-
Jefté bi ja nꞌa rä kohiNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 36
Jefté bi ja nꞌa rä kohi
Yä israelita ya xki ꞌuege mänꞌaki de rä Zi Dada Jeoba ꞌne nubye̱ asta mi xo̱kämbeni yä hyate zidada. Pe nuꞌu̱ yä hyate zidada himi tsa dä ñäni de nuꞌu̱ yä nkontra, ꞌne ya xki sufri po ndunthi yä je̱ya. Nubye̱, ¿gi pädi te bi me̱fiꞌu̱? Bi bäntebi rä mfatsꞌi Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Xtä pekahe kontra geꞌi. Po rä mäte, ñängägihe de nuꞌu̱ mä nkontrahe». Yä israelita bi hñäki nuꞌu̱ yä idolo ꞌne bi mu̱di bi xo̱kämbeni mänꞌaki Jeoba. Po rängeꞌä, Jeoba bi matsꞌiꞌu̱.
Yä israelita bi huahni nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ mi rä thuhu Jefté. Näꞌä go ma xä gu̱hni yä soldado yä israelita pa xä ntunkui yä ammonita. Jefté bi ja nꞌa rä kohi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Mu̱ gi faxkägi gä tähä nunä tuhni, di prometeꞌi gä rꞌaꞌi näꞌä toꞌo dä bo̱ni mꞌe̱tꞌo de mä nguu pa dä däkägi nuꞌmu̱ xkä pengi de rä tuhni». Jeoba bi yꞌo̱de rä sadi Jefté ꞌne bi matsꞌi pa bi dähä näꞌä rä tuhni.
¿Gi pädi toꞌo näꞌä bi bo̱ni pa bi dädi Jefté mi mengi ha rä nguu? Mi geꞌä rä tꞌixu. Näꞌä asta mi nei ꞌne mi pe̱i rä pandereta ko rä johya. Pe, ¿gi pädi? Jefté himi pe̱ꞌtsi märꞌa yä bätsi. ¿Xibye̱ te ma xä me̱fi Jefté? Bi beni näꞌä rä kohi xki ja ko Jeoba ꞌne bi ꞌñenä: «¡Ay, mä zi tꞌixu! ¡Hängu rä dumu̱i di rꞌakägi! Nuga xtä ja nꞌa rä kohi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne nubye̱ pe̱ꞌtsi te gä kumpli, ma gä tsixäꞌi ha Siló pa gi pe̱päbi Jeoba ha rä tabernáculo». Rä tꞌixu bi ꞌñenä: «Pa, mu̱ nuꞌi xkä ja nꞌa rä kohi ko rä Zi Dada Jeoba, pe̱ꞌtsi te gi kumpli. Ho̱nse̱ di aꞌi gi rꞌakä nse̱ki gä ma ko nuꞌu̱ mä amiga po yo nzänä ha yä tꞌo̱ho̱. Mꞌe̱fa de geꞌä gä ma ha rä tabernáculo». Rä tꞌixu Jefté nzäntho bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ha rä tabernáculo, ꞌne tatꞌä je̱ya nuꞌu̱ yä amiga mi pa mi tso̱ni.
«Nuꞌä toꞌo mänꞌa go di mädi rä tꞌu̱ o rä tꞌixu ke gekägi, näꞌä hindä za dä de̱ngägi» (Mateo 10:37).
-
-
Jeoba bi nzofo SamuelNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 37
Jeoba bi nzofo Samuel
Rä däta majhä Elí mi pe̱ꞌtsi yoho yä tꞌu̱: Hofní ꞌne Finehás. Nuꞌu̱ mi mpe̱fi de gä majhä ha rä tabernáculo. Pe nuꞌu̱ himi o̱te yä mhända Jeoba, nixi mi udi rä tꞌekꞌei po geꞌä, menu po yä jäꞌi. Nuꞌmu̱ yä israelita mi hätsꞌi yä sacrificio pa rä Zi Dada Jeoba, Hofní ꞌne Finehás mi ju̱ nuꞌu̱ yä hogä ngo̱ pa go mi tsi. Elí mi pädi ge yä tꞌu̱ mi pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, pe näꞌä himi tsu̱i. ¿Te gi kamfri bi me̱fi Jeoba?
Mäske Samuel mänꞌa mi bäsjäꞌi ke Hofní ꞌne Finehás, näꞌä himi pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe nguꞌu̱. Po rängeꞌä, Jeoba xa mi numäñho Samuel. Nꞌa rä xui, Samuel ya mi ähä ꞌne bi yꞌo̱de ge ja toꞌo mi nzofo. Näꞌä nguntꞌä bi nangi, ꞌne bi ma habu̱ mi ähä Elí ꞌne bi ꞌñembäbi: «Xi di ꞌmakua». Pe Elí bi dädi: «Nuga hindä nzoꞌi. Pengi guä ähä». Hänge Samuel bi mengi ha rä tꞌähä. Geꞌätho bi me̱fi rä yo mꞌiki. Pe rä hñu mꞌiki, Samuel bi yꞌo̱de ge ja toꞌo mi nzofo mänꞌaki. Nubye̱ Elí bi da ngue̱nda ge rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mi nzofo Samuel. Elí bi ꞌñembäbi Samuel: «Mu̱ dä nzoꞌi mänꞌaki, pe̱ꞌtsi te gi thädi ꞌne gi ꞌñembäbi: “Xikägi Jeoba. Ri ꞌme̱go o̱de”».
Samuel bi mengi ha rä tꞌähä ꞌne bi yꞌo̱de ge ja toꞌo mi nzofo mänꞌaki ꞌne mi embäbi: «Samuel, Samuel». Näꞌä bi dädi: «Xikägi Jeoba. Ri ꞌme̱go o̱de». Jeoba bi ꞌñembäbi: «Xipäbi Elí ge ma gä hämpäbi nꞌa rä kastigo, tanto pa geꞌä ngu pa rä familia. Ngeꞌä näꞌä pädi ge yä tꞌu̱ pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ha mä tabernáculo, pe näꞌä hingi tsu̱i». Rä hyaxꞌä, Samuel bi nangi ꞌne bi xoki yä goxthi rä tabernáculo ja ngu mi pe̱fi nzäntho. Pe Samuel mi tsu dä xipäbi Elí näꞌä xki mändabi Jeoba. Nubye̱, Elí bi nzofo Samuel ꞌne bi yꞌambäbi: «Zi iho, ¿te bi xiꞌäꞌi Jeoba?». Oraꞌä, Samuel bi xipäbi Elí gatꞌho näꞌä xki mängä Jeoba.
Samuel bi sigi bi te ꞌne Jeoba nzäntho bi ꞌmu̱i kongeꞌä. Gatꞌho rä hnini Israel mi pädi ge Jeoba go xki huahni Samuel de gä profeta ꞌne de gä nzaya.
«Beni näꞌä ri Däta Hyokäte, nubye̱ gi bäsjäꞌitho» (Eclesiastés 12:1).
-
-
Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di SansónNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 38
Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di Sansón
Ndunthi yä israelita xki mu̱di dä xo̱kämbeni yä idolo mänꞌaki, hänge Jeoba bi hyopäbi ge yä filisteo xä u̱ni. Pe mi ꞌmu̱i rꞌa yä israelita nuꞌu̱ hää mi mädi rä Zi Dada Jeoba, ja ngu Manóah. Manóah ꞌne rä ꞌme̱hñä himi pe̱ꞌtsi yä bätsi. Nꞌa rä pa, Jeoba bi me̱hni nꞌa rä e̱nxe̱ pa dä nuu rä ꞌme̱hñä Manóah ꞌne bi ꞌñembäbi: «Ma gi pe̱ꞌtsi nꞌa rä bätsi ꞌne näꞌä go ma dä ñäni yä israelita de yä filisteo. Näꞌä ma dä näsareo». ¿Gi pädi toꞌo yä näsareo? Go geꞌu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xki umbäbi yä te Äjuä pa dä me̱päbi rä bolunta. Rꞌa de geꞌu̱ de yä boluntase̱, pe märꞌaa, go mi huahnise̱ Jeoba, ja ngu bi ja ko Sansón. ꞌNehe, nuꞌu̱ himi debe dä ñꞌäxi.
Mi thogi rä tiempo, bi mꞌu̱i rä tꞌu̱ Manóah, ꞌne bi hñuꞌmpäbiꞌu̱ Sansón. Nuꞌmu̱ Sansón ya mi nꞌa rä bäsjäꞌi, Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di. ¡Mi tsa dä hyo nꞌa rä lion se̱he̱ ko yä yꞌe̱! Nꞌa rä pa, bi hyo 30 yä filisteo. Hänge yä filisteo xa mi u̱tsa ꞌne mi honi hanja dä hyo. Nꞌa rä xui, Sansón bi gohi bi ñꞌähä ha rä hnini Gaza, ꞌne nuꞌu̱ yä nkontra mi ndo̱ꞌmi ha rä goxthi rä hnini pa xä hyo ngu xä hyatsꞌi. Pe ngu mäde rä xui, Sansón bi nangi ꞌne bi kꞌu̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä goxthi mi kotꞌi rä hnini, ꞌne bi hñäxä nuꞌu̱ yä goxthi asta ha rä ndehe nꞌa rä tꞌo̱ho̱, getbu̱ de Hebrón.
Nubye̱, yä filisteo bi ma bä nuu Dalila, näꞌä rä nobia Sansón ꞌne bi ꞌñembäbiꞌä: «Gä jutꞌäꞌihe yä mꞌotho yä bojä de gä plata, mu̱ gi xikägihe de habu̱ bi ehe näꞌä rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi Sansón. Di ne gä ju̱he pa gä kotꞌihe ha rä fadi». Dalila xa mi tsu̱di rä nkꞌatꞌä bojä, hänge bi me̱fi näꞌä bi sipäbi. Ri mu̱di, Sansón himi ꞌne dä xipäbi Dalila de habu̱ mi ehe näꞌä rä tsꞌe̱di mi pe̱ꞌtsi. Pe Dalila bi sigi bi yꞌambäbi asta xa bi xipäbi. Sansón bi ꞌñembäbi: «Nunka xä tꞌäxkägi ngeꞌä drä näsareo. Mu̱ dä tꞌäxkägi, ma gä ꞌme̱di mä tsꞌe̱di». ¿Bi hogi näꞌä bi me̱fi Sansón? Hinä, näꞌä bi zose̱ ha rä trampa.
Mꞌe̱fa, Dalila bi ma bä xipäbi yä filisteo: «¡Ya di pädi de habu̱ bi ehe rä tsꞌe̱di Sansón!». Nubye̱, Dalila bi kai Sansón pa bi ñꞌähä ꞌne bi nzofo nꞌa rä jäꞌi pa bi ꞌñäxi. Oraꞌä, Dalila bi yꞌatsꞌi ꞌne bi ꞌñembäbi: «¡Sansón, bi zo̱ho̱ yä filisteo!». ¿Gi pädi te bi thogi? Sansón ya xki ꞌme̱di rä tsꞌe̱di. Nubye̱ yä filisteo bi pe̱ntꞌi Sansón, bi hñäꞌmpäbi yä da ꞌne bi zitsꞌi pa dä kotꞌi ha rä fadi.
