¿Por hanja yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe nixi partisipa ha rꞌa yä ngo?

• ¿Hanja di desidi yä testigo rä Jeoba te mä ngo dä yꞌo̱tꞌe ꞌne ndaꞌu̱ hinä?

• Mäske yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe rꞌa yä ngo, ¿dä za gä mäñhu̱ ge mädi yä familia?

• Mu̱ yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe rꞌa yä ngo, ¿di obligabi märꞌa hindä yꞌo̱tꞌe ꞌnehe?

¿Hanja di desidi yä testigo rä Jeoba te mä ngo dä yꞌo̱tꞌe ꞌne ndaꞌu̱ hinä?

Änte de dä desidi mu̱ ma dä yꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo o hinä, yä testigo rä Jeoba mꞌe̱tꞌo handi te udi rä Biblia de geꞌä. ¿Por hanja? Ngeꞌä rꞌa de nuꞌu̱ yä ngo di nkontraui ko näꞌä udi rä Biblia. Hänge mu̱ nꞌa rä ngo di nkontraui ko näꞌä udi rä Biblia, yä testigo rä Jeoba di desidi hindä yꞌo̱tꞌe o hindä festeja. Pe ja rꞌa yä ngo habu̱ kada nꞌa rä Testigo go di desidise̱ mu̱ ma dä yꞌo̱tꞌe o hinä. ꞌNehe handi mu̱ näꞌä rä desision hingä ma dä u̱mbäbi yä mfenise̱. ꞌNehe handi mu̱ näꞌä ma dä me̱fi hingä nꞌa rä pekado kontra Äjuä o hindä japi dä mfeꞌtse märꞌaa (Hechos 24:16).

Hyandi ngu te mä ntꞌani o̱tꞌe ngue̱nda yä testigo rä Jeoba pa dä desidi mu̱ ma dä yꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo o hinä.a

• ¿Te udi rä Biblia de nunä rä ngo?

  Näꞌä udi rä Biblia: «Hänge, po̱nihu̱ de geꞌu̱, ꞌne ꞌuegehu̱ —enä Jeoba—, ꞌne ya ogi thathu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo» (2 Corintios 6:15-17).

  Pa dä ꞌuege de nuꞌu̱ yä ntꞌudi hingä mäjuäni o di nkontraui näꞌä udi rä Biblia, yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ngo xä nthäntsꞌi ko nuya yä nzäi ma gä handihu̱.

  Nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa nuꞌu̱ yä hyate zidada. Rä Hesu bi ꞌñenä; «Xo̱kämbeni ri Zi Dada Jeoba ꞌne ho̱nse̱ꞌä debe gi pe̱päbi» (Mateo 4:10). Yä testigo rä Jeoba di jamäsu nunä rä mhända hänge hindi festeja rä Navidad, rä Pascua Florida o rä Domingo de Pascua nixi näꞌä rä ngo de rä primero de mäyo, ngeꞌä nuya yä ngo mi tꞌo̱tꞌe pa mi so̱kämbeni nuꞌu̱ yä hyate zidada. ꞌNehe hindi festeja nuya yä ngo:

  • Kwanza. Rä Enciclopedia Moderna, enä ge rä thuhu nunä rä ngo «bi ehe de rä noya swahili matunda ya kwanzaa (geꞌä “yä mu̱di sofo”)» ꞌne di tꞌo̱tꞌe «ja ngu xä nzäi yä jäꞌi dä festeja näꞌä rä ngo de yä sofo ha África». Mäske ndunthi yä jäꞌi di mbeni ge nunä rä ngo hinxä nthäntsꞌi ko yä hyate relijion, nꞌa rä mfistꞌofo enä ge nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe pa nuꞌu̱ yä mu̱di sofo «di tꞌumbäbi yä hyate zidada ꞌne nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du pa di jamädibi po näꞌä umbäbi». ꞌNehe enä ge tanto näꞌä rä ngoꞌä ꞌne rä ngo de rä Kwanza di tꞌo̱tꞌe «pa di tꞌumbäbi njamädi nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du po gatꞌho nuꞌu̱ yä jäpi häni de geꞌu̱» (Encyclopedia of African Religion [Enciclopedia de la religión africana]).

    

  • Rä Ngo del Medio Otoño. Ja ngu mängä rä mfistꞌofo Otras culturas, otras formas de vida, ha nunä rä ngo «yä jäꞌi mi umbäbi yä ofrenda rä zänä ngeꞌä mi handi ngu yä zinänä». Hänge «yä ꞌme̱hñä asta mi ndandiñähmu pa mi ndäne» (Religions of the World—A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices [Religiones del mundo: Enciclpedia exhaustiva de creencias y prácticas]).

