Pe̱ꞌspäbi rä komfiansa Jeoba ora gi thogi yä xuñha

1, 2. De nuꞌu̱ yä xuñha bi ñhandui yä judío ora bi bo̱ni de Babilonia pa bi mengi ha Jerusalén, ¿te mä xuñha di ñhanduihu̱ ꞌnehe mäpaya? (Hyandi ꞌnehe rä rekuadro «Ha näꞌä rä tiempo bi mꞌu̱i Ageo, Zacarías, ꞌne Esdras»).

XI NUꞌI, ¿gi turimu̱i ngeꞌä gä ꞌme̱di ri ꞌme̱fi ꞌne nubye̱ hingi pädi hanja ma dä za gi mäntene ri familia? ¿Gi turimu̱i po ri familia ngeꞌä ha näꞌä rä hnini habu̱ gi ꞌmu̱i ja yä uelga ꞌne märꞌa yä xuñha? O ¿ja yä ntꞌu̱tsate ha näꞌä rä hnini habu̱ gi ꞌmu̱i ꞌne yä autorida xä proibi toꞌo dä predika? Mu̱ gi thogi nꞌa de nuya yä xuñha, ma dä nupꞌäꞌi ndunthi ri mfeni gi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi yä israelita ora bi thogi ꞌnehe nuya yä xuñha.

² Zäi ge nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha rä dähni Babilonia, xa bi me̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba pa bi mꞌu̱i dispuesto bi zoogi gatꞌho nuꞌu̱ yä ñho mi pe̱ꞌtsi ha Babilonia, ꞌne bi ma bä ꞌmu̱i ha nꞌa rä luga habu̱ himi konose. Mi zo̱ni nuꞌu̱ yä judío ha Jerusalén bi ñhandui yä däta xuñha ngu yä ñꞌäbojä, yä gobiernu mi tuhni, ꞌne bi thogi yä ntꞌu̱tsate nuꞌu̱ mi ne dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Ko ngatꞌho nuya xuñha, ndunthi de geꞌu̱ himbi za bi mfaxte ngu xä nehmä pa dä thokuäbi rä templo rä Zi Dada Jeoba. Hänge po rä je̱ya 520 antes de rä era común (o änte de rä Kristo), rä Zi Dada Jeoba bi me̱hni rä profeta Ageo ꞌne Zacarías pa bi nupäbi yä mfeni nuyu̱ yä judío (Ageo 1:1; Zac. 1:1). Nuyu̱ yä profeta bi logra bi matsꞌi nuꞌu̱ yä judío mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Pe mi thogi kasi 50 yä je̱ya, ndunthi yä judío bi desanimä mänꞌaki. Hänge nubye̱ Esdras —nꞌa rä majhä näꞌä mi kopia rä Ley rä Zi Dada Jeoba— bi biaha dende Babilonia asta Jerusalén pa bi ma bä nupäbi yä mfeni yä judío ꞌne bi bembäbi ge mi debe dä prokura mꞌe̱tꞌo dä xo̱kämbeni ꞌne dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba (Esd. 7:​1, 6).

3. ¿Te mä ntꞌani ma gä thädihu̱? (Proverbios 22:19).

³ Näꞌä bi yꞌofo rä profeta Ageo ꞌne Zacarías, bi matsꞌi nuꞌu̱ yä judío mi thogi yä ntꞌu̱tsate pa bi sigi bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ge ma xä matsꞌi. Näꞌä bi yꞌofo nuꞌu̱ yä profeta, dä za dä maxkägihu̱ ꞌnehe pa gä sigi gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba dä thogiꞌä dä thogi (hñeti Proverbios 22:19). Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä handihu̱ te bi mändabi rä Zi Dada Jeoba dä yꞌofo rä profeta Ageo ꞌne Zacarías pa bi matsꞌi rä hnini. ꞌNehe ma gä handihu̱ rä ejemplo Esdras. Näꞌä ma gä pädihu̱ ma dä maxkägihu̱ pa gä thädihu̱ nuya yä ntꞌani: ¿Hanja bi afektabi nuꞌu̱ yä xuñha bi ñhandui yä judío nuꞌmu̱ bi mengi ha Jerusalén? ¿Por hanja di debe gä prokurahu̱ mꞌe̱tꞌo gä pe̱päbihu̱ rä bolunta rä Zi Dada Jeoba ora di thogihu̱ yä xuñha? ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba dä thogiꞌä dä thogi?