Nꞌa rä pa, yä mꞌotho yä filisteo xki muntsꞌi pa mi xo̱kämbeni näꞌä rä zidada mi rä thuhu Dagón. Nuꞌu̱ xa mi mafi ꞌne mi enä: «Mä zidadahu̱ xä yꞌe̱ntꞌi ha mä yꞌe̱hu̱ Sansón. Guä ju̱kihu̱ de rä fadi pa dä jakhu̱ gä nthedehu̱». Nguntꞌä bi ma toꞌo bä ju̱ki, ꞌne bi ꞌmaꞌmi mädetho de nuꞌu̱ yoho yä nꞌo̱tse rä templo. Nubye̱, Sansón bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Oh Jeoba, po rä mäte, di bänteꞌi gi rꞌakägi rä tsꞌe̱di ke xi mä nꞌa mꞌiki». Pa nunä tiempo, Sansón ya xki te yä xtää mänꞌaki, hänge bi mihi ko ngatꞌho rä tsꞌe̱di nuꞌu̱ yoho yä nꞌo̱tse rä templo ꞌne bi yꞌentꞌi asta xa bi dagi ꞌne bi hyo gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi xki muntsꞌini. Xi Sansón, ¿bi za bi ñäni rä te? Hinä, näꞌä ja bi duni ꞌnehe.
«Pa gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe nuga di pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di po mäde de näꞌä toꞌo di rꞌakägi rä tsꞌe̱di» (Filipenses 4:13).
-
-
Rä mu̱di rey ha IsraelNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 39
Rä mu̱di rey ha Israel
Jeoba xki hñutsꞌi yä nzaya pa dä gu̱hni rä hnini Israel, pe mäske njabu̱, nuꞌu̱ mi ne dä me̱ꞌtsi nꞌa rä rey. Hänge nuꞌu̱ bi ꞌñembäbi rä profeta Samuel: «Gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä dähni pe̱ꞌtsi nꞌa rä rey, po rängeꞌä nuje ꞌnehe di nehe nꞌa rä rey». Pe Samuel xa himbi ho näꞌä mi adiꞌu̱ ꞌne nguntꞌä bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba. ¿Gi pädi te bi dädi Jeoba? Näꞌä bi ꞌñembäbi Samuel: «Rä hnini hingo xä rechazaꞌi, go di rechazagi. ꞌÑembäbiꞌu̱ ge dä za dä me̱ꞌtsi nꞌa rä rey, pe näꞌä rey ma dä yꞌapäbi ndunthi yä tꞌo̱tꞌe». Mäske njabu̱, yä israelita bi dädi: «¡Hindi mporta! ¡Nuje di nehe gä pe̱ꞌtsihe nꞌa rey!».
Nubye̱, Jeoba bi mändabi Samuel dä ma ha Ramá ꞌne dä huahni nꞌa rä rey. ¿Gi pädi te mi rä thuhu näꞌä rä mu̱di rey? Hää, mi rä thuhu Saúl. Rä profeta Samuel bi xiꞌspäbi rä aseite ha rä ñäxu Saúl ꞌne njabu̱ bi fädi ge Jeoba go xki hñutsꞌi de gä rey.
Mꞌe̱fa, Samuel bi muntsꞌi gatꞌho yä israelita pa dä ꞌñutiꞌu̱ toꞌo xki huahni Jeoba de gä rey. Pe mi da ngue̱nda Samuel, Saúl himi joꞌoni. ¿Gi pädi por hanja? Ngeꞌä näꞌä xki ñꞌägi. Nuꞌmu̱ bi thini, bi ju̱ki de habu̱ xki ñꞌägi ꞌne bi tsꞌitsꞌi ante rä thandi gatꞌho rä hnini. ¿Gi pädi? Saúl mänꞌa mi xä ñhetsꞌi de gatꞌho ꞌne xa mi mähotho. Nubye̱ Samuel bi ꞌñembäbi rä hnini: «Hyanthu̱ toꞌo xä huahni Jeoba». Yä israelita nguntꞌä bi mafi: «¡Dä mꞌu̱i pa nzäntho rä rey!».
Nuꞌmu̱ ja xki thutsꞌi de gä rey, Saúl mi o̱te rä profeta Samuel ꞌne mi pe̱fi gatꞌho näꞌä mi mändabi rä Zi Dada Jeoba. Pe mꞌe̱fa ya hinä. Nꞌa rä pa, Samuel bi ꞌñembäbi Saúl ge xä do̱ꞌmi asta xä zo̱niꞌä pa go xä uni yä sacrificio. Rä rey himi pe̱ꞌtsi rä se̱ki pa go dä uni yä sacrificio. Pe ya mi bi ndee ꞌne rä profeta Samuel tobe himi tso̱nitho, hänge Saúl go bi uni yä sacrificio. ¿Gi pädi te bi xipäbi Samuel? Näꞌä bi ꞌñembäbi: «Nuꞌi ngi pädi ge pe̱ꞌtsi te gi yꞌo̱te Jeoba, pe hingä pe̱fi njabu̱». ¿Gi kamfri ge Saúl nubye̱ hää ma xä yꞌo̱te Jeoba?
Mꞌe̱fa, Saúl bi ma bä ntunkui yä amalequita, ꞌne Samuel bi mändabi ge xä hyo gatꞌho. Pe, Saúl himbi hyo rä rey Agag. Nubye̱, Jeoba bi ꞌñembäbi Samuel: «Saúl xä ꞌuege de geki, näꞌä ya hingi o̱tkägi». Samuel xa bi durämu̱i ꞌne bi ꞌñembäbi Saúl: «Jeoba ma dä huahni mä nꞌa rä rey, ngeꞌä nuꞌi ya hingi o̱te». Oraꞌä, Samuel bi gu̱ rä ꞌñuu pa dä mengi ha rä nguu, pe Saúl himi ne dä hye̱gi dä ma, hänge bi pe̱ntꞌi de rä mahe ꞌne bi tu̱mbäbi. Nubye̱, Samuel bi ꞌñembäbi Saúl: «Geꞌä ma dä me̱fi Jeoba kongeꞌi». Hää, Jeoba ya himi numäñho Saúl. Jeoba ma xä huahni nꞌa rä jäꞌi näꞌä hää di pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei ꞌne rä hogä yꞌo̱de, pa go xä hñutsꞌi de gä rey ha Israel.
«Mänꞌa xä ñho gä o̱dehu̱ ke nꞌa rä sacrificio» (1 Samuel 15:22).
-
-
David ꞌne GoliatNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 40
David ꞌne Goliat
Jeoba bi ꞌñembäbi Samuel: «Ri ma ha rä ngu Jesé. Nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌu̱ ma dä zo̱ho̱ dä nrey ha Israel». Hänge Samuel bi me̱fi njabu̱. Mi hyandi näꞌä rä tꞌu̱ mädä Jesé, Samuel bi mbenise̱: «Zäi ge go gehni xä huahni Jeoba». Pe rä Zi Dada Jeoba himi mbeni ngu Samuel, hänge bi ꞌñembäbi: «Nuga di handi näꞌä ja ha rä koraso yä jäꞌi, hingä ho̱nse̱ tengu di nheki rä mꞌai».
Nubye̱, Jesé bä tsimpäbi Samuel mä rꞌato yä tꞌu̱. Pe Samuel bi ꞌñenä: «Jeoba hinxä huahni nixi nꞌa de gehyu̱. ¿Se̱he̱ gehyu̱ ri tꞌu̱?». Jesé bi dädi: «Di ꞌme̱di näꞌä mä gäxä tꞌu̱, rä thuhu David, pe bi fadi yä de̱ti». Mi zo̱ho̱ David, Jeoba bi ꞌñembäbi Samuel: «¡Go gehni xtä huahni!». Nubye̱, Samuel bi xiꞌspäbi rä aseite ha rä ñäxu David. Njabu̱, bi fädi ge go geꞌä xki huahni Jeoba pa dä zo̱ho̱ dä nrey ha Israel.
Nꞌa rä tiempo mꞌe̱fa, yä israelita mi ntuhni ko yä filisteo. Pe yä filisteo mi zi nꞌa rä däta soldado mi rä thuhu Goliat. ¿Gi pädi te mi pe̱fi Goliat? Hyaxtho xa mi theni yä israelita ꞌne mi enä: «Guä pe̱nkägihu̱ua nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ pa gä ntunꞌmee. Mu̱ dä däkägi, nuꞌmu̱ gä mꞌe̱gohe pa geꞌähu̱. Pe mu̱ gä täpäbi, nuꞌmu̱ go gi mꞌe̱gohu̱ pa gekhe».
David bi ma ha rä kampamento yä israelita pa bi hñäꞌspäbi te dä zi nuꞌu̱ yä ku mi yä soldado. Mi zo̱ni ha näꞌä lugaꞌä, bi yꞌo̱de te gatꞌho mi mängä Goliat. Nubye̱ David bi ꞌñenä: «¡Nuga go ma gä ntunꞌmee!». Pe Saúl bi ꞌñembäbi: «Pe nuꞌi xa gi bätsitho». David bi dädi: «Jeoba go ma dä maxkägi».
Hänge Saúl bi hmipäbi rä armädura, pe David bi ꞌñenä: «Nuga hingi tsa gä ntuhni kongehya». Nubye̱, David bi gu̱ rä ntꞌe̱ndo ꞌne bi ma ha rä ñhee, bä jo ku̱tꞌa yä kongädo ꞌne bi yꞌu̱tꞌi ha rä murra. Mꞌe̱fa de geꞌä, bi ma pa dä ntunkui Goliat. ¿Gi pädi te bi mängä Goliat mi hyandi David? Näꞌä bi ꞌñembäbi: «¡Guä ekua, ma gi nuhmä te gä o̱tꞌäꞌi! Ma gä umbä ri ngo̱ yä pada ꞌne yä zuꞌue pa dä zi». ¿Gi kamfri ge bi ntsu David? Hinä, näꞌä bi ꞌñembäbi: «Nuꞌi xki ꞌñepu̱ ko ri majuai ꞌne ko ri lansa, pe nuga xti mabu̱ po rä thuhu Jeoba. Nuꞌi hingi ntuhni kongekhe, gi ntuhni ko rä Zi Dada Jeoba. Gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi yꞌoua, ma dä hyandi ge rä Zi Dada Jeoba mänꞌa ja rä tsꞌe̱di ke nꞌa rä majuai ꞌne nꞌa rä lansa. Näꞌä go ma dä yꞌe̱ntꞌäꞌihu̱ ha mä yꞌe̱he».
Nubye̱, David bi yꞌe̱ntꞌä nꞌa rä do ha rä ntꞌe̱ndo ꞌne bi yꞌe̱mbäbi Goliat ko ngatꞌho rä tsꞌe̱di. Ko rä mfatsꞌi Jeoba, näꞌä rä do bi zu̱päbi ha rä de Goliat. Näꞌä bi dagi ꞌne bi du. Mi hyandi njabu̱ yä filisteo, nuꞌu̱ xa bi ntsu ꞌne bi nextꞌi bi ma. Xi nuꞌi, ¿gi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ja ngu David?
