¿Te utkägihu̱ näꞌä bi me̱fi rä Hesu mi nuhu de rä du?

1, 2. ¿Te bi thogi nuꞌmu̱ nuꞌu̱ yoho yä de̱ni rä Hesu mi yꞌo rä ꞌñuu pa ri ma ha Emaús?

YA BI dagi rä pa 16 de rä zänä nisán de rä je̱ya 33, ꞌne nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu xa xä ñꞌu̱ yä mfeni ꞌne yä koraso po näꞌä rä däta dumu̱i ja huadi bi thogi ꞌne xa tsu. Yoho de nuꞌu̱ yä de̱ni bi bo̱ni de Jerusalén pa bi ma ha Emaús —nꞌa rä zi tꞌu̱kä pueblo kohi ngu 11 yä kilometro rä yabu̱ (7 yä milla)—. Nuyu̱ xa ꞌmu̱i desanimädo ngeꞌä rä Hesu —näꞌä toꞌo mi de̱ni— ya bi tho. Gatꞌho näꞌä mi to̱ꞌmi de rä Mesías ꞌñenä go bi mꞌe̱di ꞌne ja bi uapu̱tho. Pe nuyu̱ nixi pädi näꞌä ma dä thogi nguntꞌä. ¿Te me̱ꞌä? Ma gä handihu̱.

² Ora ya ri ma pa Emaús, mä ꞌñuu bi nthe̱ui nꞌa rä jäꞌi. Nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu bi xipäbi näꞌä jäꞌi ge xa mi tuyämu̱i, mi tsu ꞌne mi ꞌmu̱i desanimädo po gatꞌho näꞌä xki thogi rä Hesu. Pe näꞌä bi mängä näꞌä jäꞌiꞌä, bi patuäbi yä mfeni dende geꞌmu̱. Näꞌä jäꞌiꞌä bi mu̱di bi mete näꞌä bi me̱fi «rä Moisés ꞌne gatꞌho nuꞌä bi mängä märꞌa yä mꞌe̱hni Äjuä», ꞌne bi esplikabi por hanja pe̱ꞌtsi te bi sufri ne bi du rä Mesías. Ora ya bi tso̱ni nuꞌu̱ di hñuu ha Emaús, nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu bi da ngue̱nda ge näꞌä jäꞌiꞌä mi geꞌä rä Hesu ya xki nuhu de rä du. ¿Dä za gi imäjinä hängu rä johya bi senti mi hyandi ge rä Mesías mi te? (Luc. 24:​13-35).

3, 4. a) ¿Kontoꞌo bi ñꞌudi rä Hesu mi nuhu de rä du? (Hechos 1:3). b) ¿Te ma gä pädihu̱ ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱?

³ Rä Hesu bi ñꞌudi ko nuꞌu̱ yä de̱ni ndunthi yä mꞌiki po nuꞌu̱ 40 yä gäxä pa bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai (hñeti Hechos 1:​3, TNM). Koꞌmu̱ rä Hesu xa bi nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä de̱ni, nuyu̱ bi pumfri näꞌä rä dumu̱i ꞌne näꞌä rä ntsu mi pe̱ꞌtsi ꞌne nubye̱ xa bi senti ndunthi rä johya, rä komfiansa ꞌne bi gu̱ rä balo pa dä sigi dä predika ꞌne dä ꞌñudi de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä.a

⁴ Mu̱ gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä handihu̱ te bi me̱fi rä Hesu durante nuꞌu̱ 40 yä gäxä pa de bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai, ma dä maxkägihu̱ ndunthi. Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä handihu̱ hanja rä Hesu bi probecha näꞌä rä tiempo pa: 1) bi hñuꞌmpäbi yä mu̱i ꞌne bi nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä de̱ni, 2) pa bi matsꞌi bi ntiende mänꞌa xä ñho rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne 3) pa bi ꞌñuti hanja ma xä nkargo ꞌne xä kumpli ko märꞌa yä däta responsabilida. Ha kada nꞌa de nuya hñuu yä punto, ma gä pädihu̱ hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu.