HANJA BI AFEKTABI YÄ JUDÍO NUꞌU̱ YÄ XUÑHA BI ÑHANDUI

4, 5. ¿Por hanja rꞌa yä judío bi mu̱di bi ꞌme̱di näꞌä rä johya mi senti?

⁴ Mi zo̱ni yä judío ha Jerusalén, mi ja ndunthi te dä me̱fi. Por ejemplo, ora bi tso̱ni nguntꞌä bi hyokuäbi rä altar rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi hyokuäbi yä simiento rä templo (Esd. 3:​1-3, 10). Pe näꞌä rä ganä ꞌne rä johya mi senti, nguntꞌä bi käni. ¿Por hanja? Ngeꞌä aparte de dä mfaxte dä thoki rä templo, ꞌnehe mi debe dä hyoki yä nguu, dä motꞌi yä hai ꞌne dä mäntene yä familia (Esd. 2:​68, 70). Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, nuꞌu̱ yä judío bi mu̱di bi tꞌu̱tsa ꞌne nuꞌu̱ yä kontra himi hopäbi dä hyokuäbi rä templo rä Zi Dada Jeoba (Esd. 4:​1-5).

⁵ Yä judío ꞌnehe bi afektabi yä ñꞌäbojä ꞌne bi thogi yä xuñha po ränge yä gobiernu. Habu̱ mi ꞌmu̱i yä judío nubye̱ go mi mända rä gobiernu de Persia. Mꞌe̱fa de bi du rä rey Ciro ha rä je̱ya 530 antes de rä era común, näꞌä rä rꞌayꞌo rey mrä thuhu Cambises bi nju̱tsꞌi ko yä soldado pa bi ma bä ntuhni kontra rä dähni Egipto. Tal vez nuꞌu̱ yä soldado, bi thogi habu̱ mi kohi rä hnini Israel ꞌne bi obligabi yä judío dä umbäbi rä ñhuni, rä dehe ꞌne habu̱ dä ntsaya. Kongehnä zäi ge mänꞌa bi xu nuꞌu̱ yä xuñha mi pe̱ꞌtsi yä judío. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä; mänꞌaki bi mpadi rä gobiernu ꞌne nubye̱ bi mu̱di bi mända Darío l ꞌne xi bi nja yä xuñha ha nuꞌu̱ yä territorio habu̱ mi dominä Persia. Geꞌä bi japi mänꞌa xa bi duyämu̱i nuꞌu̱ yä judío xki mengi ha Jerusalén ꞌne himi pädi hanja ma xä za xä mäntene yä familia. Ndunthi de gehyu̱ asta bi mbeni ge tobe hixki zo̱ rä ora pa dä thokuäbi rä templo rä Zi Dada Jeoba (Ageo 1:2).

6. ¿Ndaꞌä mä nꞌa rä xuñha bi ñhandui yä judío ꞌne te bi asegurabi rä Zi Dada Jeoba po mäde de Zacarías? (Zacarías 4:​6, 7).

⁶ (Hñeti Zacarías 4:​6, 7). Pe de gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha ya mi ñhandui yä judío, tobe bä epäbi yä ntꞌu̱tsate. Po rä je̱ya 522 antes de rä era común, yä autorida bi proibibi yä judío dä hyokuäbi rä templo rä Zi Dada Jeoba. Pe po mäde de rä profeta Zacarías, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi rä hnini ge näꞌä ma xä usa rä tsꞌe̱di pa xä hñäki nuꞌu̱ yä xuñhaꞌu̱, ꞌne geꞌä bi thogi. Ha rä je̱ya 520 rä rey Darío bi hñäki näꞌä rä mhända mi proibibi yä judío dä gu̱tsꞌi rä templo. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, rä rey ꞌnehe bi umbäbi rä bojä nuꞌu̱ yä judío pa xä sigi ko nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi ꞌne bi mändabi nuꞌu̱ yä autorida de nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱ ge ꞌnehe xä umbäbi rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä judío (Esd. 6:​1, 6-10).