«Pa yä mexiꞌmhai gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe xä ñhei, pe pa Äjuä hinä, ngeꞌä Näꞌä tsa dä me̱fi gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe» (Marcos 10:27).
-
-
David ꞌne SaúlNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 41
David ꞌne Saúl
Rä rey Saúl bi hñutsꞌi David ngu nꞌa rä ndä de gä soldado mꞌe̱fa de bi hyo Goliat. David bi dähä ndunthi yä tuhni ꞌne xa bi mfamoso. Kada mi pengi de nꞌa rä tuhni, yä ꞌme̱hñä mi nei ꞌne mi tuhu njaua: «Saúl xä hyo nꞌa hängu mꞌo yä nkontra, pe David xä hyo xa ndunthi yä mꞌotho yä nkontra». Po rängeꞌä, Saúl bi mu̱di xa bi u̱tsa David ꞌne dende geꞌmu̱ bi hyoni hanja dä hyo.
David xa mi pädi dä me̱i xä ñho rä arpa. Nꞌa rä pa, nuꞌmu̱ David mi pe̱i rä arpa, Saúl bi tsapi dä hyo ko nꞌa rä lansa. Pe David nguntꞌä bi ꞌuengi pa himbi zu̱di, ꞌne näꞌä rä lansa bi nꞌo̱tꞌe ha rä jädo. Mꞌe̱fa de geꞌä, Saúl mi sigi mi honi hanja dä hyo David. Po rängeꞌä, David pe̱ꞌtsi te bi ꞌmatꞌi ꞌne bi ma bä ñꞌägi ha yä yꞌotꞌä hai.
Nubye̱ Saúl bi zitsꞌi 3.000 yä soldado pa bi ma dä hyoni David. ¿Gi pädi te bi thogi? Saúl bi yu̱tꞌi ha näꞌä rä kueba habu̱ xki ñꞌägi David ꞌne yä soldado. Nuꞌu̱ yä soldado David, bi ꞌñembäbi: «Gehnä ri oportunida pa gi hyo rä rey Saúl». David bi joni rꞌamätsꞌu̱u̱ habu̱ mi hudi Saúl ꞌne bi hye̱kuäbi nꞌa xe̱ni rä hee nsinke bi da ngue̱nda. Pe mꞌe̱fa de geꞌä, David xa bi u̱ rä mfeni ngeꞌä xki ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei näꞌä rä rey xki huahni Jeoba. David himbi hyopäbi ge nuꞌu̱ yä soldado xä hyo rä rey Saúl. Pe nuꞌmu̱ Saúl bi bo̱ni de rä kueba, dende yabu̱ David bi maꞌti ꞌne bi ꞌñembäbi: «Xä za xtä hoꞌi, pe hindä pe̱fi njabu̱». ¿Gi kamfri ge nubye̱ Saúl bi mu̱di bi numäñho David?
Hinä. Saúl mi sigi mi honi David pa xä hyo. Hänge nꞌa rä xui, David ꞌne Abisái, näꞌä rä sobrinu, bi yu̱tꞌi mä ntꞌägi ha rä kampamento Saúl mientra gatꞌho nuꞌu̱ soldado mi ähä. Asta Abner; näꞌä toꞌo mi su rä rey Saúl, mi ähä ꞌnehe. Nubye̱ Abisái bi ꞌñembäbi David: «¡Nubye̱ hää ma gä hohu̱ Saúl! Hyopkägi gä ho». Pe David bi ꞌñembäbi: «Jeoba go ma dä hñämpäbi ngue̱nda. Mänꞌa dä hogi gä häꞌspäbihu̱ rä lansa ꞌne rä mpothe ꞌne gä maha».
ꞌNepu̱, David ꞌne nuꞌu̱ yä soldado bi bo̱tsꞌe ha nꞌa rä tꞌo̱ho̱ ꞌne dende gehni bi maꞌti Abner ꞌne bi ꞌñembäbi: «¡Abner! ¿Por hanja hingä su rä rey? ¿Habu̱ ja rä mpothe ꞌne rä lansa?». Saúl nguntꞌä bi bädi ge mi geꞌä David ꞌne bi ꞌñembäbi: «Xä za xkä hyogägihmä, pe hingä pe̱fi njabu̱. Di pädi xä ñho ge go ma gi nrey ha Israel». Nubye̱, Saúl bi mengi ha rä nguu. Pe hingä gatꞌho rä familia Saúl mi u̱tsa David.
«Yꞌo̱thu̱ ntsꞌe̱di pa gi ꞌmu̱hu̱ nꞌa rä hogä mꞌu̱i ko ngatꞌho yä jäꞌi. Mä zi mhädi kuꞌihu̱, oxki koꞌtsuähu̱ nuꞌu̱ toꞌo dä yꞌo̱tꞌäꞌihu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i, tsokuäthohu̱ Äjuä» (Romanos 12:18, 19).
-
-
Jonatán himi tsu ꞌne xa mi mädi DavidNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 42
Jonatán himi tsu ꞌne xa mi mädi David
Näꞌä rä tꞌu̱ mädä rä rey Saúl mi rä thuhu Jonatán, näꞌä xa mi pädi dä ntuhni ꞌne himi tsu. Hänge David bi ꞌñenä ge Jonatán mänꞌa mi tihi ke nꞌa rä nxu̱ni ꞌne mänꞌa mi ja rä tsꞌe̱di ke nꞌa rä lion. Nꞌa rä pa, Jonatán bi hyandi ge rꞌa yä filisteo mi yꞌoni ha rä tꞌo̱ho̱. Hänge bi ꞌñembäbi näꞌä rä ꞌme̱go mi ñꞌoui: «Ma gä ntuhnihu̱ kongehyu̱, ho̱nse̱ mu̱ Jeoba dä rꞌakägihu̱ nꞌa rä señä. Mu̱ yä filisteo dä matkägihu̱ ꞌne dä ꞌñengägihu̱: “Guä po̱xu̱”, nuꞌmu̱ ma gä pädihu̱ ge dä za gä ntuhnihu̱ kongehyu̱». ¿Gi pädi te bi thogi? Yä filisteo bi maꞌti Jonatán ꞌne bi ꞌñembäbi: «¡Guä po̱xu̱ pa gä ntuhnihu̱!». Nubye̱, Jonatán ꞌne näꞌä rä ꞌme̱go mi ñꞌoui bi bo̱tsꞌe ha näꞌä rä tꞌo̱ho̱ ꞌne bi hyo 20 yä filisteo.
Koꞌmu̱ Jonatán mi geꞌä rä tꞌu̱ mädä Saúl, go ri ꞌñepäbihmä xä zo̱ho̱ xä nrey xti du rä dada. Pe Jonatán mi pädi xä ñho ge Jeoba go xki huahni David pa dä nrey, hänge himi pe̱ꞌspäbi rä embidia. En lugar de geꞌä, nuꞌu̱ bi me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ꞌne bi mfatsꞌi nꞌa ngu mänꞌaa. Pa bi ꞌñudi Jonatán ge xa mäjuäni mi mädi David, bi umbäbi rä hee, rä majuai, rä arko ꞌne rä ngu̱tꞌi.
Nuꞌmu̱ David mi ꞌmatꞌi de Saúl, Jonatán bi ma bä tsu̱di ꞌne bi ꞌñembäbi: «Pe̱ꞌtsi te xa gi ze̱ti ꞌne gi mbaliente. Jeoba go xä huahnäꞌi pa gi nrey. Asta mä dada pädi xä ñho ge Jeoba go xä huahnäꞌi». ¿Gi hohmä gi pe̱ꞌtsi nꞌa ri hogä amigo ngu Jonatán?
Ndunthi yä mꞌiki, Jonatán bi arriesga rä te po dä matsꞌi David. Jonatán mi pädi ge rä dada xa mi u̱tsa David ꞌne mi ne dä hyo. Hänge näꞌä bi ꞌñembäbi rä dada: «Mu̱ gi hyo David, ma gi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta pekado. Näꞌä hinte mä ntsꞌomꞌu̱i xä yꞌo̱tꞌe». Saúl himbi ho näꞌä bi xipäbi Jonatán, hänge xa bi nkue̱ kongeꞌä. Rꞌa yä je̱ya mꞌe̱fa, Saúl ꞌne Jonatán bi du mähye̱gi ha nꞌa rä tuhni.
Mꞌe̱fa de bi du Jonatán, David bi ma bä honi Mefibóset, näꞌä rä tꞌu̱ Jonatán. Ora bi dini, David bi ꞌñembäbi: «Koꞌmu̱ ri dada mi mä amigo, nuga nzäntho ma gi suꞌi. Ma gi ꞌmu̱i ha mä palasio ꞌne mä gi ñuni kongeki ha mä mexa». David nunka bi pumfri Jonatán.
«Gehnä mä mhända di ꞌme̱pähu̱: mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa ngu xtä mäꞌäꞌihu̱. Nuꞌä toꞌo dä du po yä amigo, go geꞌä mänꞌa rä dängi rä mhäte de gatꞌho» (Juan 15:12, 13).
-
-
Rä rey David bi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä pekadoNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 43
Rä rey David bi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä pekado
Mi du Saúl, David bi zo̱ho̱ bi nrey. Näꞌä mi pe̱ꞌtsi 30 yä je̱ya. Rꞌa yä je̱ya mꞌe̱fa, David mi to̱ge mäñä de rä nguu ꞌne dende gehni bi hyandi nꞌa rä ꞌme̱hñä xa mähotho. David bi zo̱ho̱ bi bädi ge näꞌä ꞌme̱hñä mi rä thuhu Bat-Seba ꞌne ge xki nthäti ko Urías, nꞌa de nuꞌu̱ yä soldado. ¿Gi pädi te bi me̱fi David? Näꞌä bi mända dä tsꞌispäbi Bat-Seba ha rä nguu pa bi mꞌe̱ngui, ꞌne näꞌä bi ndatꞌhi. David mi ne dä ꞌñägi näꞌä rä pekado xki yꞌo̱tꞌe. Hänge bi mändabi näꞌä rä jefe de rä ejército xä hñutsꞌi Urías ndelante de gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä soldado pa nguntꞌä bi tho. Mꞌe̱fa de geꞌä, David bi nthäti ko Bat-Seba.
Pe Jeoba bi hyandi gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe xki me̱fi David. Hänge rä Zi Dada Jeoba bi me̱hni rä profeta Natán pa dä ñäui David. Natán bi ꞌñembäbi: «Mi ꞌmu̱i nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä xa mi riko ꞌne mi pe̱ꞌtsi xa ndunthi yä de̱ti, ꞌne mi ꞌmu̱i nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä mi hyoya ꞌne mi pe̱ꞌtsi ho̱nse̱ nꞌadä rä zi de̱ti näꞌä xa mi mädi. Pe näꞌä rä ñꞌo̱ho̱ xa mi riko, bi hñämbäbi rä de̱ti näꞌä rä ñꞌo̱ho̱ mi hyoya». Mi yꞌo̱de njabu̱ David, xa bi bo̱ rä kue̱ ꞌne bi ꞌñenä: «¡Näꞌä rä ñꞌo̱ho̱ bi yꞌo̱tꞌe njabu̱, pe̱ꞌtsi te dä du!». Nubye̱, Natán bi ꞌñembäbi David: «¡Nuꞌi gi nja ngu näꞌä rä ñꞌo̱ho̱ꞌä!». David xa bi durämu̱i ꞌne bi ꞌñembäbi Natán: «Xtä o̱tꞌe nꞌa rä däta pekado kontra Jeoba». David ꞌne rä familia bi thogi ndunthi yä xuñha po näꞌä rä pekado xki yꞌo̱tꞌe. Jeoba bi kastiga David, pe himbi hyo ngeꞌä mi rä umilde ꞌne bi arrepenti ko ngatꞌho rä koraso.