HANJA GÄ NUPÄBIHU̱ YÄ MFENI MÄRꞌAA

5. ¿Por hanja xa mi ja mꞌe̱di toꞌo dä hñuꞌmpäbi yä mu̱i nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu?

⁵ ¿Por hanja xa mi ja mꞌe̱di toꞌo dä hñuꞌmpäbi yä mu̱i nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu? Ngeꞌä rꞌa de geꞌu̱ xki zopu̱ yä nguu, yä familia, yä negosio kontal dä usa mäxo̱ge de yä tiempo ꞌne dä de̱ni rä Hesu (Mat. 19:27). Märꞌaa xa mi tꞌu̱tsa ngeꞌä xki desidi dä de̱ni rä Hesu (Juan 9:22). Nuyu̱ xki mꞌu̱i dispuesto dä ja ndunthi yä sacrificio ngeꞌä xa mäjuäni mi kamfri ge rä Hesu mi geꞌä rä Mesías xki mää rä Mäkä Tꞌofo ge ma xä zo̱ho̱ (Mat. 16:16). Pe mi tho rä Hesu, nuꞌu̱ yä de̱ni xa bi duyämu̱i ꞌne xa bi desanimä.

6. ¿Te bi me̱fi rä Hesu nuꞌmu̱ bi nuhu de rä du?

⁶ Rä Hesu mi pädi xä ñho ge nuꞌu̱ yä de̱ni xa mi tuyämu̱i ngeꞌä xki tho ꞌne ya himi ꞌmu̱i kongeꞌu̱. Pe nunä dumu̱i mi senti himi signifika ge himi pe̱ꞌtsuäbi rä komfiansa Äjuä. Hänge näꞌä rä pa nuꞌmu̱ rä Hesu bi nuhu de rä du, bi mu̱di bi nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä amigo. Nuꞌmu̱ María Magdalena mi ꞌmai ꞌne xa mi zoni habu̱ xki tꞌagi rä Hesu, rä Hesu bi nzofo ꞌne bi hñuꞌmpäbi rä mu̱i (Juan 20:​11, 16). ꞌNepu̱, ja ngu ya dä mäñhu̱ ha rä parrafo nꞌaa ꞌne yoho, rä Hesu bi ñäui nuꞌu̱ yoho yä de̱ni mi yꞌo ha rä ꞌñuu pa ri ma ha Emaús. ꞌNehe, bi ma bä honi rä apostol Pedro (Luc. 24:34). ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi rä Hesu? Ma gä handihu̱ te bi thogi nuꞌmu̱ bi ñäui María Magdalena.

7. ¿Te mi pe̱fi María ꞌne te bi me̱fi rä Hesu po geꞌä? (Juan 20:​11-16; hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

⁷ (Hñeti Juan 20:​11-16). Näꞌä rä pa 16 de nisán, rꞌa yä ꞌme̱hñä nuꞌu̱ mi de̱ni rä Hesu bi ma xa nꞌihi habu̱ xki ntꞌagi rä Hesu (Luc. 24:​1, 10). Nꞌa de nuya yä ꞌme̱hñä mi geꞌä María Magdalena. Mi zo̱ni habu̱ mi tꞌagi rä Hesu, bi hyandi ge ya xki xogi ꞌne ya hinte mi jani hänge mäntꞌä bi ma bä xipäbi rä apostol Pedro ꞌne Juan. Nuyu̱ yoho, mäntꞌä bi ma habu̱ xki ntꞌagi rä Hesu ꞌne María bi mꞌe̱fa pa bi de̱ni ꞌnehe. Pedro ꞌne Juan bi hyandi ge xa mäjuäni ya hinte mi jani habu̱ xki tꞌagi rä Hesu ꞌne bi mengi ha yä nguu. Pe María ja bi gohini ꞌne xa mi zoni. María hixki da ngue̱nda ge rä Hesu mi handätho näꞌä mi thogi. Ora bi hyandi hängu mi zoni nunä ꞌme̱hñä, bi tso̱ni mbo ha rä koraso. Nubye̱, bi zofo María ꞌne bi ja nꞌa rä tꞌu̱kä tꞌo̱tꞌe näꞌä xa bi nupäbi rä mfeni. Bi ñäui ꞌne bi nkargobi ge dä ma duä xipäbi nuꞌu̱ märꞌa yä de̱ni ge rä Hesu ya xki nuhu de rä du (Juan 20:​17, 18).

8. ¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu?

⁸ ¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu? Dä hogi gä nupäbihu̱ yä mfeni yä zi ku pa dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Pa geꞌä, mähyoni gä handihu̱ te mä xuñha di ñhandui, gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä o̱dehu̱ te thogi ꞌne gä zofohu̱ ko ndunthi rä mhäte. Ma gä handihu̱ te bi thogi nꞌa rä zi nju rä thuhu Jocelyn. Jocelyn pede ge bi du nꞌa rä nju ha nꞌa rä aksidente. Nunä zi nju enä: «Po ndunthi yä zänä xa dä ntso̱ꞌmi ꞌne ndi senti ndunthi rä u̱gi ha mä mfeni ꞌne ha mä koraso». Pe nꞌa rä medinthäti bi mbitabi Jocelyn ha rä nguu, bi hñudi bi yꞌo̱de näꞌä mi senti ꞌne bi bembäbi hängu di mädi rä Zi Dada Jeoba. Jocelyn enä: «Ndi senti ya gä jätꞌi ko rä dumu̱i ꞌñenä go ndi o ha nꞌa rä ndehe. Pe rä Zi Dada Jeoba bi usa nunä medinthäti pa bi gu̱gägi de näꞌä rä däta ntso̱ꞌmi ndi senti. Hää, bi maxkägi pa dä pe̱ꞌtsi mänꞌaki rä ganä gä pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba». Mu̱ nuju̱ ꞌnehe di ne gä nupäbihu̱ yä mfeni märꞌaa, xa mähyoni gä hopäbihu̱ dä xikägihu̱ te di senti ꞌne te tupäbi yä mu̱i. Hää, mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä o̱dehu̱ näꞌä petkägihu̱ pa njabu̱ dä za gä huꞌmpäbihu̱ yä mu̱i ꞌne gä nupäbihu̱ yä mfeni pa dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba (Rom. 12:15).

HANJA DÄ ZA GÄ FATSꞌIHU̱ MÄRꞌAA PA DÄ NTIENDE MÄNꞌA XÄ ÑHO NÄꞌÄ UDI RÄ MÄKÄ TꞌOFO

9. ¿Te mä mfatsꞌi bi umbäbi rä Hesu nuꞌu̱ yä de̱ni ꞌne por hanja?

⁹ Nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu, xa mi kamfri ꞌne mi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä me̱fi ha yä mꞌu̱i näꞌä udi rä Noya Äjuä (Juan 17:6). Pe ora bi tho rä Hesu, nuꞌu̱ bi gohi komfundido ꞌne himi ntiende por hanja xki tꞌo̱ꞌtuäbi njabu̱. Rä Hesu mi pädi xä ñho ge nuꞌu̱ yä de̱ni xa mäjuäni mi mädi; pe bi da ngue̱nda ge nuꞌu̱ mi japäbi mꞌe̱di dä ntiende mänꞌa xä ñho näꞌä udi rä Noya Äjuä (Luc. 9:​44, 45; Juan 20:9). Hänge rä Hesu bi matsꞌi nuꞌu̱ yä de̱ni pa mänꞌa bi ntiende xä ñho näꞌä mi heti ha rä Noya Äjuä. Ma gä handihu̱ te bi me̱fi rä Hesu nuꞌmu̱ bi zu̱di nuꞌu̱ yä de̱ni ha näꞌä rä ꞌñuu ri ma pa Emaús.