7. ¿Te mä jäpi bi hñäni yä judío ngeꞌä mꞌe̱tꞌo bi prokura dä me̱päbi Äjuä?

⁷ Po mäde de rä profeta Ageo ꞌne Zacarías, Jeoba bi prometebi rä hnini ge mu̱ nuꞌu̱ xä prokura mꞌe̱tꞌo dä hyokuäbi rä templo, Näꞌä ma xä mꞌu̱i kongeꞌu̱ pa xä matsꞌi (Ageo 1:​8, 13, 14; Zac. 1:​3, 16). Koꞌmu̱ yä profeta bi animäbi rä hnini, ha rä je̱ya 520 antes de rä era común, nuꞌu̱ bi za bi sigi bi hyoki rä templo ꞌne bi huati nuya yä ꞌme̱fi en menu de 5 nje̱ya. Mäske mi thogi ndunthi yä xuñha, nuꞌu̱ bi prokura mꞌe̱tꞌo bi me̱päbi rä bolunta rä Zi Dada Jeoba. Po geꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi gatꞌho näꞌä mi japäbi mꞌe̱di, tanto yä kosa ngu gatꞌho näꞌä mi japäbi mꞌe̱di pa dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi Kongeꞌä. Njabu̱ yä judío bi sigi bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ndunthi rä johya (Esd. 6:​14-16, 22).

PROKURA GI PE̱FI MꞌE̱TꞌO RÄ BOLUNTA JEOBA

8. ¿Hanja faxkägihu̱ Ageo 2:4 pa gä prokurahu̱ gä pe̱päbihu̱ mꞌe̱tꞌo rä bolunta Äjuä? (Hyandi ꞌnehe rä nota).

⁸ Rä Mäkä Tꞌofo mää ge mänꞌitꞌho xä ꞌñepu̱ nꞌa rä däta mbidi. Hänge nubye̱ mänꞌa xa mähyoni gä utihu̱ yä jäꞌi de rä Noya Äjuä (Mar. 13:10). Pe mu̱ nubye̱ di thogihu̱ po yä ñꞌäbojä o yä autorida di proibi gä predikahu̱, zäi ge di jakägihu̱ xä ñhei gä kumplihu̱ ko nunä mhända. Mu̱ geꞌä di thogihu̱, ¿te ma dä maxkägihu̱ pa gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱ Jeoba? Mähyoni xa gä e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ ꞌne nunka gä pumfrihu̱ ge «Jeoba de yä ejército»b ꞌmu̱i kongekhu̱. Hää, Jeoba nunka ma dä hye̱gäse̱hu̱ mu̱ gä prokurahu̱ mꞌe̱tꞌo gä pe̱päbihu̱ rä bolunta. ¡Hinte mä raso ja pa gä ntsuhu̱! (Hñeti Ageo 2:4).

9, 10. ¿Hanja bi hyandi nꞌa rä medinthäti ge mäjuäni nuꞌu̱ yä noya hutsꞌi ha Mateo 6:33?

