Mat 12:18, ya gore gabutšibutši yi tšwa ga Jes 42:1 ya go bolabola ka Mesiya ye a tshepisiwweng, kela Kreste. Taba ya gore Modimo o yye a tšhela Morwayi wage ka moya wa go hlawolega a boya a hlaya gore wa mo jabolela ke tsona di šupetsang gore Jeso ke mang le gore ke yene Mesiya ye a tshepisiwweng.—Bona tso di fatisisiwweng ga Mat 3:17; 12:18.
(Mareka 2:27, 28) Ke mokane a re ga bona: “Sabatha yi gona ka taba la motho, a yi motho ye a leng gona ka taba la Sabatha. 28 Byalo Morwayi wa motho ke Morena le ga Sabatha.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 2:28
Morena . . . ga Sabatha: Jeso ke mo a bolabolela yene mong (Mat 12:8; Luk 6:5), a šupetsa gore Sabatha ke mo yi tshwanela yene ka taba la gore ke mo a kgona go maka mmereko wo a wo neyyeng ke Papage wa magedimong. (Tshwanisa le Joh 5:19; 10:37, 38.) Jeso o yye a maka mehlolo ye megolo ya go tshwana le go fodisa ba go lwala ka letšatši la Sabatha. (Luk 13:10-13; Joh 5:5-9; 9:1-14) Sone se šupetsiye gore o nyoko re yimolla mo se a buša Mmušong wage, go fo tshwana le mo o khutsa ka letšatši la sabatha.—Heb 10:1.
Go Bala Baebele
(Mareka 1:1-15) Howa go thomisa ditaba tsa go bafala ka Jeso Kreste, Morwayi wa Modimo: 2 Ka mokg’ono go ngwadiwweng ga Jesaya wa moporofeta gore: “(Bonaneng! Ke roma lelata laka gore le go yete mahlong, le nyoko go kgorela tsela.) 3 Lentsu la motho ye a llang a le ku mašahleng le re: ‘Lukisaneng tsela ya Jehova! Wololaneng dipata tsage.’” 4 Johane wa go Kolobetsa ke mo a le ku mašahleng, a tšhomayela tsa gore go kolobetsiwa ke yona tsela ya go tisola le go tshwarediwa ga tso re sinnyeng. 5 Fote Judiya ka mokana ga yona le ka mokana ga bona bo ba dulang Jerusalema ke mo ba ya gage, ke mokane a ba kolobetsa Nokeng ya Jorodane, ba mo thuletsela tso ba sinnyeng ga tsona. 6 Johane ke mo a yapere kobo ya go makiwa ka maboya ya kamela fote a tlemme lepanta la mokgopa mo masekeng, ke mo a ja ditšiya le mamapo. 7 Fote ke mo a tšhomayela a re: “Ye a tlang ka morago gaka o na le matšhika ya go feta yaka, a di ntshwanele go kgotama ke mo rola le dimphašane tsage. 8 Nna ke le kolobetsiye ka meetši, mara yene o nyoko le kolobetsa ka moya wa go hlawolega.” 9 Ka matšatši yanane, Jeso ke mo a tšwa Nazareta ya Galeliya fote o kolobetsiwwe Jorodane ke Johane. 10 Ke mokane ka go yakgoswa mo a tšwa ka ku meetšing, a bona magedimo ma bulega, ma maka moya wa nkare ke liba wo thewoga wo tla mo gage. 11 Ke mokane gwa kwagala lentsu la go tšwa legedimong le re: “Ke wene Morwayi waka, ye ke mo nyakang; Ke go yamogele.” 12 Fote ka nako yonone moya wa mo tšhofa gore a ye ku mašahleng. 13 A ya a dula ku mašahleng 40 ya matšatši, Sathane a kene a leketsa go mo phiriketsa. Ke mo a na le diphoofolo tsa hlaga, mara barongwa ke mo ba kene ba mo pasopa. 14 Byalo mo Johane ba šele ba mo bošele jele, Jeso o yye Galeliya a tšhomayela ditaba tsa go bafala tsa Modimo 15 fote a re: “Nako yo go bolabodiwweng ka yona se yi segele, Mmušo wa Modimo wo šutele. Sokologaneng, le dumeleneng ga ditaba tsowa tsa go bafala.”