10. Ora rä Hesu bi hyandi ge nuꞌu̱ yä de̱ni mi ꞌmu̱i komfundido, ¿te bi me̱fi pa bi kombense ge hää mäjuäni mi geꞌä rä Mesías? (Lucas 24:​18-27).

¹⁰ (Hñeti Lucas 24:​18-27). Rä Hesu hingä mäntꞌä bi xipäbi nuꞌu̱ yoho yä de̱ni mi toꞌoꞌä, sino ke mꞌe̱tꞌo bi yꞌo̱tpäbi rꞌa yä ntꞌani. ¿Por hanja? Zäi ge rä Hesu mi ne dä umbäbi mꞌe̱tꞌo rä oportunida nuꞌu̱ yä de̱ni pa dä mää te mi mbeni ꞌne te mi senti. ꞌNe geꞌä bi me̱fiꞌu̱. Nuꞌu̱ bi mää hanja mi to̱ꞌmi ge rä Hesu go geꞌä xä ñäni rä hnini Israel de yä yꞌe̱ nuꞌu̱ yä me Roma. Ora bi uadi bi xipäbi gatꞌho näꞌä mi tupäbi yä mu̱i, nubye̱ rä Hesu bi bembäbi rꞌa yä testo de rä Mäkä Tꞌofo pa bi matsꞌi bi ntiende hanja xki kumpli ndunthi yä profecía.b Mismo näꞌä xuiꞌä, bi nthe̱ui märꞌa yä de̱ni ꞌne bi esplikabi ꞌnehe hanja xki kumpli näꞌä mi mää rä Noya Äjuä (Luc. 24:​33-48). ¿Te dä za gä pädihu̱ de geꞌä?

11, 12. a) ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä rä modo hanja bi usa rä Hesu rä Noya Äjuä? (Hyandi ꞌnehe yä kꞌoi). b) ¿Te mä mfatsꞌi bi hñäni Nortey de näꞌä rä ku mi umbäbi rä ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo?

¹¹ ¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu? Ora di unihu̱ nꞌa rä ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo, dä hogi gä huahnihu̱ xä ñho rꞌa yä ntꞌani nuꞌu̱ ma gä o̱tpäbihu̱ pa njabu̱ gä pädihu̱ te di mbeni ꞌne te di senti (Prov. 20:5). Mu̱ ya dä ntiendehu̱ te di mbeni ꞌne te di senti, nubye̱ ma gä fatsꞌihu̱ dä dini rꞌa yä testo de rä Mäkä Tꞌofo nuꞌu̱ ma dä matsꞌi. Mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱ pa njabu̱ hindä ntꞌo̱de ge nuju̱ go di mändabihu̱ te di debe dä me̱fi. En lugar go gä xipäbihu̱ te di debe dä me̱fi, dä hogi ge ora ya dä uadi dä hñeti nuꞌu̱ yä testo de rä Mäkä Tꞌofo, gä huahnihu̱ mä nꞌa hängu yä ntꞌani nuꞌu̱ gä o̱tpäbihu̱ pa njabu̱ go dä hyandäse̱ hanja ma dä matsꞌi nuꞌu̱ yä testoꞌu̱. Ma gä handihu̱ te bi me̱fi nꞌa rä zi ku de rä dähni Ghana rä thuhu Nortey.