⁹ Ma gä handihu̱ rä ejemplo Oleg ꞌne Irina.c Nunä nꞌa rä medinthäti näꞌä pe̱päbi Äjuä de gä precursor. Mꞌe̱fa de bi ma bä mfaxte ha nꞌa rä mhuntsꞌi, nunä medinthäti bi ꞌme̱di yä ꞌme̱fi ngeꞌä ha näꞌä dähniꞌä xa mi ja yä ñꞌäbojä. Nunä medinthäti rꞌabu̱ mi tsu̱di rä ꞌme̱fi ꞌne rꞌabu̱ hinä. Pe mäske njabu̱, rä Zi Dada Jeoba nzäntho bi matsꞌi ꞌne bi umbäbi näꞌä mi japäbi mꞌe̱di. Rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba bi usa yä ku pa bi umbäbi rä mfatsꞌi Oleg ꞌne Irina. Rä ku Oleg enä: «Mäske rꞌabu̱ ndi tumämu̱ihe, pe gä po̱ñhe gä predikahe geꞌä mi faxkägihe pa hingä pumfrihe ndaꞌä näꞌä rä ꞌme̱fi mänꞌa xa mähyoni». Mientra Oleg ꞌne Irina mi to̱ꞌmi dä zu̱di nꞌa rä ꞌme̱fi, nuyu̱ bi sigi bi usa gatꞌho de yä tiempo pa bi predika.

¹⁰ Nꞌa rä pa, Oleg ꞌne Irina bi bo̱ni dä predika ꞌne nu mi mengi bi sipäbi ge nꞌa de nuꞌu̱ yä amigo xki biaha 160 yä kilometro (100 yä milla) pa bä hämpäbi yo buxa rä despensa. Oleg enä: «Näꞌä paꞌä dä handihe mänꞌaki hängu turämu̱i po gekhe rä Zi Dada Jeoba ꞌne yä ku de rä mhuntsꞌi. Di ꞌmu̱ihe kombensido ge rä Zi Dada Jeoba nunka di pumfri nuꞌu̱ yä ꞌme̱go, mäske rꞌabu̱ di sentihu̱ ge otho rä solusio nuꞌu̱ yä xuñha di ñhanduihu̱» (Mat. 6:33).

11. ¿Te ma dä rꞌakägihu̱ Jeoba mu̱ gä kumplihu̱ ko näꞌä rä ꞌme̱fi xä nkargogihu̱?

¹¹ Rä Zi Dada Jeoba ne gä sigi gä fatsꞌihu̱ yä jäꞌi pa dä zo̱ho̱ dä me̱päbi ꞌne njabu̱ dä salba yä bida. Ja ngu dä handihu̱ ha rä parrafo 7, rä profeta Ageo bi nupäbi yä mfeni yä judío pa xä sigi xä hyokuäbi rä templo Jeoba. Ageo ꞌñenä go bi ꞌñembäbi yä judío: «Ya pumfrihu̱ näꞌä himbi za gä pe̱fihu̱ ꞌne yꞌo̱thu̱ ngue̱nda ge ja ma gi fu̱tihu̱ nuꞌu̱ yä simiento rä templo». Rä Zi Dada Jeoba bi prometebi nuꞌu̱ yä judío ge mu̱ xä jamäsu näꞌä bi mändabi, Näꞌä ma xä umbäbi ndunthi yä jäpi (Ageo 2:​18, 19). ¿Te dä za gä pädihu̱ de gehnä? Nuju̱ ꞌnehe dä za gä mꞌu̱ihu̱ seguro ge rä Zi dada Jeoba ma dä jäpigihu̱, mu̱ mꞌe̱tꞌo gä prokurahu̱ gä pe̱fihu̱ näꞌä rä ꞌme̱fi xä nkargogihu̱.

TE MA DÄ MAXKÄGIHU̱ PA MÄNꞌA GÄ PE̱ꞌSPÄBIHU̱ RÄ KOMFIANSA JEOBA

12. ¿Por hanja Esdras ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä judío xa mi japäbi mꞌe̱di dä me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba?