David xa mi nehmä xä hyoki nꞌa rä templo pa Jeoba. Pe Jeoba go bi umbäbi näꞌä rä nsu Salomón, nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌu̱. Nubye̱ David bi ꞌñenä: «Rä templo rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi te dä gohi xa mähotho. Salomón tobe nꞌa rä bäsjäꞌi, pe nuga ma gä fatsꞌi gä muntsꞌi gatꞌho nuꞌu̱ yä material ma dä ja mꞌe̱di». ¿Gi pädi? David bi uni ndunthi yä bojä pa bi thoki rä templo. Bi hyoni yä me̱fi nuꞌu̱ xa mi pädi dä mpe̱fi, bi muntsꞌi rä oro ꞌne rä plata, ꞌne bä hä yä zaa de gä cedro dende rä hnini Tiro ꞌne Sidón. Nuꞌmu̱ David ya mi ꞌme̱päbi tsu̱tho pa dä du, bi umbäbi Salomón nuꞌu̱ yä plano de rä templo ꞌne bi ꞌñembäbi: «Jeoba bi mändagi gä ofo nuya yä instrucción pa gä rꞌaꞌi. Näꞌä ma dä maxꞌäꞌi. Xa dä mbaliente, xa dä ze̱di ꞌne ja nunä rä ꞌme̱fi».
«Näꞌä toꞌo ägi yä pekado hingä ma dä mabi xä ñho, pe näꞌä toꞌo di da yä pekado ꞌne tsopu̱, ma dä ꞌme̱ꞌspäbi rä nhuekäte» (Proverbios 28:13).
-
-
Nꞌa rä templo pa rä Zi Dada JeobaNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 44
Nꞌa rä templo pa rä Zi Dada Jeoba
Nuꞌmu̱ Salomón bi mu̱di bi mända ha Israel, Jeoba bi yꞌambäbi: «¿Te gi ne gä rꞌaꞌi?». Salomón bi dädi: «Nuga xa di bätsitho, ꞌne hindi pädi hanja gä mända. Po rä mäte, rꞌakägi rä mfädi pa gä mända xä ñho ri hnini». Hänge Jeoba bi ꞌñembäbi: «Koꞌmu̱ gä yꞌakägi rä mfädi, ma gä japi mänꞌa dä nja ri mfädi ke gatꞌho yä mexiꞌmhai. ꞌNehe ma gä rꞌaꞌi ndunthi yä ñho ꞌne mu̱ gi pe̱fi gatꞌho näꞌä gä mändaꞌi, ma gi ꞌmu̱i po ndunthi yä je̱ya».
Salomón bi mu̱di bi hyoki rä templo. Bi usa rä oro, rä plata, yä zaa ꞌne yä do. Gatꞌho nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ ꞌne yä ꞌme̱hñä bi mfaxte, xa mi pädi dä mpe̱fi xä ñho. Bi zitsꞌi yoto nje̱ya pa bi uadi bi thoki rä templo. Mi zo̱ho̱ rä pa, yä israelita bi inägura rä templo ꞌne bi uni yä ofrenda ha rä altar. Salomón bi ndandiñähmu ndelante de rä altar ꞌne bi xatuäbi Jeoba: «Oh Jeoba, nuꞌi gi merese nꞌa rä templo mänꞌa rä dängi ꞌne mänꞌa mähotho ke nunä. Pe, po rä mäte, numäñho mä so̱kämbenihe ꞌne nuꞌu̱ mä sadihe». ¿Gi kamfri ge Jeoba bi ho näꞌä rä templo ꞌne bi yꞌo̱de näꞌä rä sadi bi ja Salomón? Mi uadi bi xadi Salomón, bä käi rä tsibi de mähetsꞌi ꞌne bi tsätꞌi gatꞌho nuꞌu̱ yä ofrenda. Mi hyandi njabu̱ yä israelita, nuꞌu̱ xa bi johya ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba bi ho näꞌä rä templo.
Po gatꞌho rä hnini Israel ꞌne asta ha nuꞌu̱ yä luga mi kohi xa yabu̱, yä jäꞌi bi yꞌo̱de hängu rä mfädi mi pe̱ꞌtsi Salomón. Gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi mi pe̱ꞌtsi yä xuñha, mi hombäbi rä mfatsꞌi Salomón. ꞌNehe, asta rä reinä de Seba xki yꞌo̱de de rä mfädi Salomón, hänge näꞌä bi ma pa dä hyandäse̱ mu̱ xa mäjuäni. Mi hyandi ge Salomón bi dädi xä ñho gatꞌho nuꞌu̱ yä ntꞌani xki yꞌo̱tpäbi, näꞌä bi ꞌñembäbi: «Nuga hingä ndi kamfri näꞌä xki sikägi de geꞌi, pe nubye̱ di handäse̱ ge mänꞌa ndunthi näꞌä rä mfädi gi pe̱ꞌtsi. Ri Zi Dada Jeoba xä jäpiꞌi». Durante nuꞌu̱ yä je̱yaꞌu̱, yä israelita bi me̱ꞌtsi nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho. Pe himbi njabu̱ nzäntho.
«ꞌMu̱kua nꞌa toꞌo mänꞌa xi ja rä nsu ke rä Salomón» (Mateo 12:42).
-
-
Rä tsꞌu̱tꞌhui Salomón bi hegeNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 45
Rä tsꞌu̱tꞌhui Salomón bi hege
Mientra Salomón bi xo̱kämbeni Jeoba, gatꞌho yä israelita bi me̱ꞌtsi nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho. Pe mꞌe̱fa, Salomón bi nthätui ndunthi yä ꞌme̱hñä de märꞌa yä hnini, ꞌne nuꞌu̱ bi japi bi ꞌuege de Jeoba ꞌne bi mu̱di bi xo̱kämbeni yä idolo. Hänge Jeoba xa bi nkue̱ ko Salomón ꞌne bi ꞌñembäbi: «Ma gä häki rä tsꞌu̱tꞌhui de ri familia ꞌne ma gä heke pa dä nja yoho yä hnini. Nꞌa däta parte go ma gä umbäbi nꞌa de nuꞌu̱ ri ꞌme̱go, pe ri familia ma dä gohui ho̱nse̱ nꞌa tꞌu̱kä parte».
¿Gi pädi te bi me̱fi Jeoba pa gatꞌho bi ntiende xä ñho näꞌä mi ne dä mää? Nꞌa rä pa, Jeroboán, nꞌa de nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Salomón, bi nthe̱ui ha rä ꞌñuu rä profeta Ahíya. Nubye̱, rä profeta Ahíya bi hñäki rä hee, bi tu̱ni ꞌne bi po̱mbäbi 12 yä xe̱ni. ꞌNepu̱, bi ꞌñembäbi Jeroboán: «Jeoba ma dä hñäki rä tsꞌu̱tꞌhui de rä familia Salomón ꞌne ma dä heke pa dä nja yoho yä hnini. Nuꞌi pe̱ꞌtsi te gi ju̱ 10 yä xe̱ni de nunä hee, ngeꞌä go mä gi mända 10 yä tribu». Mi bädi Salomón näꞌä xki thogi, xa bi nkue̱ ꞌne bi tsapi dä hyo Jeroboán. Pa bi ñäni rä te Jeroboán, näꞌä pe̱ꞌtsi te bi ma pa Egipto. Rꞌa yä je̱ya mꞌe̱fa, Salomón bi du, ꞌne nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌu̱ mi rä thuhu Rehoboam go bi gohi de gä rey. Nuꞌmu̱ Jeroboán bi bädi ge ya xki du Salomón, näꞌä bi mengi ha Israel. Nubye̱, ¿gi pädi te bi thogi?
Mꞌe̱fa, nuꞌu̱ yä ansiano de rä hnini Israel bi ꞌñembäbi Rehoboam: «Mu̱ gi trata xä ñho rä hnini, rä hnini ma dä ꞌmu̱i de ri lado». Pe nuꞌu̱ yä amigo mi yä bäsjäꞌi bi ꞌñembäbi: «Pe̱ꞌtsi te xa gi ntsꞌomꞌu̱i ko rä hnini ꞌne japi xa dä mpe̱fi ndunthi». Rehoboam bi me̱fi ja ngu xki xipäbi nuꞌu̱ yä amigo ꞌne xa bi ntsꞌomꞌu̱i. Po rängeꞌä, yä jäꞌi bi nju̱tsꞌi kontra geꞌä ꞌne go bi hñutsꞌi Jeroboán de gä rey ha nuꞌu̱ 10 yä tribu. Näꞌä rä tsꞌu̱tꞌhui de nuꞌu̱ 10 yä tribu, bi fädi ngu rä tsꞌu̱tꞌhui de rä norte. ꞌNe rä tsꞌu̱tꞌhui de nuꞌu̱ yoho yä tribu, bi fädi ngu rä tsꞌu̱tꞌhui de rä sur, ꞌne nuꞌu̱ nzäntho bi yꞌo̱te rä rey Rehoboam. Njabu̱ bi hege nuꞌu̱ 12 yä tribu de rä hnini Israel.
Jerusalén mi geꞌä nꞌa de nuꞌu̱ yä hnini mi mända rä rey Rehoboam. Hänge Jeroboán himi ne ge yä jäꞌi xä ma asta Jerusalén pa dä xo̱kämbeni Jeoba, ngeꞌä näꞌä mi tsu ge yä jäꞌi go xä de̱ni Rehoboam. Hänge bi hyoki yoho yä tꞌu̱kä doro de gä oro ꞌne bi ꞌñembäbi rä hnini: «Jerusalén bi kohi xa yabu̱, mänꞌa dä hogi gi kohihu̱ ꞌne gi ndänehu̱ nuya yä tꞌu̱kä doro». Yä jäꞌi bi yꞌo̱te Jeroboán, hänge nuꞌu̱ bi ꞌuege mänꞌaki de Jeoba.
«Ogi nju̱nihu̱ mähye̱gi ha nꞌa rä yugo ko nuꞌu̱ hingä yä gamfri. Ngeꞌä ¿te mä ntsitsꞌi ja entre rä justisia ko rä injustisia? [...] O ¿te pe̱ꞌtsi mähye̱gi nꞌa rä gamfri ko nꞌa rä ꞌñägamfri?» (2 Corintios 6:14, 15, TNM).