  • Nowruz. «Nunä rä ngo xpi ꞌñehe de rꞌa de nuꞌu̱ yä nzäi mi tꞌo̱tꞌe ha näꞌä rä ngo de rä zoroastrismo. Ha rä calendario zoroástrico enä ge näꞌä rä paꞌä xa mi ja rä nsunda. [...] Yä jäꞌi mi kamfri ge näꞌä rä espiritu rä tse̱ mi obligabi näꞌä rä espiritu de rä ndemäpa —fädi ngu Rapithwin— mi obligabi dä ñꞌägi mbo rä hai ha nuꞌu̱ yä zänä mi ja rä tse̱, ꞌne ha näꞌä rä pa de Nowruz mi tꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo ndemäpa ꞌne mi tꞌumbäbi nꞌa rä hogä ꞌñehe ja ngu mi mängä rä nzäi zoroástrica» (Organización de las Naciones Unidas para la Educación, la Ciencia y la Cultura [Unesco]).

  • Shab-e Yalda. Nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe nuꞌmu̱ rä hyadi kohi yabu̱ de rä hai, «pe nunä rä nzäi mi tꞌo̱tꞌe pa mi nsunda Mitra» rä zidada de rä hyatsꞌi (Sufism in the Secret History of Persia [El sufismo en la historia secreta de Persia]). ꞌNehe tꞌenä ge nunä rä ngo bi ehe de näꞌä rä nzäi mi pe̱ꞌtsi yä romano ꞌne yä griego pa mi nsunda nuꞌu̱ yä zidada de rä hyadi.b

  • Rä Día de Acción de Gracias. Ja ngu näꞌä rä ngo de rä Kwanza nunä bi ehe de nuꞌu̱ yä nzäi mi tꞌo̱tꞌe ha nuꞌu̱ yä ngo de gä sofo pa nuꞌu̱ yä hyate zidada. Mi thogi rä tiempo, «nuya yä nzäi de mäyaꞌmu̱ bi mu̱di bi yꞌo̱tꞌe ꞌnehe nuꞌu̱ yä kristianu ha yä nijä» (A Great and Godly Adventure—The Pilgrims and the Myth of the First Thanksgiving [Una gran aventura piadosa: Los peregrinos y el mito del primer día de Acción de Gracias]).

  Yä ngo xpi ꞌñehe de nuꞌu̱ yä zäi hingä mäjuäni o de rä hogä suerte. Rä Biblia enä ge «nuꞌu̱ hoki nꞌa rä mexa pa näꞌä rä zidada de rä Hogä Suerte» ꞌmu̱i entre «nuꞌu̱ tsopu̱ Jeoba» (Isaías 65:11). Hänge yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe nuya yä ngo:

  • Iván Kupala. «Tꞌenä ge ora di tꞌo̱tꞌe nunä rä ngo ha näꞌä rä pa de Iván Kupala, rä xiꞌmhai di uni nꞌa rä tsꞌe̱di näꞌä ja rä mäjia ꞌne nunä bi ehe de rä balo ꞌne rä hogä suerte» (The A to Z of Belarus [Bielorrusia de la A a la Z]). Ri mu̱di nunä rä ngo mi tꞌo̱tꞌe nuꞌmu̱ mi ku̱tꞌi nuꞌu̱ yä mäpa. Pe ja ngu mää nꞌa rä enciclopedia, «nunä rä ngo bi nthäntsꞌi ko näꞌä rä ngo mi tꞌo̱tꞌe ha rä nijä [ha näꞌä rä pa de San Juan Bautista] nuꞌmu̱ bri rekonose rä kristianismo» (Encyclopedia of Contemporary Russian Culture [Enciclopedia de la cultura rusa contemporánea]).

  • Año Nuevo Lunar (Año Nuevo chino o Año Nuevo coreano). «Ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱, pa yä jäꞌi xa mähyoni ge yä familia, yä amigo ꞌne yä pariente dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä suerte, dä nsunda nuꞌu̱ yä zidada, yä espiritu ꞌne to̱ꞌmi dä me̱ꞌtsi ndunthi rä bojä ha näꞌä rä rꞌayꞌo je̱ya» (Mooncakes and Hungry Ghosts​—Festivals of China [Festivales chinos: Pasteles de la luna y fantasmas hambrientos]). Getꞌätho thogi ko näꞌä rä Año Nuevo coreano, «yä jäꞌi di ndäne nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du, ꞌne o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ngo pa dä gui yä tsꞌo espiritu ꞌne pa dä me̱ꞌtsi rä hogä suerte ha näꞌä rä rꞌayꞌo je̱ya, ꞌne ambäbi yä ꞌñete te ma dä thogi ha näꞌä rä rꞌayꞌo je̱ya» (Encyclopedia of New Year’s Holidays Worldwide [Enciclopedia de las celebraciones de Año Nuevo de todo el mundo]).