¹² Nuꞌmu̱ Nortey mi pe̱ꞌtsi 16 nje̱ya, bi mu̱di bi nxadi rä Mäkä Tꞌofo. Pe himbi thogi ndunthi yä pa, rä familia xa bi mu̱di bi nkue̱ kongeꞌä. ¿Te bi matsꞌi Nortey pa bi sigi ndelante? Näꞌä rä ku mi umbäbi rä ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo, bi usa rä mfistꞌofo Mateo, rä capítulo 10 pa bi esplikabi hanja ma dä tꞌu̱tsa nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu. Nortey enä: «Ora mä familia bi mu̱di bi u̱tsagi, dä ntiende ge xti tini näꞌä xa mäjuäni». Näꞌä ku mi umbäbi rä ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe bi ꞌñuti Nortey näꞌä hutsꞌi ha Mateo 10:​16, habu̱ udi ge xa mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱ ꞌne näꞌä di pe̱fihu̱. Nunä testo bi matsꞌi Nortey pa bi hyandi te mi debe dä me̱fi ora xä me̱ꞌtsi rä oportunida de xä predikabi rä familia. Mꞌe̱fa de bi nxixtehe, Nortey mi ne dä mprecursor pe rä dada mi embäbi ge xä sigi xä estudia ha rä universidad. Näꞌä rä ku mi umbäbi rä ntꞌudi de rä Mäkä Tꞌofo himbi xipäbi te mi debe dä me̱fi, sino ke bi huahni nꞌa hängu yä ntꞌani nuꞌu̱ bi yꞌo̱tpäbi ꞌne bi matsꞌi pa bi dase̱ ngue̱nda te udi rä Noya Äjuä de näꞌä asuntoꞌä. ¿Te bi desidi bi me̱fi Nortey? Bi mprecursor regular ꞌne rä dada bi yꞌe̱ni de rä nguu. Nortey enä: «Hinte mä duda di pe̱ꞌtsi ge xä ñho näꞌä rä desision dä huahni». ¿Gi da ngue̱nda? Ora di fatsꞌihu̱ märꞌaa dä ntiende xä ñho te udi rä Mäkä Tꞌofo, dä za gä fatsꞌihu̱ pa dä zo̱ho̱ dä ñätsꞌi yä jamfri ꞌne dä huahni xä ñho yä desision (Efes. 3:​16-19).

MÄHYONI DÄ TꞌUTI MÄRꞌAA HANJA DÄ KUMPLI KO NꞌA RÄ RESPONSABILIDA

13. ¿Te bi me̱fi rä Hesu änte de dä mengi ha mähetsꞌi? (Efesios 4:8).

¹³ Mi mꞌu̱kua rä Hesu ha rä Xiꞌmhai, näꞌä bi kumpli xä ñho ko näꞌä rä ꞌme̱fi xki nkargobi rä Dada dä me̱fi (Juan 17:4). Pe rä Hesu himbi ꞌñenä: «Mu̱ di ne dä bo̱ni xä ñho nꞌa rä kosa, pe̱ꞌtsi te gä jase̱». Hinä, durante nuꞌu̱ hñu nje̱ya bi thogi mꞌe̱fa de bi nxixtehe rä Hesu, näꞌä bi ꞌñudi hängu rä komfiansa mi pe̱ꞌtsuäbi nuꞌu̱ yä de̱ni ꞌne bi nkargobi näꞌä rä responsabilida de dä predika ꞌne dä ꞌñudi nuꞌu̱ yä hogä notisia de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. Mäske rꞌa de nuꞌu̱ yä de̱ni tobe himi pe̱ꞌtsi 30 yä je̱ya, näꞌä bi ꞌñuti hanja dä supäbi rä taxo rä Zi Dada Jeoba (hñeti Efesios 4:​8, TNM). Nuyu̱ yä ñꞌo̱ho̱ xki de̱ni rä Hesu ꞌne xki mpe̱fi mähye̱gi kongeꞌä. Mäske njabu̱, änte de dä bo̱xä ha mähetsꞌi, rä Hesu tobe mänꞌa bi ꞌñuti nuꞌu̱ yä de̱ni hanja dä kumpli ko nuꞌu̱ yä responsabilida bi nkargobi pa njabu̱ xä zo̱ho̱ xä nja ngu nꞌa rä regalo ha yä mhuntsꞌi. Ma gä handihu̱ hanja bi ja.