¹² Po rä je̱ya 468 antes de rä era común, bi bo̱ni de Babilonia näꞌä rä yoho rä grupo yä judío pa bi mengi ha Jerusalén, ꞌne Esdras bi ma kongeꞌu̱. Rä rey de Babilonia bi umbäbi nuyu̱ yä judío rä plata ꞌne rä oro pa rä templo rä Zi Dada Jeoba. Zäi ge nuyu̱ yä judío mi tsu ge mä ꞌñuu xä daki yä be. Pe Esdras ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä judío bi gu̱ rä balo ꞌne bi me̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba pa bi ja nunä biahe (Esd. 7:​12-16; 8:31). Mi zo̱ni nuyu̱ yä judío ha Jerusalén, bi da ngue̱nda ge nunä luga himi ꞌmu̱i seguro ngeꞌä yä barda rä hnini xki yo̱tꞌätho ꞌne yä goxthi haräza xki njatho. ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä ejemplo Esdras ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä judío bi mengi ha Jerusalén?

13. ¿Te bi matsꞌi Esdras pa mänꞌa bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba? (Hyandi ꞌnehe rä nota).

¹³ Dende änte, Esdras xki hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba mi fatsꞌi rä hnini ora mi thogi yä xuñha. Po rä je̱ya 484 antes de rä era común —nuꞌmu̱ rä rey Asuero bi mända dä tho gatꞌho nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha nuꞌu̱ yä hnini mi mända rä gobiernu de Persia— tal vez Esdras mi ꞌmu̱i ha Babilonia (Est. 3:​7, 13-15). Rä bida Esdras ꞌnehe bi mꞌu̱i en peligro. Zäi ge mi yꞌo̱de näꞌä ma xä thogi, Esdras ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä judío mi ꞌmu̱i ha gatꞌho nuꞌu̱ yä hnini, bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi bäntebi ge xä ñämbäbi yä bida (Est. 4:3). ¿Dä za gi imäjinä te bi senti Esdras ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä judío mi yꞌo̱de ge nuꞌu̱ yä kontra go geꞌu̱ xki tho? (Est. 9:​1, 2). Nuyu̱ yä däta xuñha bi thogi Esdras, zäi geꞌä bi matsꞌi pa bi ñhandui nuꞌu̱ yä xuñha bi ꞌñepäbi mꞌe̱fa nuꞌmu̱ bi mengi ha Jerusalén. ꞌNehe ora bi hyandi ge rä Zi Dada Jeoba ꞌmu̱i pa dä ñäni rä hnini, geꞌä bi matsꞌi pa mänꞌa bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa ge dä thogiꞌä dä thogi, ¡nzäntho ma xä matsꞌi!d

14. ¿Te bi hyandi rä zi nju Anastasia nuꞌmu̱ bi thogi yä ñꞌäbojä ngeꞌä bi ꞌme̱di rä ꞌme̱fi?

¹⁴ Nuju̱ ꞌnehe, ora di handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba faxkägihu̱ ora di thogihu̱ yä däta xuñha, mä komfiansahu̱ po Geꞌä mänꞌa di te. Nꞌa rä zi nju rä thuhu Anastasia bi ꞌmu̱i ha nuꞌu̱ yä hnini bi kohi ha Europa del Este, pede hanja habu̱ mi mpe̱fi mri obligabi dä vota po nꞌa rä partido. Hänge nunä zi nju pe̱ꞌtsi te bi bo̱ni de nunä me̱fi. Rä zi nju Anastasia enä: «Nunka xti pädi tenguꞌä rä ñꞌäbojä. Pe dä xipäbi rä Zi Dada Jeoba näꞌä ndi thogi ꞌne dä handi hanja ko ndunthi rä mhäte bi rꞌakägi näꞌä mi jakägi mꞌe̱di. Hänge mu̱ nꞌa rä pa gä mꞌe̱di mä ꞌme̱fi mänꞌaki, hindi tsu. Di pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba ma dä sugägi, tanto nubye̱ ngu nuꞌu̱ yä pa ma dä ꞌñepu̱».

15. ¿Por hanja Esdras mänꞌa bi te rä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba? (Esdras 7:​27, 28).