    

  Nuꞌu̱ yä ngo o̱tꞌe yä jäꞌi ngeꞌä di mbeni ge rä alma hingi tu. Rä Biblia udi ge rä alma hää tu (Ezequiel 18:4). Hänge yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa nuꞌu̱ yä jäꞌi xa du, ja ngu nuya:

  • Rä mpa animä (o Día de muertos). Nꞌa rä enciclopedia enä ge näꞌä rä paꞌä «di feni gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du». ꞌNehe enä: «Ha rä Edad Media yä jäꞌi mi kamfri ge nuꞌu̱ yä animä mi ꞌmu̱i ha rä purgatorio mi pengi ngu de gä tsibi o de gä fantasma, de gä bruha, ꞌne de gä sapo, pa mi pidi nuꞌu̱ toꞌo hingä xki trata xä ñho» (New Catholic Encyclopedia [Nueva Enciclopedia Católica]).

  • Festival Ching Ming ꞌne Festifal de los Fantasmas Hambrientos. Ha nuya yoho yä ngo yä jäꞌi di nsunda nuꞌu̱ yä xita xä du. Nꞌa rä mfistꞌofo enä ge ha näꞌä rä ngo Festival Ching Ming, «di tꞌuni yä ñhuni, yä bebida, ꞌne di tsꞌätꞌi yä bojä pa njabu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du hindä thogi rä thuhu, rä nduthe nixi rä ñꞌäbojä» (Celebrating Life Customs Around the World—From Baby Showers to Funerals [Costumbres de todo el mundo para celebrar la vida: desde baby showers hasta funerales]). Getꞌätho rä mfistꞌofo enä ge nuꞌu̱ toꞌo o̱tꞌe rä ngo de rä Festival de los Fantasmas Hambrientos, kamfri ge «ha gatꞌho näꞌä rä zänä [di tꞌo̱tꞌe näꞌä rä ngo], mänꞌa ha näꞌä rä pa habu̱ ꞌñudi rä zänä [o rä luna llena], tꞌenä ge ha näꞌä rä xuiꞌä nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du tso̱ni nuꞌu̱ yä jäꞌi te. Hänge nuꞌu̱ honi hanja dä nsunda nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du, pa njabu̱ nuꞌu̱ hindä nkue̱ kongeꞌu̱».

  • Chuseok. Nꞌa rä mfistꞌofo enä ge ora yä coreano o̱tꞌe nunä rä ngo «di tꞌumbäbi yä ñhuni ꞌne yä binu nuꞌu̱ yä animä [o yä alma] nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du». Ko nuꞌu̱ yä ofrenda udi ge rä alma hingi tu, ꞌne «kamfri ge ora tu nꞌa rä jäꞌi, po̱ni rä alma ꞌne pa ha mä nꞌa rä luga» (The Korean Tradition of Religion, Society, and Ethics [La tradición coreana de la religión, la sociedad y la ética]).

  Nuꞌu̱ yä ngo di ñꞌoui yä ntꞌete. Rä Biblia enä: «Hindi debe dä thini kongeꞌi ninꞌa rä jäꞌi [...] nuꞌu̱ pe̱fi yä adivinación, nixi nuꞌu̱ pe̱fi yä mäjia, nixi nuꞌu̱ honi yä bädi o yä ꞌñete, nixi nuꞌu̱ toꞌo o̱tpäbi yä ntꞌete märꞌaa, nixi nuꞌu̱ yä jäꞌi ñäui nuꞌu̱ yä espiritu o nuꞌu̱ enä ge pädi te ma dä thogi mꞌe̱fa, ha nixi nuꞌu̱ honi dä ñäui nuꞌu̱ xä du. Ngeꞌä Jeoba di u̱tsa toꞌo pe̱fi nuya yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, ꞌne po nuya yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, Jeoba ri Zi Dada ma dä gui ndelante de geꞌi» (Deuteronomio 18:10-12). Pa hindä nthintꞌi ha yä ntꞌete o ha yä adivinación yä testigo rä Jeoba hindi festeja näꞌä rä ngo de rä Haloween nixi nuya märꞌa yä ngo:

  • Rä Año Nuevo Cingalés ꞌne rä Año Nuevo tamil. «Ha nunä rä ngo yä jäꞌi xä nzäi [...] dä ja ndunthi yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ xä mängä yä adivino ge ma dä umbäbi rä suerte» (Encyclopedia of Sri Lanka [Enciclopedia de Sri Lanka]).