14. ¿Hanja bi matsꞌi rä Hesu nuꞌu̱ yä de̱ni durante nuꞌu̱ 40 yä gäxä pa bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai? (Hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

¹⁴ Rä Hesu bi umbäbi nuꞌu̱ yä de̱ni nuꞌu̱ yä konseho mi japäbi mꞌe̱di, pe bi ja ko ndunthi rä mhäte. Por ejemplo, ora bi hyandi ge rꞌa de geꞌu̱ tobe himi kamfri ge xki nuhu de rä du, bi xipäbi ge ya himi debe dä duda (Luc. 24:​25-27; Juan 20:27). Bi nkargobi dä matsꞌi nuꞌu̱ märꞌa yä de̱ni ꞌne hingä go dä hyoni yä bojä (Juan 21:15). Bi bembäbi ge himi debe go dä hyandi te mä responsabilida mi tꞌumbäbi märꞌaa (Juan 21:​20-22). Koꞌmu̱ bi hyandi ge tobe hixki ntiendetho hämꞌu̱ ma dä mända rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä, bi korreji ꞌne bi matsꞌi pa bi hyandi ge xa mähyoni dä sigi dä predika (Hech. 1:​6-8). ¿Hanja dä za yä anciano dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Hesu?

15, 16. a) ¿Hanja dä za yä anciano dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Hesu? b) ¿Hanja bi matsꞌi rä zi ku Patrick nuꞌu̱ yä konseho bi tꞌumbäbi?

¹⁵ ¿Hanja dä za yä anciano dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Hesu? Mähyoni dä matsꞌi ꞌne dä ꞌñuti märꞌa yä ku hanja dä ja nꞌa rä ꞌme̱fi ꞌne dä kumpli ko märꞌa yä responsabilida ha rä mhuntsꞌi. Pe hindi debe dä ꞌñuti ho̱nse̱ yä däta jäꞌi sino ke ꞌnehe yä bäsjäꞌi.c Yä anciano hingä ma dä do̱ꞌmi ge nuꞌu̱ yä ku dyä perfecto, sino ko rä mhäte mähyoni dä umbäbi yä konseho yä bäsjäꞌi pa njabu̱ rꞌamätsꞌu̱u̱ dä gu̱ rä esperiensia, dä bädi dä ñꞌumilde ꞌne hindä ꞌñexmänsu, dä bädi hanja dä dähä rä komfiansa ꞌne dä ñho jäꞌi ko märꞌaa (1 Tim. 3:1; 2 Tim. 2:2; 1 Ped. 5:5).

¹⁶ Ma gä handihu̱ te bi thogi ko nꞌa rä ku rä thuhu Patrick. Nuꞌmu̱ mrä bäsjäꞌi, hingä mrä hojäꞌi ko märꞌaa nixi ko yä zi nju ꞌne xa mi zofo ntsꞌe̱di. Koꞌmu̱ nꞌa rä anciano näꞌä mi pe̱ꞌtsi rä esperiensia ꞌne xki ñätsꞌi rä jamfri bi da ngue̱nda näꞌä mi pe̱fi Patrick, bi umbäbi nuꞌu̱ yä konseho mi japäbi mꞌe̱di pe ko rä ñho jäꞌi. Rä ku Patrick enä: «Di umbäbi njamädi näꞌä rä anciano po näꞌä rä konseho bi rꞌakägi. Nuga xa hingä ndi tsamäñho ora ndi handi ge märꞌa yä ku mi tꞌumbäbi yä responsabilida ha nuga hinä. Pe näꞌä bi xikägi, bi maxkägi ndunthi pa mänꞌa dä tumämu̱i po gä fatsꞌibye̱ yä ku ko ndunthi rä ñho jäꞌi ꞌne ya hingä dä tumämu̱i ndunthi po gä pe̱ꞌtsi yä responsabilida ha rä mhuntsꞌi». ¿Te bi thogi mꞌe̱fa? Rä zi ku Patrick bi thutsꞌi de gä anciano nuꞌmu̱ mi pe̱ꞌtsi 23 nje̱ya (Prov. 27:9).