APRIL 23-29
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAREKA 3-4
“Go Yalafa ka Sabatha”
(Mareka 3:1, 2) A kena ka sinagoneng fote, gana hone ke mo go na le monna ye mongwana a na le letsogo la go kokotana. 2 Ke mo ba mo ramele ba nyaka go bona gore o nyoko mo yalafa ka sabatha, gore ba tle ba mo lebele.
Molawo wo Dumela Gore go Makiwe Ying ka Sabatha?
Tšatš’e nngwana ka Sabatha, Jeso o yye sinagogeng, di šupa nkare ke mo go le ya ku Galeliya. Gana hone a kraya monna wa gore letsogo lage la go ja ke mo le kokotanne. (Luka 6:6) Bo ba mangwalo le Mafaraseyi ke mo ba gorolele Jeso mahlo. Ke ntaba? Ba šupetsa gore ke mo ba tikemisele go maka ying mo ba butsisa gore: “Nje molawo wa dumela gore motho a yalafiwe ka Sabatha?”—Matewu 12:10.
Bo ba go yeta bodumedi mahlong ba Majuda ba re molawo wa dumela mo motho a yalafiwa ka Sabatha mo nkare o thina le go kgwa. Mo re beyisa, baa rakela gore ka Sabatha motho a tšhediwe semente mo a robegiye lešapo kela a thinyulliwe, ba re motho yene a ka sa kgwe a bolaya ke tsotsone. Di fo šupetsa gabutši gore bo ba mangwalo le Mafaraseyi a ba butsisi Jeso ka taba la gore ba kwela monna yewa wa go tihlopegela go baba. Ba leketsa go mo reya ka tsotsone gore ba thog’o tanya Jeso.
(Mareka 3:3, 4) A botsa monna yela wa letsogo la go kokotana a re: “Tlogamela o šutele howa gare.” 4 Ke mokane a re ga bona: “Ayitsano molawo wa dumela gore ka Sabatha go makiwe tse dibutši kela tsa go kwaletsa, go phonisa kela go bolaya?” Mara ba fo tikgomolelela.
Molawo wo Dumela Gore go Makiwe Ying ka Sabatha?
Mara Jeso wa di tšiba gore tso ba di nagananneng di kekemme. Wa di bona gore ga tso ba di naganang ba šele ba topele fote a yi tsona tso Baebele yi di tšhutisang tsa gore motho a sa make sekete ka Sabatha. (Eksoda 20:8-10) Yene a yi la mathomo ba mo sola ba re dilo tsa gabutši tso a di makiyeng a yi tsona. Byalo Jeso o nyaka go yi faga taba, o botsa monna yela wa letsogo la go kokotana o re: “Tlogamela o šutele howa gare.”—Mareka 3:3.
(Mareka 3:5) Mo a šele a ba lebelele ka mokana ga bona a fufulele, a kwisiye go baba ka matla ke gore dipelo tsa bona ke tse diphifadu, a botsa monna yela a re: “Wolola letsogo lago.” Ke mokane a le wolola, letsogo lage la fola.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 3:5
a fufulele, a kwile go baba ka matla: Mareka ke yene fela a ngwadiyeng gore Jeso o yye a tikwa byang mo a bona gore dipelo tsa bo ba go yeta bodumedi mahlong ke mo di fifele. (Mat 12:13; Luk 6:10) Petro, ka boyene ke monna wa go kwelana go baba ka matla, yi ka fo ba yi le yene a yyeng a hlatolla ka mokg’o Jeso ne a tikwa ka gona.—Bona “Mabulakgoro ya Mareka.”