  • Songkran. Nꞌa rä enciclopedia enä ge rä thuhu nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe ha Asia, «xpi ꞌñehe de näꞌä rä noya sánscrita [...] ꞌne di signifika “di hmäni” o “di mpadi”». Nunä rä ngo «udi ge rä hyadi ku̱tꞌi ha näꞌä rä grupo de gä tso̱o̱ fädi ngu Aries» (Food, Feasts, and Faith—An Encyclopedia of Food Culture in World Religions [Comida, fiestas y fe: Enciclopedia de cultura gastronómica en las religiones del mundo])

  Yä ngo xpi ꞌñehe de näꞌä mi mängä rä Ley rä Moisés ge mi debe dä tꞌo̱tꞌe, pe ko rä du rä Hesu ya bi thäki. Rä Biblia enä: «Rä Kristo geꞌä rä fin rä Ley» (Romanos 10:4). Mäpaya tobe faxte nuꞌu̱ yä konseho de rä Ley rä Moisés bi tꞌumbäbi rä hnini Israel de mäyaꞌmu̱. Pe nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu ya hingi o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ngoꞌu̱, menu nuꞌu̱ yä ngo mi tꞌo̱tꞌe pa näꞌä rä Mesías ma xä ꞌñehe, ngeꞌä yä kristianu kamfri ge näꞌä ya bä ehe. Rä Biblia enä: «Nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ho̱nse̱ nꞌa rä xudi de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ma dä ehe, pe näꞌä mäjuäni ehe de rä Kristo» (Colosenses 2:17). Koꞌmu̱ mäpaya ndunthi de nuꞌu̱ yä ngo ya xä nthäntsꞌi ko nuꞌu̱ yä nzäi di nkontraui ko näꞌä udi rä Biblia, po rängeꞌä yä testigo rä Jeoba hindi festeja nuya yä ngo:

  • Janucá. Yä jäꞌi o̱tꞌe nunä ngo pa beni nuꞌmu̱ yä judío bi yo inäura rä templo de Jerusalén. Pe rä Biblia enä ge rä Hesu bi thutsꞌi de gä Dängä Majhä de nꞌa rä «ngu de gä karpa [o templo] mänꞌa rä dängi ꞌne mänꞌa xä ñho, hinxä thoki de gä yꞌe̱, ngeꞌä hingi jaua ha rä xiꞌmhai» (Hebreos 9:11). Ja ngu mängä nunä testo, mäpaya yä kristianu ya hingi usa nꞌa rä templo ja ngu näꞌä mi ja ha Jerusalén mäyaꞌmu̱.

  • Rosh Hashaná. Geꞌä rä mu̱di pa de rä je̱ya pa yä judío. Mäyaꞌmu̱, ha nunä rä ngo mi tꞌuni yä sacrificio pa Äjuä (Números 29:1-6). Pe nuꞌmu̱ rä Ñhesukristo bä ehe ngu rä Mesías, «bi uadi gatꞌho nuꞌu̱ yä sacrificio ꞌne yä ofrenda mi tꞌuni» (Daniel 9:26, 27). Hänge nuꞌu̱ yä sacrificioꞌu̱ ya hinte di bale änte yä da Äjuä.

• ¿Di numäñho Äjuä mu̱ toꞌo dä nthintꞌi ko märꞌa yä relijion?

  Näꞌä udi rä Biblia: «¿Te pe̱ꞌtsi mähye̱gi nꞌa rä gamfri ko nꞌa rä ꞌñägamfri? ꞌNe ¿te mä kohi pe̱ꞌtsi rä templo Äjuä ko yä idolo?» (2 Corintios 6:15-17).

  Mäske yä testigo rä Jeoba o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ntsitsꞌi xä ñho ko gatꞌho yä jäꞌi, ꞌne di respeta näꞌä rä derecho pe̱ꞌtsi de dä huahnise̱ yä relijion, nuꞌu̱ hindi nthintꞌi ha nuꞌu̱ yä ngo o̱tꞌe nuꞌu̱ yä jäꞌi xä thäntsꞌi yä jamfri ko märꞌa yä relijion.

  ¿Hanja handi Äjuä ora di tꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo pa dä tꞌespäbi rä nsu nꞌa rä jäꞌi? ¿Hanja handi Äjuä ora yä jäꞌi de rꞌa nꞌañꞌo yä relijion di muntsꞌi pa dä yꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo?Mäyaꞌmu̱, nuꞌmu̱ rä hnini Äjuä bi tꞌumbäbi nꞌa rä hai habu̱ mi ꞌmu̱i yä jäꞌi de märꞌa yä relijion, Äjuä bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go: «Hindi debe gi jahu̱ nꞌa rä kohi kongeꞌu̱ nixi ko yä zidada [...] Mu̱ nuꞌähu̱ gi pe̱päbihu̱ yä zidadaꞌu̱, geꞌä ma dä zo̱ho̱ dä nja ngu nꞌa rä xägu [o nꞌa rä trampa] pa geꞌähu̱» (Éxodo 23:32, 33). Hänge yä testigo rä Jeoba hindi partisipa ha nuya yä ngo:

  • Loi Krathong. Nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe ha Tailandia «yä jäꞌi hoki yä tꞌu̱kä ꞌmo̱ꞌtse de gä xii [o de gä hoja]. ꞌNe di thutsꞌi yä yoo o yä zaa de gä tꞌutsꞌi ꞌnepu̱ di tꞌe̱ntꞌi ha rä dehe. Tꞌenä ge nuꞌu̱ yä ꞌmo̱ꞌtse hätsꞌi gatꞌho näꞌä hinxä ñho. Ha nunä rä ngo yä jäꞌi ꞌnehe beni näꞌä rä mäkä ueya bi zoogi Buda ha rä hyo rä däthe» (Encyclopedia of Buddhism [Enciclopedia del budismo]).