17. ¿Hanja bi ꞌñudi rä Hesu ge mi pe̱ꞌtsuäbi rä komfiansa nuꞌu̱ yä de̱ni?

¹⁷ Rä Hesu hingä ho̱nse̱ bi nkargobi nuꞌu̱ yä de̱ni dä predika, sino ke ꞌnehe bi ꞌñuti hanja dä ꞌñudi ꞌne dä esplika xä ñho rä noya Äjuä (Hyandi ꞌnehe rä nota de estudio habu̱ enä «Enséñenles», de Mateo 28:​20, TNM). Zäi ge nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu mi senti ge hingä ma xä za xä kumpli ko nunä mäkä ꞌme̱fi bri nkargobi. Pe rä Hesu mi pädi ge nuꞌu̱ yä de̱ni hää ma xä za xä ja näꞌä rä ꞌme̱fiꞌä, hänge bi umbäbiꞌu̱ ndunthi rä komfiansa ꞌne bi ꞌñembäbi: «ꞌMu̱hu̱ te rä ñꞌentho. Ngu bä pe̱nkägi Äjuä mä Dada, njabu̱ ꞌnehe di pe̱nꞌähu̱» (Juan 20:21).

18. ¿Hanja dä za yä anciano dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Hesu?

¹⁸ ¿Hanja dä za yä anciano dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Hesu? Nuꞌu̱ yä anciano ya pe̱ꞌtsi rä esperiensia pädi ge xa mähyoni dä ꞌñuti märꞌaa hanja dä nkargo ꞌne dä kumpli ko nuꞌu̱ yä responsabilida ja ha rä mhuntsꞌi (Filip. 2:​19-22). Por ejemplo, dä za dä nkargobi ꞌne dä ꞌñuti hanja drä su̱ki rä Ngu de gä Mhuntsꞌi ꞌne dä tꞌumbäbi rä mantenimiento. Ora ya bi nkargobi dä ja näꞌä ꞌme̱fiꞌä, nubye̱ uti hanja dä ja ꞌne xipäbi hängu pe̱ꞌtsuäbi rä komfiansa ge nuꞌu̱ hää ma dä ja xä ñho nunä ꞌme̱fi. Nꞌa rä ku näꞌä ja xä thutsꞌi de gä anciano rä thuhu Matthew, mää hängu umbäbi njamädi yä anciano ngeꞌä japi dä senti ge pe̱ꞌtsuäbi rä komfiansa ꞌne uti hanja dä nkargo de nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi ja ha rä mhuntsꞌi. Rä ku Matthew enä: «Ora di kiboka, yä anciano xikägi ge njabu̱ gatꞌho xä thogi ri mu̱di. Pe ꞌnepu̱ utkägi hanja gä pe̱fi mänꞌa xä ñho pa mä nꞌa rä mꞌiki».d

19. ¿Te di debe gä pe̱fihu̱?

¹⁹ Nuꞌu̱ 40 yä gäxä pa bi mꞌu̱kua rä Hesu ha rä Xiꞌmhai, näꞌä bi probecha näꞌä tiempo pa bi nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä de̱ni, pa bi ꞌñuti hanja dä ꞌñudi rä Noya Äjuä ꞌne pa bi ꞌñuti hanja dä kumpli ko nuꞌu̱ yä responsabilida bi nkargobi. Ma gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä de̱mbäbihu̱ ꞌnehe rä ejemplo (1 Ped. 2:21). Di pädihu̱ ge näꞌä ma dä maxkägihu̱ ngeꞌä geꞌä bi promete ora bi ꞌñenä. «Di ꞌmu̱i kongeꞌähu̱ gatꞌho yä pa asta xti zo̱ho̱ rä fin de nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ja ha rä xiꞌmhai» (Mat. 28:​20, TNM).