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Mareka 3:29) Mara ye a rogelelang moya wa go hlawolega a ka sa tshwarediwi go ya go yye, mara tso a sinnyeng ga tsona a di solege go ya go yye.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 3:29
go rogelela moya wa go hlawolega: Go rogelela go rela go bolabolela matsaka, go kwaletsa, kela go bolabola tsa go kwisa go baba ka Modimo kela ka dilo tsa go hlawolega. Ka taba la gore moya wa go hlawolega wo tšwa ga Modimo ka boyene mong, mo re ka lwa nawo kela ra wo ganetsa, go nyoko tshwana le mo re rogelela Modimo. Ga Mat 12:24, 28 le ga Mareka 3:22, go šupetsiwwe gore bo ba go yeta bodumedi ka mahlong ba Majuda ba bonne moya wa Modimo wo bereka ga Jeso mo a maka mehlolo; mara ba fo re matšhika yage o ma kraya ga Sathane Diyabolo.
tso a sinnyeng ga tsona a di solege go ya go yye: Di šupa nkare di rela mo motho a fo sinya ka bomu ke mokane dilo tsa sa mo sepelele gabutši go ya go yye; a go na so se ka kogelang dilo tsone tsa gore motho o di sinnye.—Bona tso di fatisisiwweng ga go rogelela moya wa go hlawolega ga temanyana yowa le tso di fatisisiwweng ga Mat 12:31, ya go tshwana le yona.
(Mareka 4:26-29) Ke mokane a ya mahlong a bolabola a re: “Mmušo wa Modimo wo tshwana le mo monna a tšitla dipewu mobung. 27 Bošego wa yetsela ke mokane a tsoga mo bo sele, mo dipewu tsone di thunya ke mokane di lefa—le yene aa tšibi gore go makegiye byang. 28 Mobu wo le ntoši wo ntsha diyengwa ka gonyana ka gonyana, go thoma go nyarela mororo, gwa tla mphogo, mafelelong sa tšwa ditšhatšhale tsa go ba le dithoro. 29 Mara mo selo sone se gašiwweng se šele se butšwiye, monna yewa o se kopa ka sikila, ka taba la gore nako ya go buna yi segele.”
w14 12/15 12-13 ¶6-8
Wa yi “Kwisisa Hlatollo Yowa”?
6 King so re ka se tšhutang mo ga mošupetso wowa? Sa mathomo re tshwanele re dumele gore re ka sa di kgone go hlaya gore motho ye re tšhutang Baebele naye a šupetse gore o butšwa ka go yakgoswa go segela kaye ga tso tsa Modimo. Go titshwara go nyoko re gelepa gore re sa kwe se sengwana se re šuhlašuhla ra šinya re botsa motho yene re balang naye gore a kolobetsiwe le mo yene a soko di nyaka. Re leketsa go segela mo re nyoko di kgonang go gelepa motho, mara go tinyanafatsa go maka gore re dumele gore ke yene mong a tshwaneleng a tipotse gore wa tineyela. Motho o tshwanele a tineyele ka taba la gore pelo yage yi mo tšhofa gore a make sone, a maka ke gore ga Modimo o mo nyaka ka matla. Mo a sa make ka taba la tsotsone, Jehova a ka sa di jabolele.—Pis. 51:12; 54:6; 110:3.
7 Sa bobedi, go kwisisa ka mokg’o mošupetso wowa wo berekang ka gona go nyoko re gelepa gore re sa kgongwele mo re sa bone gore anthe gabutši re berekela ying. Di nyaka re lefisa pelo. (Jak. 5:7, 8) Le mo pewu yi sa mele, re sa tseye nkare a re tshepege mo nkare rune re makiye so re se kgonang re leketsa go gelepa motho yene. Jehova o dumelela pewu ya nnete gore yi mele ga pelo ya go tinyanafatsa yo yi tikemiseleng go tšhentšha. (Mat. 13:23) Re sa fo re mo re bona tšhomo yi sa jabodisi ra tseya nkare ke rune ba gore a re make tsona. Jehova aa fo re ka gore batho ba dumela tso re di tšhutisang, a tseya gore tšhomo ya rune yi tsifiye. Mara, o jabola ka matla mo a bona re kene re karakara, le mo batho ba kwana le tso re di bolabolang kela ba sa kwane natso.—Bala Luka 10:17-20; 1 Makorente 3:8.