  • Día Nacional del Arrepentimiento. Nuꞌu̱ toꞌo di partisipa ha nunä rä evento «di asepta nuꞌu̱ yä ntꞌudi mänꞌa xa mähyoni de rä jamfri nuꞌu̱ yä kristianu», geꞌä bi mängä nꞌa rä jäꞌi di mpe̱fi ha rä gobiernu ꞌne bi tꞌofo njabu̱ ha The National nꞌa rä periodiko de Papúa Nueva Guinea. ꞌNehe bi ꞌñenä ge nunä rä evento «fatsꞌi yä kristianu de nunä rä hnini pa dä me̱fi nuꞌu̱ yä konseho xä bädi».

  • Vesak. Pa yä budista nunä nꞌa rä ngo näꞌä xa mähyoni. «Ha nunä rä ngo di feni tanto näꞌä rä pa bi mꞌu̱i rä Buda, näꞌä rä hyatsꞌi uni ꞌne rä du, [o nuꞌmu̱ thogi pa ha rä nirvana]» (Diccionario de religiones comparadas).

    

  Nuꞌu̱ yä ngo xä nzäi o̱tꞌe yä relijion, pe hingi ehe ha rä Biblia. Rä Hesu bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä lider de nuꞌu̱ yä paꞌu̱: «Nuꞌähu̱ xkä tsohu̱bu̱ rä noya Äjuä pa gi te̱nihu̱ nuꞌu̱ ri nzäise̱hu̱». ꞌNehe bi ꞌñembäbi ge näꞌä rä so̱kämbeni mi umbäbi Äjuä hinte mi bale ngeꞌä nuꞌu̱ «yä mhända mi udi xpi ꞌñehe de yä jäꞌi» (Mateo 15:6, 9). Koꞌmu̱ yä testigo rä Jeoba o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä jamäsu näꞌä udi rä Biblia, hindi festeja nuꞌu̱ yä ngo ngu nuya:

  • Epifanía (Timkat o Los Reyes Magos). Ha nunä rä ngo yä jäꞌi beni nuꞌu̱ astrólogo bi zo̱ni rä Hesu o näꞌä rä xixtehe rä Hesu. Nꞌa rä enciclopedia enä ge nunä rä ngo «bri thäntsꞌi ko näꞌä rä nzäi de rä primavera, habu̱ mi xo̱kämbeni nuꞌu̱ yä zidada de rä dehe ꞌne yä däthe» (The Christmas Encyclopedia [Enciclopedia de la Navidad]). Rä ngo Timkat «xpi ꞌñehe de nꞌa rä nzäi». Nunä nꞌa rä ngo mi o̱tꞌe yä etiope mäyaꞌmu̱. (Encyclopedia of Society and Culture in the Ancient World [Enciclopedia de sociedades y culturas del mundo antiguo]).

  • Fiesta de la Asunción de la Virgen María. Nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe ngeꞌä yä jäꞌi kamfri María bi ma mähetsꞌi ko näꞌä rä ndoyꞌo mi pe̱ꞌtsi o mientra mi tetho. Rä Diccionario de religiones comparadas esplika ge nunä rä nzäi «bi nheki po rä mu̱di mꞌiki [...] ngu po rä siglo IV» ꞌne ge «ha rä NT [Nuevo testamento] hingi udi nunä rä nzäi».

  • Fiesta de la Inmaculada Concepción. Rä Enciclopedia Católica Online enä njaua de rä inmaculada concepción de María: «Hinto dä za dä ꞌñudi ko rä Mäkä Tꞌofo nꞌa rä prueba de nunä rä nzäi». Nunä se̱he̱ nꞌa rä ntꞌudi xpi ꞌñehe de rä nijä.

  • Cuaresma. Ja ngu mängä rä Enciclopedia universal ilustrada europeo-americana, nunä rä nzäi habu̱ yä jäꞌi jutꞌi yä penitencia ꞌne di ayuna bi mu̱di bi tꞌo̱tꞌe «asta mꞌe̱fa de rä je̱ya 325», thogi de 200 yä je̱ya mꞌe̱fa de bi tꞌofo näꞌä rä gäxä mfistꞌofo de rä Biblia. De näꞌä rä mu̱di pa de rä Cuaresma ꞌne rä Mierkole de gä ꞌMospi, näꞌä rä enciclopedia enä: «Näꞌä rä nzäi de dä hñäni rä ꞌmospi yä jäꞌi go bi mända dä tꞌo̱tꞌe njabu̱ rä Urbano II ha näꞌä rä concilio de Benevento de rä je̱ya 1091».