-
-
Jeoba go geꞌä rä Zi Dada xa mäjuäniNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 46
Jeoba go geꞌä rä Zi Dada xa mäjuäni
Ha nuꞌu̱ 10 yä tribu de Israel bi mꞌu̱i ndunthi yä rey nuꞌu̱ xa mi yä tsꞌomꞌu̱i, pe Acab, mänꞌa bi thogi näꞌä bi me̱fi. Acab bi nthätui nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä mi xo̱kämbeni Baal ꞌne xa mi rä tsꞌomꞌu̱i. Näꞌä mi rä thuhu Jezabel. Acab ꞌne Jezabel bi japi ge ndunthi yä jäꞌi dä xo̱kämbeni Baal ꞌnehe. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, nuꞌu̱ ꞌnehe bi mända dä thopäbi ndunthi yä profeta rä Zi Dada Jeoba. ¿Gi pädi te bi me̱fi Jeoba? Näꞌä bi me̱hni rä profeta Elías pa bi umbäbi nꞌa rä mensaje Acab.
Elías bi ꞌñembäbi Acab ge Jeoba hingä ma xä me̱hni yä yꞌee ha Israel, ngeꞌä näꞌä xa mi pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Ya xki thogi hñu nje̱ya ꞌne hinte mä sofo mi ja, ꞌne yä jäꞌi ya mi othobi te dä zi. Mꞌe̱fa, Jeoba bi me̱hni mänꞌaki Elías pa dä ñäui Acab. Nubye̱ rä rey Acab bi ꞌñembi Elías: «Nuꞌi ho̱nse̱ gi hä yä xuñha. Go gi tu rä tsꞌoki po gatꞌho näꞌä di thogihe». Elías bi dädi: «Nuga hingo mä tsꞌoki. Hinxä ꞌuäi ngeꞌä nuꞌi gi xo̱kämbeni Baal. Muntsꞌi rä hnini ꞌne nuꞌu̱ yä profeta Baal ꞌne tsitsꞌi ha rä ndehe rä tꞌo̱ho̱ Carmelo. Ja gehni ma gä handihu̱ toꞌo näꞌä xa mäjuäni rä Zi Dada».
Acab bi me̱fi ja ngu xki sipäbi ꞌne gatꞌho rä hnini bi muntsꞌi ha rä tꞌo̱ho̱ Carmelo. Nubye̱, Elías bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Pe̱ꞌtsi te gi huahnihu̱ toꞌo ma gi pe̱päbihu̱. Mu̱ Jeoba go geꞌä rä Zi Dada mäjuäni, go dä de̱nihu̱ꞌä. Pe mu̱ Baal go geꞌä rä zidada mäjuäni, go dä de̱nihu̱ꞌä. Ma gä handihu̱ toꞌo näꞌä xa mäjuäni rä Zi Dada. Nuꞌu̱ 450 yä profeta Baal debe dä hyoki nꞌa rä ofrenda ꞌne dä maꞌti rä zidada. Nuga ꞌnehe ma gä hoki nꞌa rä ofrenda ꞌne ma gä maꞌti rä Zi Dada Jeoba. Näꞌä toꞌo dä pe̱hni rä tsibi, go geꞌä rä Zi Dada xa mäjuäni». Gatꞌho rä hnini bi ꞌñenä ge hää.
Nuꞌu̱ yä profeta Baal bi hyoki yä ofrenda ꞌne bi maꞌti rä zidada xo̱ge rä pa ꞌne mi embäbi: «¡Baal, thädi!». Pe koꞌmu̱ Baal himi thädi, Elías bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Xa dä maꞌtihu̱ ntsꞌe̱di, xiꞌmu̱ bi ähä ꞌne ja mꞌe̱di gi yꞌatsꞌihu̱ pa dä nuhu». Ya kasi bi yu̱ rä Hyadi ꞌne nuꞌu̱ yä profeta Baal mi sigi mi maꞌti, pe Baal nunka bi dädi.
Nubye̱, Elías bi hñutsꞌi rä ofrenda ha rä altar ꞌne xa bi xiꞌspäbi ndunthi yä dehe. ꞌNepu̱ bi xadi njaua: «Jeoba, dä hyandi nunä rä hnini ge go geꞌi grä Äjuä mäjuäni». ¿Gi pädi te bi thogi? Jeoba nguntꞌä bi japi bä käi rä tsibi de mähetsꞌi ꞌne bi tsätꞌi näꞌä rä ofrenda. Mi hyandi njabu̱ yä jäꞌi, nuꞌu̱ bi ꞌñenä: «¡Jeoba go geꞌä rä Zi Dada xa mäjuäni!». Nubye̱ Elías bi ꞌñenä: «Oxki hopihu̱ dä ꞌmatꞌi nixi nꞌa de nuꞌu̱ yä profeta Baal». Näꞌä rä paꞌä, bi tho nuꞌu̱ 450 yä profeta Baal.
Mꞌe̱fa, bi nheki nꞌa zi xe̱kä gui mäñä de rä ndehe, ꞌne Elías bi ꞌñembäbi Acab: «Xä ꞌñepu̱ nꞌa rä däyꞌe. Ju̱ ri tsanza ꞌne ri ma ri nguu». ꞌNepu̱ bi ñuxä mähetsꞌi ko yä ꞌmo gui ꞌne bi mu̱di ꞌuäi xa ntsꞌe̱di. ¡Njabu̱ bi uadi rä seka! Acab nguntꞌä bi bo̱xä ha rä tsanza ꞌne bi ma. Nubye̱, Jeoba bi matsꞌi Elías pa xa bi nextꞌi ntsꞌe̱di ꞌne bi däpäbi rä tsanza Acab. Pe, ¿nubye̱ hää ma dä za dä mꞌu̱i temäꞌentho Elías? Ma gä hanthu̱.
«Dä bädi yä jäꞌi ge nuꞌi ri thuhu Jeoba, ꞌne ge ho̱nse̱ꞌi xä Ñhetsꞌiꞌi de gatꞌho rä xiꞌmhai» (Salmo 83:18).
-
-
Jeoba nupäbi rä mfeni ElíasNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 47
Jeoba nupäbi rä mfeni Elías
Mi bädi Jezabel ge xki thopäbi gatꞌho nuꞌu̱ yä profeta Baal, näꞌä xa bi bo̱ rä kue̱. Hänge bi me̱hni toꞌo bi ma dä nuu Elías ꞌne bi ꞌñembäbi: «Xudi ma gi tu ꞌnehe, ja ngu bi du nuꞌu̱ yä profeta Baal». Elías xa bi ntsu, hänge bi ꞌmatꞌi ꞌne bi ma ha rä yꞌotꞌä hai. Dende gehni, bi xatuäbi Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Jeoba, ya hingi tsa gä tse̱ti. Di ne gä tu». Elías xa xki zabi, hänge bi ntsaya ha rä xudi nꞌa rä arbol ꞌne bi doꞌmi rä tꞌähä.
¿Gi pädi te bi thogi? Jeoba bi me̱hni nꞌa rä e̱nxe̱ pa dä yꞌatsꞌi Elías ꞌne bi ꞌñembäbi ko rä mhäte: «Nangi gi ñuni». Mi nuhu Elías, bi hyandi ge mi jani nꞌa rä thuhme ꞌne nꞌa jarra rä dehe. Elías bi nangi bi ñuni, bi ntsithe ꞌne bi ñꞌähä mänꞌaki. Mꞌe̱fa, näꞌä rä e̱nxe̱ bi yꞌatsꞌi mänꞌaki ꞌne bi ꞌñembäbi: «Nangi gi ñuni. Mähyoni gi ju̱ rä tsꞌe̱di ngeꞌä xä ma näꞌä rä ꞌñuu ma gi ju̱u̱». Hänge Elías bi ñuni xä ñho. ꞌNepu̱, bi sigi bi ñꞌo po 40 yä pa ꞌne 40 yä xui, asta xa bi zo̱ni ha rä tꞌo̱ho̱ Horeb. Nubye̱, Elías bi yu̱tꞌi ha nꞌa rä kueba pa dä ñꞌähä. Pe Jeoba bi nzofo ꞌne bi ꞌñembäbi: «Elías, ¿por hanja gä ehe asta ha nunä luga?». Näꞌä bi dädi: «Yä israelita hinxä kumpli näꞌä bi prometeꞌi. Nuꞌu̱ xä hñäki nuꞌu̱ ri altar ꞌne xä hyo nuꞌu̱ ri profeta, ꞌne nubye̱, asta ne dä hyogägi ꞌnehe».
Jeoba bi ꞌñembäbi Elías: «Guä po̱ni de rä kueba». Nubye̱, Jeoba bi japi bi nja nꞌa rä däta bu̱nthi, ꞌnepu̱ nꞌa rä mbiꞌmhai, ꞌne mꞌe̱fa, bi japi bä käi nꞌa rä tsibi de mähetsꞌi. Pa ri uadi, Elías bi yꞌo̱de ge ja toꞌo mi nzofo. Oraꞌä, bi gu̱ rä hee ꞌne bi goꞌmi rä hmi. Nubye̱, Jeoba bi yꞌambäbi por hanja mi ꞌmatꞌi. Elías bi dädi: «Ya ho̱nse̱gi di kohi ngu ri profeta». Pe Jeoba bi ꞌñembäbi: «Hingä ho̱nse̱ꞌi gi kohi. Ha rä hnini Israel, tobe bi kohi mä 7.000 yä jäꞌi nuꞌu̱ di xo̱kämbenigi. Gi ma ꞌne guä xipäbi Eliseo ge go geꞌä xtä huahni pa dä mprofeta mꞌe̱fa de geꞌi». Elías nguntꞌä bi me̱fi näꞌä bi mändabi Jeoba. Mu̱ gi yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba, näꞌä ꞌnehe ma dä maxꞌäꞌi. Nubye̱ ma gä pädihu̱ te bi thogi ha nuꞌu̱ yä je̱ya himbi nja yä yꞌee.
«Ote gi turimu̱ihu̱. Näꞌä gi yꞌo̱thu̱, pa gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe xatuäbihu̱ ꞌne bäntebihu̱ Äjuä. Umbäbihu̱ njamädi ꞌne japäbihu̱ dä bädi Äjuä näꞌä gi ne gi yꞌaphu̱» (Filipenses 4:6).
-
-
Rä tꞌu̱ nꞌa rä biuda bi nangi de rä duNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 48
Rä tꞌu̱ nꞌa rä biuda bi nangi de rä du
Durante nuꞌu̱ yä je̱ya himbi nja yä yꞌee, Jeoba bi ꞌñembäbi Elías: «Gi ma ha Sarepta. Ja bi ꞌmu̱hni nꞌa rä biuda ꞌne näꞌä ma dä rꞌaꞌi te gi tsi». Nu mi zo̱ngä ha rä goxthi rä hnini, Elías bi hyandi nꞌa rä zi biuda mi yꞌoni mi muntsꞌi yä zaa. Elías bi yꞌapäbi nꞌa zi baso rä dehe. Ora näꞌä rä zi biuda bi ma dä hämpäbi rä dehe, Elías bi ꞌñembäbibye̱: «Po rä mäte, rꞌakägi ꞌnehe nꞌa zi xe̱ni rä thuhme». Pe näꞌä zi hyoya biuda bi ꞌñembäbi: «Hinte mä thuhme di pe̱ꞌtsi, otho te gä rꞌaꞌi. Ho̱nse̱ di pe̱ꞌtsi nꞌa tu̱i rä arina ꞌne nꞌa tu̱i rä aseite pa gä hokuäbi te dä zi mä zi tꞌu̱ ꞌne pa geki». Nubye̱, Elías bi ꞌñembi: «Jeoba xä promete ge mu̱ nuꞌi gi hyogägi nꞌa rä zi tꞌu̱kä thuhme pa gä tsi, näꞌä ri aseite ꞌne näꞌä rä arina gi pe̱ꞌtsi, ma dä dura asta xti mu̱di yä yꞌee».