8 Sa boraro, motho aa tišupetsi ka moka nako mo a tšhentšha. Mo re beyisa, monna le mosadi wage ba gore ke mo ba balela ke moromiwa ba yye ba mmotsa gore ba nyaka go ba batšhomayedi ba go sa kolobetsiwa. Moromiwa yewa o yye a ba gopotsa gore mo nkare ka nnete baa di nyaka go kolobetsiwa, di nyaka ba lisetse go kgokga. O yye a šala a makele mo ba mmotsa gore se go fediye dikgwedi ba lisetsiye. Ke ntaba ba lisetsiye? Ba di bonne gore Jehova wa di bona mo ba kgokga fote aa kwane le batho ba go timakisa. Byalo dipelo tsa bona di ba tšhofiye go maka sepheto—ke mo di le ga bona gore ba kgokga mahlong ga moromiwa yewa, kela ba napa ba lisetsa. Go nyaka Jehova go ba gelepiye gore ba make sepheto sa gabutši. Ke mo ba butšwiye ga tso tsa Modimo, mara moromiwa yewa ke mo a sa di tšibi gore go na le tse dingwana tsa gore a ba sa di maka.
Go Bala Baebele
(Mareka 3:1-19a) A kena ka sinagoneng fote, gana hone ke mo go na le monna ye mongwana a na le letsogo la go kokotana. 2 Ke mo ba mo ramele ba nyaka go bona gore o nyoko mo yalafa ka sabatha, gore ba tle ba mo lebele. 3 A botsa monna yela wa letsogo la go kokotana a re: “Tlogamela o šutele howa gare.” 4 Ke mokane a re ga bona: “Ayitsano molawo wa dumela gore ka Sabatha go makiwe tse dibutši kela tsa go kwaletsa, go phonisa kela go bolaya?” Mara ba fo tikgomolelela. 5 Mo a šele a ba lebelele ka mokana ga bona a fufulele, a kwisiye go baba ka matla ke gore dipelo tsa bona ke tse diphifadu, a botsa monna yela a re: “Wolola letsogo lago.” Ke mokane a le wolola, letsogo lage la fola. 6 Mo Mafaraseyi ma bona tsotsone ma ya ka tawong ke mokane ma gahlana ma bolabodisana le ba mokgahlo wa Heroda bo ne ba sa kwane naye, gore ba mmolaye. 7 Mara Jeso a tloga a ya lewatleng le bo ba mo latelelang, ke mokane mogoba wa go tlala wa go tšwa Galeliya le Judiya wa mo šala morago. 8 Le ba go tšwa Jerusalema le ba go tšwa Idumiya le ba go tšwa ka mosekola wa Jorodane le ba go tšwa thina le Tire le Sidoni, go segele mogoba wa mošagašaga mo o kwa ka dilo tsa go tlala tso ke mo a di maka. 9 Ke mokane a botsa bo ba mo latelelang gore ba mo leyele sekepe se senyana gore mogoba wowa o sa mo pitegetse. 10 Ka taba la gore o yalafiye ba go tlala, bo ke mo ba na le malwele ya go tshosa ke mo ba mo bonghelela ba nyaka go fo mo tikisa. 11 Le ba moya wa go sa yela, mo ba mmona ke mo ba wela mahlong gage ba lla ba re: “Ke wene Morwayi wa Modimo.” 12 Mara ga go tlala a ba botsa a tiyye gore ba sa botse batho ka yene. 13 A yinuga thaba a bitsa bo ne a ba nyaka, ba tla gage. 14 Ke mokane a maka mogoba wa 12 ya batho, ba gore o yye a ba reyela gore ke mapostola, ba gore ke mo ba nyoko sepela naye le bo ne a nyoko ba roma gore ba ye tšhomayeleng 15 le gore a ba neye matšhika ya go raka madimona. 16 Fote mogoba wo wa 12 ya batho bo a ba hlekeletsiyeng ke mo go le Simone, ye a mo reyyeng le lebitso la Petro, 17 Jakobo morwayi wa Zebediya le Johane bhuti wa Jakobo (le bona o ba neyye lebitso la Boarenegese, le ra gore “Barwayi ba Leduma”), 18 Andreya, Filipi, Batholomeyo, Matewu, Tomase, Jakobo morwayi wa Alfiyosi, Thadewo, Simone wa Mokanana, 19 le Judase Iskariyote, yela a feleletsiyeng a mo sepela ka fase.
