Näꞌä rä mfatsꞌi di tꞌuni po mäxo̱ge rä Xiꞌmhai po ränge rä pandemia

Ha rä märso de rä 2020 nuꞌmu̱ rä Organización Mundial de la Salud bi mää ge rä COVID-19 mi nꞌa rä pandemia, hinto bi imäjinä ge nunä rä tsꞌo ñheni ma xä sigi xä ntu̱ngi po gatꞌho rä Xiꞌmhai. Po ränge nunä rä pandemia yä miyontho yä jäꞌi ꞌne xa ndunthi yä testigo rä Jeoba xä hñeni ꞌne xä thogi yä ñꞌäbojä. ¿Te xä me̱fi yä testigo rä Jeoba ꞌne hanja xä matsꞌi nuꞌu̱ yä ku pa xä ñhandui nunä rä xuñha?

Di tꞌumbäbi rä mfatsꞌi nuꞌu̱ toꞌo di japäbi mꞌe̱di

Ko rä mfatsꞌi rä Comité de Coordinadores de rä Cuerpo Gobernante de yä Testigo rä Jeoba, xä thutsꞌi thogi de 950 yä Comité de Socorro po gatꞌho rä Xiꞌmhai pa dä uni näꞌä rä mfatsꞌi di ja mꞌe̱di po ränge rä pandemia de rä COVID-19. Ha rꞌa yä luga yä ku bi hñäni näꞌä rä mfatsꞌi uni yä Comité de Socorro, pe ha märꞌa yä luga nuꞌu̱ yä ku bi hñäni nuꞌu̱ yä mfatsꞌi uni yä gobiernu. Pe ꞌnehe nuꞌu̱ yä Comité de Socorro xä organisa xä ñho pa dä uni rä mfatsꞌi habu̱ di ja mꞌe̱di.

Ma gä handihu̱ näꞌä bi thogi ha rä dähni Paraguay. Nꞌa rä periodiko enä ge po näꞌä rä ñꞌäbojä ja po ränge rä pandemia, ndunthi yä jäꞌi de gehni othobi te dä zi. Pe näꞌä rä Comité de Socorro de rä dähni Paraguay, ya xki mu̱di xki ungä yä despensa pa yo semänä. Kada nꞌa rä despensa bi thoki pa nꞌa rä familia de gä goho ꞌne mi muui ngu nꞌa 30 yä dolar. Kada nꞌa de nuꞌu̱ yä despensa mi ñꞌoui yä ñhuni ꞌne nuꞌu̱ yä kosa mi japäbi mꞌe̱di yä ku pa dä hñi ꞌne pa dä xu̱ki yä nguu.

¿Te pe̱fi nuꞌu̱ yä ku faxte pa di nsu de rä COVID-19 ꞌne pa su nuꞌu̱ märꞌaa? Nuꞌu̱ usa yä cubreboca ꞌne ꞌmai yabu̱ nꞌa de märꞌaa. ꞌNehe di jamäsu ge strä ntꞌaxi nuꞌu̱ yä luga habu̱ tai nuꞌu̱ yä ñhuni ꞌne ge nuꞌu̱ yä me̱fi ꞌnehe di nsu xä ñho de rä pandemia ja ngu xä mända yä autorida. ꞌNehe di jamäsu ge nuꞌu̱ toꞌo ma dä mfaxte pa dä thätsꞌi nuꞌu̱ yä despensa di nsu xä ñho, strä ntꞌaxi yä karro ꞌne di desinfecta ja ngu ri ꞌñehe. ꞌNehe pe̱ꞌtsi drä su̱ki nuꞌu̱ yä luga habu̱ ma dä me̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä despensa. Nuꞌu̱ yä ku pa bi tsoogi nuꞌu̱ yä despensa hingi joni getbu̱ de nuꞌu̱ yä ku häni.

Di thandi xä ñho hanja dä usa yä donäsio

Pa rä enero de rä 2021, rä Comité de Coordinadores bi ungä nse̱ki pa drä usa thogi de 25 yä miyon yä dolar pa dä tꞌumbäbi rä mfatsꞌi nuꞌu̱ toꞌo mi ñhandui nꞌa rä xuñha po ränge rä COVID-19. Yä ngu Betel ꞌne yä Comité de Socorro xa di su xä ñho nuꞌu̱ yä donäsio, ꞌne o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä dai yä hogä kosa ꞌne hintsꞌu̱ xä mädi. Por ejemplo, ha rä dähni Chile nuꞌu̱ yä ku de rä Comité de Socorro ma xä dai 750 yä kilo (1.653 libras) de gä lenteja. Pe hingä xki thogi nixi nꞌa nzänä ꞌne rä presio nuꞌu̱ yä lenteja xki bo̱tsꞌe yo mꞌiki rä mädi. Nuꞌu̱ yä ku ya xki gohi dä dai nuꞌu̱ yä lenteja ko näꞌä rä rꞌayꞌo presio. Pe yo ora mꞌe̱fa, näꞌä rä jäꞌi mi mpa bi xipäbi nuꞌu̱ yä ku ge mä nꞌa rä dai ja huadi xki goꞌtsi rꞌa yä lenteja nuꞌu̱ xki dai. Po rängeꞌä, näꞌä rä mpa bi xipäbi nuꞌu̱ yä ku ge ma xä papäbi nuꞌu̱ yä lenteja ko näꞌä rä presio mi pe̱ꞌtsi nꞌa nzänä änte.