¿Gi pädi te bi me̱fi näꞌä zi biuda? Näꞌä bi ma ha rä nguu ꞌne bä hokuäbi nꞌa rä zi tꞌu̱kä thuhme rä profeta Elías. Jeoba bi kumpli näꞌä xki promete, ngeꞌä himbi mꞌe̱päbi te dä zi näꞌä zi biuda ꞌne rä tꞌu̱. Himbi thege näꞌä rä arina mi pe̱ꞌtsi, nixi näꞌä rä aseite.
Mꞌe̱fa, näꞌä rä zi biuda bi thogi po nꞌa rä däta dumu̱i. Näꞌä rä zi bätsi bi zu̱ nꞌa rä ñheni ꞌne bi du, hänge näꞌä zi biuda bi bäntebi Elías dä matsꞌi. Elías bi zini näꞌä zi bätsi ꞌne bä pe̱gi ha rä fidi. Nubye̱, Elías bi xatuäbi Äjuä: «Zi Dada Jeoba, po rä mäte, japi dä nuhu nunä zi bätsi». Ha näꞌä tiempoꞌä, nixi nꞌa rä jäꞌi hixki nangi de rä du. Pe mäske njabu̱, Jeoba bi ja nꞌa rä däta milagro.
Hää, ko rä mfatsꞌi Jeoba, Elías bi gu̱tsꞌi de rä du näꞌä zi bätsi, ꞌne bi ꞌñembäbi näꞌä zi biuda: «¡Hyandi! Ri tꞌu̱ ya ja rä nzaki». Näꞌä zi biuda xa bi johya ꞌne bi ꞌñembäbi Elías: «Nubye̱ hää di pädi ge rä mꞌe̱hniꞌi Äjuä. Gatꞌho näꞌä gi mää di kumpli, ngeꞌä bi ehe de Jeoba».
«Hyanthu̱ yä kaa, nuꞌu̱ hingi potꞌi nixi xofo, nixi otho yä troha, pe Äjuä go geꞌä di ꞌuiniꞌu̱. ¡Pe nuꞌähu̱ mänꞌa gri muuihu̱ ke yä kaa, ꞌne mänꞌa gri muuihu̱ ke nuꞌäräza yä tsꞌintsꞌu̱!» (Lucas 12:24).
-
-
Jezabel bi hñäni rä kastigoNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 49
Jezabel bi hñäni rä kastigo
Acab mi ꞌmu̱i ha Jezreel ꞌne dende ha rä nguu, mi handi rä uä obxi Nabot. Acab mi ne dä dai näꞌä rä uä obxi, pe Nabot himbi ne bi papäbi. ¿Gi pädi por hanja? Ngeꞌä rä ley Äjuä mi mända ge hinto mi debe dä pa näꞌä rä erensia xki zokuäbi yä dada. Po rängeꞌä, Nabot himbi ne bi pa rä erensia. ¿Gi kamfri ge Acab bi ho näꞌä bi me̱fi Nabot? Hinä, näꞌä xa bi bo̱ rä nkue̱. Acab ꞌñenä mi nꞌa rä tꞌu̱kä bätsi, ngeꞌä himi ne dä ñuni, nixi himi ne dä bo̱ni de rä kuarto po näꞌä rä kue̱ mi pe̱ꞌtsi.
Rä ꞌme̱hñä Acab mi rä thuhu Jezabel ꞌne näꞌä xa mi rä tsꞌomꞌu̱i. Näꞌä bi ꞌñembäbi rä däme: «Nuꞌi go gä rey ha Israel ꞌne dä za gi pe̱ꞌtsi gatꞌho näꞌä go gi ne. Ma gä nuu te gä pe̱fi, pe näꞌä rä uä obxi go ma gi kohui». ¿Gi pädi te bi me̱fi Jezabel? Bi gu̱ꞌspäbi yä nkꞌuamba Nabot. Jezabel bi yꞌopäbi rꞌa yä karta nuꞌu̱ yä ansiano de rä hnini, ꞌne bi mändabiꞌu̱ dä mää ge Nabot xki zani Äjuä. Geꞌä bi me̱fi nuꞌu̱ yä ansiano, hänge bi tho Nabot. Nubye̱ Jezabel bi ꞌñembäbi Acab: «Nabot ya bi du, nubye̱ ya go ri me̱ti näꞌä rä uä obxi».
Jezabel bi mända dä tho Nabot mäske hinte mä tsꞌoki mi tu. Pe hingä ho̱nse̱ Nabot, ꞌnehe bi hyopäbi ndunthi yä ꞌme̱go Jeoba. Jezabel mi xo̱kämbeni yä idolo ꞌne mi pe̱fi märꞌa yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. ¿Gi kamfri ge Jeoba ma dä hñämpäbi ngue̱nda Jezabel po gatꞌho nuꞌu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i mi pe̱fi?
Rꞌa yä je̱ya mꞌe̱fa de xki du rä rey Acab, Jehoram, näꞌä rä tꞌu̱ go bi gohi de gä rey. Nubye̱, rä Zi Dada Jeoba bi me̱hni nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ mi rä thuhu Jehú pa dä hñämpäbi ngue̱nda Jezabel ꞌne rä familia.
Jehú bi gu̱ rä tsanza ꞌne bi ma pa ha rä hnini Jezreel, habu̱ mi ꞌmu̱i Jezabel. Rä rey Jehoram ꞌnehe bi gu̱ rä tsanza ꞌne bi ma pa dä nthe̱ui Jehú. ¿Gi pädi te bi thogi? Rä rey Jehoram bi yꞌambäbi Jehú: «¿Gi ꞌmu̱hu̱ xä ñho?». Jehú bi dädi: «Hindä za gä ꞌmu̱he xä ñho mientra ri nänä Jezabel sigi pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe». Mi yꞌo̱de njabu̱ Jehoram, nguntꞌä bi tsapi dä ꞌmatꞌihmä, pe Jehú bi yꞌe̱mbä nꞌa rä flecha ꞌne bi hyo.
ꞌNepu̱, Jehú bi ma pa ha rä ngu Jezabel. Näꞌä nguntꞌä bi gätꞌi yä da, bi ñꞌeñä ꞌne bi ñhoki xä ñho pa ora xti zo̱ni Jehú. Jezabel bi hñudi bi ndo̱ꞌmi getbu̱ de rä bentanä rä nguu. Mi zo̱ni Jehú, Jezabel bi maꞌti de gä kue̱ ꞌne bi ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei. Nubye̱, Jehú bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Jezabel mi ꞌmai getbu̱ de habu̱ mi hudiꞌä: «¡Fo̱tehu̱ ha rä hai!». Mi yꞌo̱de njabu̱ nuꞌu̱ yä ꞌme̱go, bi mfatsꞌiꞌu̱ pa bi fo̱te po rä bentanä ꞌne bi du.
Mꞌe̱fa, Jehú bi mända dä thopäbi gatꞌho yä bätsi Acab, nuꞌu̱ mi tsu̱di 70. ꞌNehe, bi hñäki yä imagen Baal ꞌne bi hyo gatꞌho nuꞌu̱ toꞌo mi xo̱kämbeni Baal. Jeoba handi te gatꞌho di pe̱fihu̱ ꞌne näꞌä pädi hämꞌu̱ dä yꞌapäbi ngue̱nda nuꞌu̱ toꞌo pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe.
«Toꞌo di kꞌatꞌi ꞌne dämä häni nꞌa rä erensia, hingä ma dä mabi xä ñho mꞌe̱fa» (Proverbios 20:21).
-
-
Jeoba bi ñäni Jehosafat de yä nkontraNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 50
Jeoba bi ñäni Jehosafat de yä nkontra
Rä rey Jehosafat bi hñäki nuꞌu̱ yä altar xki thoki pa Baal ꞌne gatꞌho nuꞌu̱ yä idolo mi ja ha rä hnini Judá. Näꞌä xa mi ne ge gatꞌho yä jäꞌi de rä hnini xä bädi ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä mhända xki uni rä Zi Dada Jeoba. Po rängeꞌä, bi me̱hni yä prinsipe ꞌne yä levita po gatꞌho rä hnini pa bi ꞌñuti yä jäꞌi de rä Ley Jeoba.
Nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱i getbu̱ de Judá mi tsu yä israelita, ngeꞌä nuꞌu̱ mi pädi ge Jeoba mi ntuhni po rä hnini, hänge nuꞌu̱ asta mi häꞌspäbi yä regalo rä rey Jehosafat. Pe, ¿gi pädi te bi me̱fi nuꞌu̱ yä jäꞌi de rä hnini Ammón, Moab ꞌne Seír? Nuꞌu̱ bi ma pa dä ntunkui nuꞌu̱ yä israelita mi ꞌmu̱i ha Judá. Jehosafat mi pädi ge mi japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi Jeoba pa xä ntäte. Hänge bi muntsꞌi ha Jerusalén gatꞌho yä ñꞌo̱ho̱, yä ꞌme̱hñä ꞌne yä bätsi. Nubye̱, Jehosafat bi xatuäbi Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Jeoba, nsinke ri mfatsꞌi hindä za gä täpäbihe nuꞌu̱ mä nkontrahe. Po rä mäte, xikägihe te ri ꞌñehe gä pe̱fihe».
Rä Zi Dada Jeoba bi yꞌo̱de rä sadi Jehosafat ꞌne bi ꞌñembäbi: «Nuꞌähu̱ hingä ma dä ja mꞌe̱di gi ntuhnihu̱. Ju̱hu̱ ri lugahu̱, ogi ñꞌänihu̱ ꞌne hyanthu̱ hanja Jeoba ma dä ñäñꞌäꞌihu̱». ¿Gi pädi te ma xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa xä ñäni rä hnini?
Rä hyaxꞌä, Jehosafat bi huahni rꞌa yä duhu ꞌne bi ꞌñembäbi ge xä ma ndelante de yä soldado. Nuꞌu̱ bi bo̱ni de Jerusalén ꞌne bi gu̱ rä ꞌñuu pa Tecoa, habu̱ ma xä nja rä tuhni.