¹⁵ Esdras bi hyandi hanja rä yꞌe̱ rä Zi Dada Jeoba mi ꞌmu̱i kongeꞌä. Kada mi handi Esdras hanja rä Zi Dada Jeoba mi ꞌmu̱i kongeꞌä, geꞌä bi matsꞌi pa mänꞌa bi ze̱di näꞌä rä komfiansa mi pe̱ꞌspäbi. Hänge ko ndunthi rä komfiansa Esdras bi ꞌñenä: «Rä yꞌe̱ rä Zi Dada Jeoba mi ꞌmu̱i kongeki» (hñeti Esdras 7:​27, 28). Esdras bi usa mä ku̱tꞌa mꞌiki märꞌa yä noya nguyatho ha näꞌä rä mfistꞌofo hatsꞌi rä thuhu (Esd. 7:​6, 9; 8:​18, 22, 31).

16. ¿Habu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä oportunida de gä handihu̱ hanja rä yꞌe̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌmu̱i kongekhu̱? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁶ Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe dä za dä maxkägihu̱ ora di thogihu̱ yä däta xuñha ꞌne hindi pädihu̱ te gä pe̱fihu̱. Por ejemplo pa gä ntinihu̱ ha nꞌa rä asamblea o ha yä mhuntsꞌi, zäi ge di ja mꞌe̱di gä ju̱hu̱ rä balo ꞌne gä xipäbihu̱ näꞌä rä patro habu̱ di mpe̱fihu̱ ge dä rꞌakhu̱ nse̱ki. Ora di handihu̱ ge rä yꞌe̱ Jeoba ꞌmu̱i kongekhu̱ ꞌne faxkägihu̱, mä komfiansahu̱ po geꞌä mänꞌa di ze̱di ꞌne di te.

17. ¿Hanja di pädihu̱ ge Esdras bi rekonose ge himi tsa dä däpäbise̱ yä xuñha? (Hyandi rä kꞌoi de rä mu̱di nxii).

¹⁷ Esdras bi rekonose ge hingä ma xä däpäbise̱ yä xuñha ꞌne bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba. Ora Esdras mi senti ge mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä däta responsabilida, mi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi apäbi rä mfatsꞌi (Esd. 8:​21-23; 9:​3-5). Ora nuꞌu̱ märꞌa yä judío bi hyandi hanja Esdras mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa Jeoba, nuꞌu̱ ꞌnehe bi gu̱ rä balo pa bi matsꞌi Esdras ꞌne yä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba mänꞌa bi ze̱di (Esd. 10:​1-4). Ora di thogihu̱ yä ñꞌäbojä o thogi nꞌa rä xuñha ha mä familiahu̱, zäi ge xa di tumämu̱ihu̱ ꞌne asta hindi ähähu̱ xä ñho. Oraꞌä, mähyoni gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä pe̱ꞌspäbihu̱ ndunthi rä komfiansa ge hingä ma dä hye̱gäse̱hu̱ ꞌne ge ma dä maxkägihu̱.

18. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa mänꞌa gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba?

¹⁸ Mä komfiansahu̱ po rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe ma dä ze̱di mu̱ di rekonosehu̱ ge di hombäbihu̱ rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, ꞌne mu̱ di hopäbihu̱ mä kuhu̱ dä maxkägihu̱. Nꞌa rä zi nju rä thuhu Erika bi tedese̱ hñuu yä zi bätsi, ꞌne pede hanja nunka xä hye̱gi de xä me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba mäske xä thogi ndunthi yä xuñha. Nꞌa rä pa, bi du nꞌa rä zi bätsi näꞌä hixki mꞌu̱itho ꞌne himbi thogi ndunthi bi du ꞌnehe rä däme. Ora beni gatꞌho näꞌä bi thogi, nuni zi nju enä: «Mäske rꞌabu̱ hindi pädi hanja ma dä maxkägi rä Zi Dada Jeoba, pe nunka xä hye̱gäse̱. Ndunthi yä mꞌiki xtä handi hanja rä Zi Dada Jeoba xä usa yä ku pa xä dädi mä sadi. Pe ꞌnehe xtä handi ge ora di pete yä ku näꞌä di thogi, nuꞌu̱ xä bädi te mä mfatsꞌi jakägi mꞌe̱di ꞌne xä hyoni rä modo hanja xä maxkägi».