Pe nuꞌmu̱ nuꞌu̱ yä ku bi ma pa dä rekohe nuꞌu̱ yä lenteja, näꞌä rä mpa ya himi ne dä umbäbi. Bi hyo̱xä rä thai ge nuꞌu̱ himi heke xä ñho nuꞌu̱ yä ñhuni ꞌne mi huahnitho toꞌo mi umbäbi ja ngu xki ja märꞌa yä jäꞌi. Nꞌa rä ku nguntꞌä bi ja nꞌa rä sadi ha rä mfeni, ꞌnepu̱ bi xipäbi näꞌä rä jäꞌi ge xki nja yä ntꞌani ha gatꞌho yä mhuntsꞌi pa xä fädi xä ñho toꞌo xa mäjuäni mi japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi. Nuꞌu̱ yä ku ꞌnehe bi xipäbi ge koꞌmu̱ nuꞌu̱ toꞌo mi japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi mi ꞌmu̱i ha rꞌa nꞌañꞌo yä luga, hänge xki thoki nuꞌu̱ yä despensa ko nuꞌu̱ yä kosa mi japäbi mꞌe̱di kada nꞌa de nuꞌu̱ yä familia. ꞌNehe bi xipäbi ge nuꞌu̱ myä boluntario ꞌne ge näꞌä rä bojä mi usa pa dä dai nuꞌu̱ yä kosa geꞌu̱ yä donäsio xä uni ndunthi yä testigo rä Jeoba. Näꞌä rä ñꞌo̱ho̱ himi tsa dä gamfri näꞌä bi yꞌo̱de. Hänge näꞌä bi uni näꞌä rä lenteja ja ngu näꞌä rä presio ya xki gohi ko nuꞌu̱ yä ku. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, pa näꞌä mä nꞌa rä mꞌiki bi dai yä despensa nuꞌu̱ yä ku, näꞌä rä ñꞌo̱ho̱ bi regala 400 yä kilo (882 libras) rä lenteja.

«Xa mäjuäni di mädi»

Nꞌa rä zi dängä nju rä zi biuda rä thuhu Lusu bi ꞌmu̱i ha Liberia ko ku̱tꞌa de nuꞌu̱ yä familia. Nꞌa rä pa mientra mi nzimxudi ꞌne mi heti rä testo de rä pa, rä ꞌme̱to Lusu de gä yoto nje̱ya bi da ngue̱nda ge ya mi othobi te dä zi. ꞌNe näꞌä bi ñꞌani: «Xibye̱, ¿te ma gä tsihu̱ mä nꞌa rato?». Pe rä zi nju Lusu bi hoꞌti ꞌne bi ꞌñembäbi ge näꞌä ya xki xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne ge hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ge Jeoba ma xä umbäbi näꞌä mi japäbi mꞌe̱di. Näꞌä ndeꞌä yä anciano de rä mhuntsꞌi bi zofo rä nju Lusu ꞌne bi ꞌñembäbi ge xä ma dä rekohe nꞌa rä despensa. Näꞌä rä nju enä: «Mä ꞌme̱to enä ge nubye̱ hinte mä duda pe̱ꞌtsi ge Jeoba o̱de yä sadi, ngeꞌä bi hyandi hanja bi dädi mä sadi».

Nꞌa rä ꞌme̱hñä de rä República Democrática del Congo ꞌmu̱i getbu̱ de nꞌa rä familia yä testigo rä Jeoba. Nuꞌmu̱ bi hyandi ge nuꞌu̱ yä besinu mi häni yä despensa de märꞌa Testigo, näꞌä bi ꞌñenä: «Nuꞌmu̱ xti thogi rä pandemia ma gä Ntestigo ꞌnehe, ngeꞌä nuyu̱ xa mäjuäni tuyämu̱i po yä ku ha nuya yä pa xi xä ñhei». Rä däme bi ꞌñembi: «¿Ma gi Ntestigo se̱he̱ po nꞌa buxa rä arro?». Näꞌä bi dädi: «Hinä, hingä po geꞌä. Pe ko näꞌä rä buxa de gä arro udi ge xa mäjuäni di mädi».

Hängu di jamädihe po nuꞌu̱ yä donäsio xkä unihu̱, ngeꞌä njabu̱ yä testigo rä Jeoba nguntꞌä xä za xä matsꞌi nuꞌu̱ yä ku ha nunä rä pandemia. Xa mäjuäni di ne gä rꞌaꞌähe rä njamädi po nuꞌu̱ yä donäsio gi jahu̱ po mäde de nuꞌu̱ rꞌa nꞌañꞌo yä forma di tsu̱dihu̱ ha donate.jw.org.