  • Meskel. Nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe ha Etiopía pa di feni «nuꞌmu̱ bi tsꞌu̱di rä Vera Cruz —geꞌä näꞌä rä pontꞌi habu̱ bri krusifika rä Kristo— pa geꞌä di tsꞌo̱ge yä tsibi ꞌne yä jäꞌi nei nthetsꞌi de geꞌu̱» (Encyclopedia of Society and Culture in the Medieval World [Enciclopedia de las sociedades y culturas en el mundo medieval]). Pe yä testigo rä Jeoba hindi usa rä pontꞌi o rä ponza pa dä xo̱kämbeni Äjuä.

• Ha näꞌä rä ngoꞌä, ¿dri tꞌespäbi rä nsu o dri ndäne nꞌa rä jäꞌi, nꞌa rä ngu de gä ꞌme̱fi, nꞌa rä organización o nꞌa rä bandera?

  Näꞌä udi rä Biblia: «Gehnä xä mängä rä Zi Dada Jeoba: “Dä mabi xä ntsꞌo toꞌo kamfribi yä mi jäꞌiui, ꞌne go huxä rä komfiansa ha näꞌä rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsiꞌu̱, ꞌne rä koraso go di ꞌuege de rä Zi Dada Jeoba”» (Jeremías 17:5).

  Mäske yä testigo rä Jeoba tuyämu̱i po yä jäꞌi ꞌne di xadi po geꞌu̱, hindi partisipa ha ninꞌa de nuya yä ngo:

  Nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa dri nsunda nꞌa rä ndä o nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä nsu. Rä Biblia enä ge po mä ñhose̱hu̱ hindi debe gä huxä mä komfiansahu̱ ko yä jäꞌi, ngeꞌä mänꞌa ja rä tsꞌe̱di näꞌä rä ndähi ja ha yä xiñu ke geꞌu̱se̱ (Isaías 2:22). Po rängeꞌä yä testigo rä Jeoba hindi festejabi rä kumpleañu nꞌa rä rey o nꞌa rä reina.

  Nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa dri festeja rä bandera. Yä testigo rä Jeoba hindi festeja rä Día de la Bandera. ¿Po hanja? Ngeꞌä rä Biblia enä: «Nsuhu̱ de yä idolo» (1 Juan 5:21). Pa ndunthi yä jäꞌi rä bandera hingä nꞌa rä idolo ꞌne pa geꞌu̱ hindi xo̱kämbeni. Pe nuꞌmu̱ rä historiador Carlton Hayes bi ñä de näꞌä «rä nzäi de rä nacionalismo de mäpaya», näꞌä bi ꞌñenä: «Rä bandera näꞌä nꞌa rä simbolo de rä jamfri ꞌne dri so̱kämbeni».

  Nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa drä nsunda nꞌa rä santo. ¿Te bi me̱fi rä apostol Pedro nuꞌmu̱ nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ bi ndandiñähmu ndelante de geꞌä? Rä Biblia enä: «Pedro bi ꞌmaꞌmi ꞌne bi ꞌñembäbi: “Mꞌai, ngeꞌä ꞌneki nꞌa drä ñꞌo̱ho̱ ꞌnehe nguꞌätho”» (Hechos 10:25, 26). Nixi Pedro nixi mä nꞌa rä apostol himbi asepta toꞌo xä ndäne o xä xo̱kämbeni. Hänge yä testigo rä Jeoba hindi partisipa ha nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa nuꞌu̱ yä jäꞌi di thandi ngu yä santo, ja ngu nuya:

  • Día de todo los Santos. Näꞌä rä mfistꞌofo Año cristiano, enä ge nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe «pa dri feni gatꞌho nuꞌu̱ yä santo». ꞌNehe enä: «Xä tꞌo̱tꞌe ndunthi yä imbestigasio de nunä rä nzäi pe hinte xä thini, nixi hingi fädi de habu̱ xpi ꞌñehe».

  • Fiesta de Nuestra Señora de Guadalupe. Nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe pa dri feni «rä Patrona de México», ꞌne yä jäꞌi kamfri ge getꞌätho ko María näꞌä rä nänä rä Hesu. Tꞌenä ge po mäde de nꞌa rä milagro bi aparesebi nꞌa rä jäꞌi ngu po rä je̱ya 1531 (Enciclopedia Guadalupana).