PE̱ꞌSPÄBI NZÄNTHO RÄ KOMFIANSA RÄ ZI DADA JEOBA

19, 20. ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä judío bi gohi ha Babilonia?

¹⁹ Rꞌa de nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia himbi za bi mengi ha Jerusalén, ngeꞌä ya myä zi däta jäꞌi, märꞌa ngeꞌä mi hñeni o ngeꞌä mi pe̱ꞌtsi yä däta responsabilida ha yä familia. Pe mäske nuꞌu̱ himbi za bi mengi, nuꞌu̱ bi mfaxte ko ndunthi yä kosa nuꞌu̱ ma xä ja mꞌe̱di pa xä thokuäbi rä templo rä Zi Dada Jeoba (Esd. 1:​5, 6). Mi thogi ngu 19 nje̱ya de xki bo̱ni nuꞌu̱ yä mu̱di judío de Babilonia pa bi mengi ha Jerusalén, po̱de nuꞌu̱ xki gohi ha Babilonia mi sigi mi uni yä donäsio pa mi pe̱hni ha Jerusalén (Zac. 6:10).

²⁰ ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä judío bi gohi ha Babilonia? Mäske rꞌabu̱ hingi tsa gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba nja ngu gä nehmähu̱, mähyoni gä benihu̱ ge Näꞌä di numäñhogihu̱ ora handi ge di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä umbäbihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ näꞌä tsu̱kägihu̱. ¿Por hanja di pädihu̱? Rä Zi Dada Jeoba bi mändabi rä profeta Zacarías dä hyoki nꞌa rä koronä ko näꞌä rä oro ꞌne rä plata xki me̱hni yä judío dende Babilonia (Zac. 6:11). Rä Zi Dada Jeoba bi mända dä thoki nunä koronä, pa xä feni ge nuyu̱ yä judío xki gohi ha Babilonia himi yꞌu̱ya dä umbäbi rä Zi Dada Jeoba näꞌä mi pe̱ꞌtsi (Zac. 6:​14, ꞌne yä nota). Hää, rä Zi Dada Jeoba ne ge nuju̱ gä mꞌu̱ihu̱ kombensido ge Näꞌä nunka di pumfri gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱ po gä pe̱päbihu̱ mäske di thogihu̱ yä xuñha (Heb. 6:10).

21. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa hingä ntsuhu̱ gä to̱ꞌmihu̱ nuꞌu̱ yä pa xä ꞌñepu̱?

²¹ Koꞌmu̱ di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa, di pädihu̱ ge yä sufrimiento, yä dumu̱i ꞌne märꞌa yä xuñha, mänꞌa ma dä sigi dä ziꞌti (2 Tim. 3:​1, 13). Pe hingä ma gä hopäbihu̱ ge nuya yä xuñha ꞌne yä dumu̱i dä däkägihu̱. Mähyoni gä benihu̱ näꞌä bi xipäbi rä Zi Dada Jeoba rä hnini ha nuꞌu̱ yä pa rä profeta Ageo nuꞌmu̱ bi ꞌñembäbi: «Nuga di ꞌmu̱i kongeꞌähu [ . . . ]. ¡Ogi tsuhu̱!» (Ageo 2:​4, 5). Nuju̱ ꞌnehe di pädihu̱ xä ñho ge mu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱päbihu̱ rä bolunta rä Zi Dada Jeoba, näꞌä ma dä mꞌu̱i kongekhu̱ pa dä maxkägihu̱. Mu̱ gä pe̱fihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ näꞌä dä pädihu̱ de näꞌä bi yꞌofo rä profeta Ageo ꞌne Zacarías ꞌne de rä ejemplo Esdras, nzäntho ma gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ge näꞌä ma dä maxkägihu̱ dä thogiꞌä dä thogi.