APRIL 30–MAY 6
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAREKA 5-6
“Jeso o na le Matšhika ya go Tsosa Magagabo Rune bo ba Hlokofeleng”
(Mareka 5:38) Byalo ba tla ntlong ya mowokamedi wa sinagoge, ke mokane a bona go gahlagahlanne, batho ba lla ba bangwana ba gotla go rasiwa.
(Mareka 5:39-41) Mo a šele a kenne a re ga bona: “Ke ntaba le gotla fote le maka gore go gahlagahlane ka mokg’o? Ngwanewa aa kgwa mara o yetsele.” 40 Mo a reyane ba mo tshega nkare aa hlalefa. Mara mo a šele a ba kgopele ka mokana ga bona gore ba ye ka tawong, a bitsa papa le mmane wa ngwan’ene, le bo ke mo a le nabo, a kena mo ngwan’ene ke mo a le gona. 41 Byalo, a tshwara letsogo la ngwan’ewa a re gage: “Talʹi·tha cuʹmi,” ya gore mo yi hlatolliwa yi rela gore: “Ngwannyana, ke re gago, tsoga!”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 5:39
aa kgwa mara o yetsele: Ka Baebeleng, ga go tlala likgu le tshwanisiwa le go yetsela. (Pis 13:3; Joh 11:11-14; Meb 7:60; 1Ko 7:39; 15:51; 1Th 4:13) Jeso ke mo a nyoko maka gore ngwan’e a phele fotefote, byalo a ka fo ba a bolabodiye tsotsone ka taba la gore ke mo a nyoko šupetsa gore motho ye a kgwileng o nyoko tsusiwa go fo tshwana le ye a yetseleng mong boroko. Matšhika ya Jeso ya go tsosa ngwannyana yewa ke mo ma tšwa ga Papage, yene “ye a makang gore bo ba kgwileng ba phele fote dilo tsa nkare a di šiyo wa di maka gore di bonale.”—Rom 4:17.
(Mareka 5:42) Ke mokane ka yona nako yonone ngwannyana yela a tsoga, a thomisa go sepelanya. (Ke mo a na le 12 ya mengwaga.) Ba napa ba jabola ka matla la go sa hlayisege.
Ngwannyana wa Phela Fote!
Jeso o yye a botsa bo a ba yalafiyeng gore ba sa tsame ba sabalatsa dilo tso a ba makeleng tsona, fote le gana byalo o maka tsotsone ga batswadi ba ngwan’ewa. Mara batswadi bowa le batho ba bangwana ke mo ba jabodiye ka matla ba šinya ba yi tlatsa “ga poleke yone ka moka.” (Matewu 9:26) Mola di makegiye gago o bona motho wa geno wa gore ke mo a hlokofele a tsugiye, nje le wene ke mo o ka sa tsame o botsa batho o jabodiye? Mowa ke la bobedi Jeso a tsosa motho.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Mareka 5:19, 20) Le mo go le sone, aa mo lesetsa mara o itseri gage: “Ariye gaye ga mašaga yago, o ba hlayisele dilo ka mokana ga tsona tso Jehova a go makeleng tsona le tso a go kweleng go baba ga tsona.” 20 Monna yewa a tloga a thomisa go yi tlatsa Dekapolisi gore Jeso o mo makele ying le ying, batho ka mokana ga bona ba makala.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 5:19
o ba hlayisele: Ga go tlala Jeso ke mo a botsa batho gore ba sa hlaye mo a ba makele mehlolo (Mar 1:44; 3:12; 7:36), mara gana byalo o botsa morenewa gore so se makegiyeng a se botse mašaga yage. Di ka fo ba di makiye ke gore Jeso ke mo ba mo ba itseri a tloge ga poleke yone fote ke mo a nyoko šitega go tšhomayela gona; fote ke mo di ka fo šašisa taba yela ya gore ke mo yi kene yi bolabodiwa ka dikolobe tso di lahlegiyeng.