    

  • Día del santo o día onomástico. Ja ngu mää nꞌa rä mfistꞌofo, «nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe pa rä santo nꞌa rä bätsi po näꞌä rä thuhu bi tꞌumbäbi mi nxixtehe o mi yꞌo̱tꞌe rä comfirmación». ꞌNehe enä ge mäpaya «nunä xi xä nthäntsꞌi ko rä relijion» (Celebrating Life Customs Around the World​—From Baby Showers to Funerals [Costumbres de todo el mundo para celebrar la vida: desde baby showers hasta funerales]).

  Nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa dri tꞌespäbi rä nsu yä politiko o nꞌa rä ngu de gä ꞌme̱fi. Rä Biblia enä: «Mänꞌa xä ñho gi ntaki ko rä Zi Dada Jeoba ke gi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä mexiꞌmhai» (Salmo 118:8, 9). Pa hindä ꞌñudi ge pe̱ꞌtsi rä komfiansa ge nuꞌu̱ yä jäꞌi geꞌu̱ ma dä huati gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha thogi rä mexiꞌmhai, yä testigo rä Jeoba hindi partisipa ha gatꞌho nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi di apoya rä politika o yä ngu de gä ꞌme̱fi, ja ngu rä Día Internacional de la Juventud o rä Día Internacional de la Mujer. Po rängeꞌä nixi hindi festeja rä Día de la Emancipación nixi märꞌa yä ngo nguyätho. Yä testigo rä Jeoba kamfri ge ho̱nse̱ rä Gobiernu Äjuä ma dä za dä hä rä paz pa gatꞌho yä jäꞌi (Romanos 2:11; 8:21).

• ¿Di tꞌo̱tꞌe näꞌä rä ngo po rꞌa yä jäꞌi de nꞌa rä rasa o pa nꞌa rä hnini näꞌä senti ge mänꞌa xä ñho ke märꞌaa?

  Näꞌä udi rä Biblia: «Äjuä hingi huantꞌho toꞌo dä mädi, sino ke di resibi gatꞌho nuꞌu̱ pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei ꞌne pe̱fi näꞌä xä ñho» (Hechos 10:34, 35).

  Mäske yä testigo rä Jeoba di ho näꞌä rä hnini habu̱ ꞌmu̱i, hindi partisipa ha nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa dä tꞌespäbi rä nsu nꞌa rä rasa o nꞌa rä hnini.

  Nuꞌu̱ yä ngo pa dri nsunda yä soldado. Rä Hesu nzäntho bi hyoni rä paz, hänge bi ꞌñembäbi yä de̱ni: «Sigi gi mädihu̱ nuꞌu̱ ri nkontrahu̱ ꞌne xadihu̱ po nuꞌu̱ di u̱tsaꞌihu̱» (Mateo 5:44). Hänge yä testigo rä Jeoba hindi partisipa ha nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe pa dri nsunda yä soldado, ja ngu nuya:

  • Día de Anzac. Nꞌa rä diccionario enä ge rä «Anzac geꞌä rä Cuerpo de las Fuerzas Armadas de Australia ꞌne Nueva Zelanda» ꞌne ge mꞌe̱fa «rꞌamätsꞌu̱ ha näꞌä rä Pa de Anzac bi mu̱di bi feni gatꞌho nuꞌu̱ yä soldado xä du ha yä gerra» (Historical Dictionary of Australia [Diccionario histórico de Australia]).

  • Día de los Veteranos (Día para Recordar, Domingo del Recuerdo y Día de la Conmemoración de los Caídos). Rä Enciclopedia Moderna enä ge nuꞌu̱ yä paꞌu̱ «dri feni nuꞌu̱ yä soldado bi mfaxte ha rä fuerzas armadas [...] ꞌne de nuꞌu̱ bi du ha rä gerra».

  Nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe po näꞌä xä thogi ha nꞌa rä luga o pa dä feni näꞌä rä pa bi tꞌumbäbi rä liberta nꞌa rä dähni. Rä Hesu bi ꞌñenä de nuꞌu̱ yä de̱ni: «Nuyu̱ hingä yä me̱ti rä xiꞌmhai, ja ngu nuga hingo rä me̱tigi rä xiꞌmhai» (Juan 17:16). Mäske yä testigo rä Jeoba di ho dä bädi te xä thogi ha näꞌä rä hnini habu̱ ꞌmu̱i, hindi partisipa ha nuꞌu̱ yä ngo di tꞌo̱tꞌe ngu nuya:

  • Día de Australia. Nꞌa rä enciclopedia mää ge nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe pa di feni «näꞌä rä pa de 1788 nuꞌmu̱ nuꞌu̱ yä soldado yä me inglaterra bi gu̱tsꞌi rä bandera ꞌne bi mää ge Australia mi nꞌa rä rꞌayꞌo colonia» (Worldmark Encyclopedia of Cultures and Daily Life [Enciclopedia Worldmark de las culturas y la vida diaria]).