Mientra nuꞌu̱ yä duhu xa mi tuti yä jähñä, rä Zi Dada Jeoba mi ntuhni po rä hnini. Jeoba bi japi bi ntuhnise̱ yä ammonita ꞌne yä moabita ꞌne nuꞌu̱ bi ñhose̱. Pe rä Zi Dada Jeoba bi ñäni nuꞌu̱ yä soldado, nuꞌu̱ yä duhu ꞌne gatꞌho rä hnini de nuꞌu̱ yä nkontra. Gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä hnini mi ꞌmu̱i getbu̱ de Judá, bi yꞌo̱de näꞌä xki thogi ꞌne nuꞌu̱ hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ge rä Zi Dada Jeoba mi sigi mi ntuhni po rä hnini. Ja ngu gi handi, Jeoba hingi hombäbi rä mfatsꞌi yä mexiꞌmhai pa dä ñäni rä hnini.
«Nuꞌähu̱ hingä ma dä ja mꞌe̱di gi ntuhnihu̱. Ju̱hu̱ ri lugahu̱, ogi ñꞌänihu̱ ꞌne hyanthu̱ hanja Jeoba ma dä ñäñꞌäꞌihu̱» (2 Crónicas 20:17).
-
-
Nꞌa rä soldado ꞌne nꞌa rä nxutsiNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 51
Nꞌa rä soldado ꞌne nꞌa rä nxutsi
Nꞌa rä zi nxutsi mrä israelita mi ꞌmu̱i asta ha rä hnini Siria, yabu̱ de rä nguu ꞌne de rä familia. ¿Gi pädi por hanja? Ngeꞌä go xki zitsꞌi nuꞌu̱ yä soldado yä me Siria pa dä mꞌe̱go ha rä ngu Naamán. Näꞌä zi nxutsi himbi hye̱gi de dä xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba, mäske nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱hui mi xo̱kämbeni märꞌa yä hyate zidada.
Naamán mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä tsꞌo hñeni ha rä ndoyꞌo ꞌne xi xmä ñꞌu̱. Näꞌä rä zi nxutsi mi ne dä matsꞌi pa xä ñꞌo̱the, hänge bi ꞌñembäbi rä ꞌme̱hñä Naamán: «Nuga di pädi toꞌo dä za dä yꞌo̱the ri däme. Ha Israel bi ꞌmu̱i nꞌa rä profeta Jeoba rä thuhu Eliseo. Näꞌä dä za dä yꞌo̱the ri däme».
Nubye̱, näꞌä ꞌme̱hñä bi metuäbi rä däme näꞌä xki xipäbi näꞌä zi tꞌu̱kä nxutsi. Koꞌmu̱ Naamán xa mi ne dä ñꞌo̱the, nguntꞌä bi ma pa Israel ha rä ngu rä profeta Eliseo. Naamán mi hurämu̱i ge rä profeta Eliseo ma xä bo̱ni pa xä umbäbi nꞌa rä hogä ꞌñehe. Pe Eliseo ho̱nse̱ bi me̱hni rä ꞌme̱go ꞌne bi ꞌñembäbi: «Gi ma ꞌne ku̱ꞌmi yoto mꞌiki xo̱ge ri ndoyꞌo ha rä río Jordán. Mꞌe̱fa de geꞌä ma gi hogi».
Pe Naamán xa bi nkue̱ ꞌne bi ꞌñenä: «Nuga ndi humämu̱i ge näꞌä profeta ma xä maꞌti rä Zi Dada ꞌne ma xä äni yä yꞌe̱ ri mani ꞌne ri maua pa xä yꞌo̱thegi. Pe näꞌä ho̱nse̱ bi ꞌñengägi gä ma ha rä río Jordán. Ha Siria di pe̱ꞌtsihe mänꞌa yä hogä däthe. ¿Por hanja himbi me̱nkägi ha nuꞌu̱ yä dätheꞌu̱?». Naamán xa bi nkue̱ ꞌne bi ma de rä ngu rä profeta Eliseo.
Nubye̱, nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Naamán bi ꞌñembäbi: «¿Hänge nuꞌi dä za gi pe̱fi näꞌä dä mhändaꞌi kontal gi hogi? Hinxä ñhei gi pe̱fi näꞌä bi mändaꞌi rä profeta Äjuä. ¿Por hanja hingi pe̱fi njabu̱?». Naamán bi jamäsu, bi ma ha rä río Jordán ꞌne bi ku̱ꞌmi yoto mꞌiki xo̱ge rä ndoyꞌo ha rä dehe. ¿Gi pädi te bi thogi mi bo̱ni de rä dehe? Naamán ya xki hogi. Näꞌä xa mi johya ꞌne bi mengi pa bi umbäbi njamädi rä profeta Eliseo. Bi ꞌñembäbi: «Nubye̱ hää di pädi ge Jeoba geꞌä rä Zi Dada mäjuäni». Naamán bi mengi ha rä nguu ꞌne nubye̱ ya mi ja rä nzaki. ¿Te gi kamfri ge bi senti näꞌä zi nxutsi mi hyandi ge rä hmuu ya xki hogi?
«Asta yä bätsi ꞌne yä ꞌue̱ne nuꞌu̱ tsu̱tho, Äjuä bi yꞌo̱tꞌe pa bi xo̱kämbeniꞌä xi xä ñho» (Mateo 21:16).
-
-
Nꞌa rä däta ejército de gä e̱nxe̱Nuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 52
Nꞌa rä däta ejército de gä e̱nxe̱
Rä rey Ben-Hadad de rä hnini Siria bi ntunkui ndunthi yä mꞌiki rä hnini Israel. Pe rä profeta Eliseo nzäntho mi abisabi rä rey de rä hnini Israel pa mi ꞌmatꞌi. Nubye̱, Ben-Hadad mi ne dä gu̱ rä profeta Eliseo, hänge bi me̱hni rä ejército pa dä hyoni ha rä nguu, ha rä hnini Dotán.
Yä soldado yä sirio bi zo̱tꞌe de gä xui ha rä hnini Dotán. Ngu mi hyatsꞌi, rä maxte Eliseo bi bo̱ni ꞌne bi hyandi ge nꞌa rä däta ejército xki gotꞌi gatꞌho rä nthetsꞌi rä hnini. Näꞌä xa bi ntsu ꞌne bi ꞌñenä: «Eliseo, ¿xibye̱ te ma gä pe̱fihu̱?». Eliseo bi dädi: «Ogi tsu, ngeꞌä mänꞌa di ndunthihu̱ ke gehyu̱». Oraꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi xokuä yä da rä maxte Eliseo pa bi hyandi ge kongeꞌu̱ mi ꞌmu̱i nꞌa rä däta ejército de gä e̱nxe̱, nuꞌu̱ ꞌñenä mi nja ngu nꞌa rä tsibi.
Nuꞌmu̱ nuꞌu̱ yä soldado bi tsapi dä gu̱ rä profeta Eliseo, näꞌä bi xatuäbi Äjuä ꞌne bi ꞌñembäbi: «Jeoba, po rä mäte, japi dä ngoda nuyu̱ yä soldado». Oraꞌä, nuꞌu̱ yä soldado himi pädi habu̱ mi yꞌo mäske tobe mi tsa dä hyandi. Nubye̱, Eliseo bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Hingä gehnä rä hnini gi hoñhu̱. Guä ehu̱, ma gä tsixꞌäꞌihu̱ asta habu̱ bi ꞌmu̱i näꞌä rä ñꞌo̱ho̱ gi hoñhu̱». Nuꞌu̱ bi de̱ni Eliseo asta rä hnini Samaria, habu̱ mi ꞌmu̱i rä rey de Israel.
Nubye̱, nuꞌu̱ yä soldado bi da ngue̱nda ge xki tsꞌitsꞌi ha rä ngu rä rey de rä hnini Israel. Rä rey bi yꞌambäbi Eliseo: «¿Gi ne gä ho nuyu̱ yä soldado?». ¿Te gi kamfri bi dädi Eliseo? Mäske nuꞌu̱ yä soldado xa xki yꞌo̱tpäbi yä ntsꞌomꞌu̱i rä hnini Israel, Eliseo bi ꞌñembäbi rä rey: «Ogi ho. Umbäbiyu̱ te dä zi ꞌne hyopi dä mengi yä nguu». Hänge rä rey bi umbäbiꞌu̱ te dä zi, ꞌnepu̱ bi koꞌtsi ha yä nguu.
«Nuju̱ [...] dä za gä aphu̱ Äjuä nuꞌä gä ne gä aphu̱, ꞌne nuꞌmu̱ geꞌä rä pahaꞌä, nuꞌmu̱ dä yꞌo̱de mä ntꞌadihu̱» (1 Juan 5:14).
-
-
Jehoiadá xa rä balienteNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 53
Jehoiadá xa rä baliente
Jezabel bi me̱ꞌtsi nꞌa rꞌa tꞌixu mi rä thuhu Atalía ꞌne xa mi rä tsꞌomꞌu̱i nguꞌätho. Atalía bi nthäti ko rä rey de Judá. ꞌNe nuꞌmu̱ bi du rä däme, go bi gohi de gä rey rä tꞌu̱. Pe mꞌe̱fa, ꞌnehe bi du rä tꞌu̱, hänge nubye̱ Atalía go bi mända ha Judá. Pa hinto mä nꞌa xä gohi de gä rey, bi tsapi dä hyopäbi gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌu̱ rä rey ꞌne gatꞌho nuꞌu̱ toꞌo mi ne dä gohi de gä rey en lugar de geꞌä. Gatꞌho yä jäꞌi xa mi tsu Atalía, ngeꞌä xa mi rä tsꞌomꞌu̱i. Näꞌä ¡asta bi hyose̱ yä ꞌme̱to!
Rä däta majhä Jehoiadá ꞌne rä ꞌme̱hñä, bi arriesga yä te pa bi ñäni Jehoás nuꞌmu̱ mi nꞌa rä tꞌu̱kä bätsi, ngeꞌä Atalía mi ne dä hyo mäske go rä ꞌme̱tose̱. Jehoiadá bi tede Jehoás ha rä templo.
Nuꞌmu̱ Jehoás ya mi pe̱ꞌtsi yoto nje̱ya, Jehoiadá bi muntsꞌi gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi mi su rä templo ꞌne yä levita, ꞌne bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Suhu̱ yä goxthi rä templo. Ogi hopäbihu̱ toꞌo dä yu̱tꞌi». Nubye̱, Jehoiadá bi hñuꞌspäbi nꞌa rä koronä ha rä ñäxu Jehoás pa bi nrey ha Judá. Oraꞌä, nuꞌu̱ yä jäꞌi bi mafi: «¡Dä mꞌu̱i pa nzäntho rä rey!».
Nuꞌmu̱ Atalía bi yꞌo̱de nuꞌu̱ yä mhafi, bi nextꞌihi bi ma ha rä templo pa bi hyandi te mi thogi. Mi hyandi ge Jehoás go xki thutsꞌi de gä rey, näꞌä bi mafi: «¡Gä traisionägihu̱! ¡Gä traisionägihu̱!». Nubye̱, nuꞌu̱ yä jäꞌi mi su templo bi pe̱ntꞌi Atalía ꞌne bi zitsꞌi pa bi hyo. Atalía xki japi ge gatꞌho rä hnini xä ꞌuege de Jeoba. Xibye̱, ¿te ma dä thogi?