(Mareka 6:11) Fote ga poleke ya gore a ba le yamogele kela a ba le theetsele, mo le tloga gona, le rothotheneng lerole mawotong ya lune gore le bona ba di bone.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 6:11
rothothaneng lerole mawotong ya lune: Go maka tsotsowa go šupetsa gore malata yawa ke mo ma sa di kene tso di nyoko makegelang bo ba ganang go theetsela Modimo. Mantsu ya go tshwana le yanane ma nyarela fote ga Mat 10:14; Luk 9:5. Mareka le Luka ba tšhela le mantsu ya gore gore le bona ba di bone [kela, “ba tiponele”]. Pawulo le Barnabhase ba di makiye tsotsowa ku Antiyokiya ya Pisidiya (Meb 13:51), fote mo Pawulo a maka tsa go tshwana le tsotsone mo a le ku Korente, mo a rothotha dikobo tsage, o hlatolliye le gore: “Madi ya lune ma šale dihlogong tsa lune beng. Nna ke yediye.” (Meb 18:6) Di šupa nkare malata ke mo ma šele ma di tlwayele dilo tsone; bo ba ngangareleng ka matla setšo sa Sejuda mo ba ka tšhoga ba bhukulele ga poleke ya gore a ba duli ga yona, ke mo ba rothotha dimphašane tsa bona ba re di na le lerole la dithila mo ba šele ba le thina le go kena Juda. Le mo go le sone, Jeso ke mo a sa bolabolele tsotsone mo a botsa malata yage ka taba yo.
Go Bala Baebele
(Mareka 6:1-13) A tloga gana mone a segela polekeng ya thina le gagabo, bo ba mo latelelang ba mo šala morago. 2 Mo go le Sabatha, a thomisa go tšhutisa sinagogeng, fote ba go tlala bo ne ba mo kwa ke mo ba makele ba re: “Monna yewa o di kraya kaye dilo tsowa? Fote ke ntaba a hlalifiye ka matla ka mokg’o a biye a maka dilo tsowa tsa go nyaka matšhika ka matsogo yage? 3 Motho yewa ke yela wa go betla, morwayi wa Mariya fote ke bhuti wa Jakobo, Josefa, Judase le Simone, kela a yi yene? Fote bo sesi bage re nabo gana howa, kela a yi bona?” Ke mokane ba thoma go phikega ka taba lage. 4 Mara Jeso a re ga bona: “Moporofeta aa thanakiwe, solanka a se tšhomong ya gabo gare ga mašaga yage le ba ntlo ya gabo.” 5 Byalo ke mo a sa di kgone go maka dilo tsa go nyaka matšhika yage gana mone, ke mo a fo beya matsogo ga bo ne ba lwala ke mokane a ba yalafa. 6 Ka nnete ba mo makatsiye ka matla mo a bona gore a ba na tumelo. Ke mokane a sepelanya a dukuluga dimitšane a tšhutisa. 7 A roma Lesome le mabedi ya bona a ba roma ba le ka babedi ka babedi, a ba neya matšhika ya go hlola mimoya ya dithila. 8 Fote a ba botsa gore ba sa ye le selo mo ba kene ba sepela, ba tseye thoka fela, ba sa rwale sekgwa, sekhwama sa tsa go ja, le tšheleta ka mapanteng ya bona, 9 mara ba rwale dimphašane fote ba sa yapare dikobo ka dipedi. 10 Fote a re ga bona: “Mo le kena mutšing, dulaneng go segela le tloga. 11 Fote ga poleke ya gore a ba le yamogele kela a ba le theetsele, mo le tloga gona, le rothotheneng lerole mawotong ya lune gore le bona ba di bone.” 12 Ke mokane ba palakana, ba tšhomayela batho gore ba sokologe, 13 fote ba raka madimona ya go tlala, ba boya ba tlotsa ba go tlala ba go lwala ka makgura gore ba ba yalafe.