  • Día de Guy Fawkes. Nunä rä ngo di tꞌo̱tꞌe «pa di fe̱ni näꞌä bi me̱fi Guy Fawkes ꞌne märꞌa yä jäꞌi myä católico ꞌne mi apoya näꞌä mi ne dä me̱fi kontra rä Parlamento [británico] pa njabu̱ xä hyo rä rey Jacobo I ha rä je̱ya 1605» (A Dictionary of English Folklore [Diccionario de folclore inglés]).

  • Día de la Independencia. Ha rꞌa yä luga di tꞌo̱tꞌe nunä rä ngo pa di feni näꞌä rä pa nuꞌmu̱ nꞌa rä hnini bi ꞌuege o bi gohi libre de mä nꞌa rä dähni.

• ¿Ha näꞌä rä ngo ma dä nja yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe o nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo?

  Näꞌä udi rä Biblia: «Dä geꞌä näꞌä rä tiempo xä thogi habu̱ xkä yꞌo̱thu̱ rä bolunta yä dähni nuꞌmu̱ ngi o̱thu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe nsi ri tsahu̱, ngu yä nkꞌatꞌä jäꞌi, nuꞌmu̱ mi thogi rä ndunthi nuꞌu̱ yä ithe ngi tsihu̱, yä ngo habu̱ ꞌñenä mi nogo yä jäꞌi, yä nti, ꞌne nuꞌmu̱ mi thogi yä ntsꞌo nuꞌu̱ yä idolatria ngi pe̱hu̱» (1 Pedro 4:3).

  Po näꞌä udi rä Biblia, yä testigo rä Jeoba hindi partisipa ha nuꞌu̱ yä ngo habu̱ otho rä orden ꞌne di nti yä jäꞌi. Yä testigo rä Jeoba di ho dä kombibi ko yä amigo. Mu̱ rꞌa de geꞌu̱ dä desidi dä zi rä binu, hingi tsi ndunthi asta xa dä nti. Nuꞌu̱ o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä yꞌo̱de nunä rä konseho uni rä Biblia: «Hänge mu̱ gi ñunihu̱, gi tsithehu̱ o mu̱ gi pe̱fihu̱ märꞌa yä tꞌo̱tꞌe; pe̱fihu̱ gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe pa rä nsunda Äjuä» (1 Corintios 10:31).

  Hänge yä testigo rä Jeoba hindi partisipa ha yä carnaval nixi ha nuꞌu̱ yä ngo habu̱ di tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ yä pekado di kondenä rä Biblia. Entre geꞌu̱, näꞌä rä ngo o̱tꞌe yä judío tꞌembi rä Purim. Mäske mäyaꞌmu̱ nunä rä ngo mi tꞌo̱tꞌe pa mi feni hanja Äjuä xki ñäni yä judío ha näꞌä rä siglo ku̱tꞌa änte de rä era común, mäpaya nunä di tꞌo̱tꞌe ngu nꞌa rä carnaval. Rä mfistꞌofo El Judaísmo enä ge nunä rä ngo fädi «ngeꞌä japi yä jäꞌi xa dä zi yä binu asta xa dä ꞌme̱di yä mfeni, dri usa yä máscara ꞌne yä disfras (kasi nzäntho yä ñꞌo̱ho̱ di hñe de gä ꞌme̱hñä), xa di porta xä ntsꞌo ꞌne xa mafi».

Mäske yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe rꞌa yä ngo, ¿dä za gä mäñhu̱ ge mädi yä familia?

Hää. Rä Biblia udi ge di debe gä mädihu̱ ꞌne gä udihu̱ rä tꞌekꞌei po gatꞌho mä familiahu̱, hindi mporta te mä jamfri pe̱ꞌtsi (1 Pedro 3:1, 2, 7). Mäjuäni ge nuꞌmu̱ nꞌa rä testigo rä Jeoba hindi partisipa ha rꞌa yä ngo, rꞌa de nuꞌu̱ yä pariente di nkue̱, di u̱ yä mfeni o asta senti ge bri traisionä. Po rängeꞌä yä testigo rä Jeoba o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ꞌñudi ge di mädi yä familia, ꞌne di esplikabi ko rä tꞌekꞌei por hanja xä desidi hindä yꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo ꞌne asta di ꞌueke rä tiempo pa dä kombibi kongeꞌu̱ ha mä nꞌa rä pa.

Mu̱ yä testigo rä Jeoba hingi o̱tꞌe rꞌa yä ngo, ¿di obligabi märꞌa yä jäꞌi pa hindä yꞌo̱tꞌe ꞌnehe?

Hinä. Yä testigo rä Jeoba di ntiende xä ñho ge kada nꞌaa di debe dä desidise̱ te ma dä me̱fi ꞌne te hinä (Josué 24:15). ꞌNehe udi rä tꞌekꞌei po gatꞌho yä jäꞌi, hindi mporta te kamfri o te mä relijion pe̱ꞌtsi (1 Pedro 2:17).