Jehoiadá bi matsꞌi rä hnini pa bi mengi ko Jeoba ꞌne bi ja nꞌa rä kohi kongeꞌä. Ha näꞌä rä kohi, nuꞌu̱ bi promete dä xo̱kämbeni ho̱nse̱ rä Zi Dada Jeoba. Jehoiadá bi mändabi yä ꞌme̱go dä huati gatꞌho nuꞌu̱ yä idolo ꞌne näꞌä rä templo xki thoki pa Baal. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ꞌnehe bi hñutsꞌi yä majhä ꞌne yä levita pa dä mpe̱fi ha rä templo ꞌne dä matsꞌi yä jäꞌi pa dä xo̱kämbeni mänꞌaki Jeoba. ꞌNehe, bi hñutsꞌi toꞌo dä su rä templo pa hinxä yu̱tꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi himi tꞌaxi ante yä da Äjuä. Mꞌe̱fa, Jehoiadá ꞌne nuꞌu̱ yä ndä de gä soldado bi zitsꞌi Jehoás ha rä palasio ꞌne bi hñutsꞌi de gä rey. Gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi de Judá xä bi johya ndunthi. Nubye̱ hää mi tsa dä xo̱kämbeni Jeoba, ngeꞌä ya himi ja yä idolo ꞌne ya mi joꞌo Atalía, näꞌä nda tsꞌomꞌu̱i gä reinä. Koꞌmu̱ Jehoiadá xa mi rä baliente, bi za bi matsꞌi ndunthi yä jäꞌi.
«Ogi tsuhu̱ nuꞌu̱ toꞌo dä za dä hyo rä ndoyꞌo pe hindä za dä hyo rä alma; sino, tsuhu̱ näꞌä toꞌo dä za dä huati tanto rä alma ngu rä ndoyꞌo ha rä Gehena» (Mateo 10:28, TNM).
-
-
Jeoba bi me̱ꞌspäbi rä pasensia JonásNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 54
Jeoba bi me̱ꞌspäbi rä pasensia Jonás
Rä hnini Nínive mi kohi ha Asiria, ꞌne nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱hni xa mi yä tsꞌomꞌu̱i. Hänge Jeoba bi yꞌapäbi Jonás dä ma ha Nínive ꞌne dä xipäbi yä jäꞌi ge mi debe dä paati yä mꞌu̱i. Pe Jonás himbi me̱fi njabu̱, näꞌä bi gu̱ nꞌa rä barko ꞌne bi ma pa Tarsis.
Jeoba himbi ho näꞌä bi me̱fi Jonás, hänge bi japi bi nja nꞌa rä däta bu̱nthi yꞌee. Nuꞌu̱ yä jäꞌi mi yꞌe̱tꞌi rä barko xa bi ntsu, hänge bi mu̱di bi xatuäbi yä zidada ꞌne mi ñꞌanise̱ꞌu̱: «¿Por hanja bä ekägihu̱ nunä bu̱nthi yꞌee?». Mꞌe̱fa, Jonás bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Nuga go di tu rä tsꞌoki. Ngeꞌä dä ꞌmatꞌi pa hingä pe̱fi näꞌä bi mändagi Jeoba. Fo̱tkägihu̱ ha rä ndehe pa njabu̱ dä tsaya rä bu̱nthi yꞌee». Nuꞌu̱ yä jäꞌi mi yꞌe̱tꞌi rä barko himi nehmä, pe Jonás bi bäntebiꞌu̱ pa bi me̱fi njabu̱. Ngu bi zo Jonás ha rä ndehe, näꞌä rä bu̱nthi yꞌee bi tsaya.
Jonás bi hñurämu̱i ge ma xä du. Mientra mi o ha rä ndehe, näꞌä bi xatuäbi Jeoba. Nubye̱, Jeoba bi me̱hni nꞌa rä däta peskado pa bi dutꞌi Jonás ꞌne njabu̱ näꞌä himbi du. Nuꞌmu̱ Jonás mi o ha rä mu̱i näꞌä rä däta peskado, bi xatuäbi mänꞌaki Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Di prometeꞌi ge nzäntho ma gä pe̱fi näꞌä gi mändagi». Hñupa mꞌe̱fa, Jeoba bi japi ge näꞌä däta peskado bi zoogi Jonás ha rä ñäni rä ndehe.
¿Gi kamfri ge Jeoba tobe ma xä usa Jonás ngu rä profeta? Hää. Jeoba bi mändabi mänꞌaki Jonás dä ma ha Nínive, pe nubye̱ hää bi me̱fi ja ngu xki mändabi Jeoba. Bi ma pa Nínive ꞌne bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i gä jäꞌi: «Ho̱nse̱ di mꞌe̱di 40 yä pa ꞌne Jeoba ma dä huati nunä hnini». Pe, ¿gi pädi te bi thogi? Gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱i ha Nínive bi arrepenti ꞌne bi paati yä mꞌu̱i. Rä rey bi ꞌñembäbi yä jäꞌi: «Bäntebihu̱ Äjuä ꞌne arrepentihu̱, xähmä njabu̱ Äjuä dä punꞌgägihu̱». Nuꞌmu̱ Jeoba bi hyandi ge yä jäꞌi xki arrepenti, ya himbi huatiꞌu̱.
Jonás xa bi nkue̱ ko rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä himbi huati Nínive. Pe nubye̱ mbeni, ¿hänge Jeoba ꞌnehe xki hueki Jonás ꞌne xki pumbäbi? Nuꞌmu̱, ¿por hanja Jonás xa mi nkue̱ ngeꞌä Jeoba bi pumbäbi yä me̱ Nínive? Jonás bi bo̱ni de rä hnini ꞌne bi ma bä hudi ha rä xudi nꞌa rä muu, pe xa mi nkue̱. ꞌNepu̱, näꞌä rä muu bi yꞌotꞌi, hänge Jonás tobe mänꞌa xa bi nkue̱. Nubye̱ Jeoba bi ꞌñembäbi: «¿Mänꞌa gi pe̱ꞌspäbi rä huekäte näꞌä rä mꞌai gä muu ke yä ninivita? Nuga dä pe̱ꞌspäbiꞌu̱ rä nhuekäte, hänge hindä huati». ¿Te mi ne dä ꞌñuti rä Zi Dada Jeoba rä profeta Jonás? Ge yä te yä jäꞌi mänꞌa ja rä muui ke nꞌa rä planta.
«Jeoba [...] pe̱ꞌtsi rä pasensia pa kongeꞌähu̱ ngeꞌä hingi ne ge nixi nꞌa dä du; näꞌä ne ge gatꞌho dä zo̱ho̱ dä arrepenti» (2 Pedro 3:9, TNM).
-
-
Nꞌa rä e̱nxe̱ bi ñäni rä rey EzequíasNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 55
Nꞌa rä e̱nxe̱ bi ñäni rä rey Ezequías
Yä me Asiria ya xki hñämbäbi yä hnini nuꞌu̱ 10 yä tribu de Israel. Hänge nubye̱ rä rey Senaquerib, bi mu̱di bi hñäni kada nꞌa de nuꞌu̱ yä hnini habu̱ mi mända rä tribu de Judá. Ya mi pongi ho̱nse̱ rä hnini Jerusalén. Pe Senaquerib himi pädi ge rä Zi Dada Jeoba mi su nunä hnini.
Rä rey Ezequías bi umbäbi ndunthi rä bojä rä rey Senaquerib pa hinxä huati rä hnini Jerusalén. Senaquerib bi hñäni näꞌä rä bojä, pe himbi kumpli ko näꞌä rä kohi bi ja ko Ezequías. Nubye̱, bi me̱hni yä soldado pa dä huati Jerusalén. Yä jäꞌi de rä hnini xa mi tsu ngeꞌä yä asirio ya mi yꞌo xa getbu̱. Pe Ezequías bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Ogi tsuhu̱. Yä asirio ja yä tsꞌe̱di, pe nuju̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba».
Senaquerib bi me̱hni nꞌa rä mensajero, rä rabsaqué, pa dä deni ꞌne dä yꞌo̱tpäbi rä burla yä me Jerusalén. Dende thi de yä jädo rä hnini, rä rabsaqué bi maꞌti yä jäꞌi ꞌne bi ꞌñembäbi: «Jeoba hingä ma dä za dä maxꞌäꞌihu̱. Ogi hophu̱ ge Ezequías dä hyaꞌäꞌihu̱. Otho nꞌa rä zidada näꞌä dä za dä ñäñꞌäꞌihu̱ de gekhe».
Ezequías bi yꞌambäbi rä Zi Dada Jeoba te mi debe dä me̱fi, ꞌne Jeoba bi ꞌñembäbi: «Ogi tsu nuꞌu̱ yä noya xä mängä rä rabsaqué. Senaquerib hingä ma dä huati rä hnini Jerusalén». Mꞌe̱fa, Senaquerib bi me̱mpäbi rꞌa yä karta rä rey Ezequías habu̱ mi embäbi: «Po̱ñhu̱ ꞌne ntregäse̱hu̱. Jeoba hingä ma dä za dä ñäñꞌäꞌihu̱». Nubye̱, Ezequías bi xatuäbi Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «Oh Jeoba mä Zi Dadaꞌihe, po rä mäte ñängägihe de rä yꞌe̱ꞌä, pa njabu̱ gatꞌho yä jäꞌi de rä xiꞌmhai dä bädi ge ho̱nse̱ꞌi grä Äjuä». Jeoba bi ꞌñembäbi: «Rä rey de Asiria hingä ma dä huati Jerusalén. Nuga ma gä su mä hnini».
Senaquerib xa mi johya ngeꞌä mi hurämu̱i ge ma xä huati rä hnini Jerusalén. Pe nꞌa rä xui, nuꞌmu̱ yä asirio ya xki ꞌñegi yä kampamento getbu̱ de rä hnini Jerusalén, Jeoba bi me̱hni nꞌa rä e̱nxe̱ ꞌne bi hyopäbi 185.000 yä soldado yä asirio. Rä rey Senaquerib bi ꞌme̱di gatꞌho yä soldado ꞌne ko rä mꞌe̱tsa, bi mengi ha rä nguu. Hää, rä Zi Dada Jeoba bi ñäni rä rey Ezequías ꞌne bi su rä hnini Jerusalén ja ngu xki promete. Mu̱ go di geꞌi nꞌa de nuꞌu̱ yä me Jerusalén, ¿ma xkä hñuxä ri komfiansa ha rä Zi Dada Jeoba?
«Rä e̱nxe̱ Jeoba yꞌo ha gatꞌho rä nthetsꞌi de nuꞌu̱ pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Äjuä ꞌne di ñäni» (Salmo 34:7).
-
-
Josías xa mi mädi rä Ley ÄjuäNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 56
Josías xa mi mädi rä Ley Äjuä
Josías bi thutsꞌi de gä rey ha Judá nuꞌmu̱ mi pe̱ꞌtsi hñäto nje̱ya. Ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱, yä jäꞌi mi o̱tꞌe yä ntꞌete ꞌne mi xo̱kämbeni yä idolo. Nuꞌmu̱ Josías ya mi pe̱ꞌtsi 16 yä je̱ya, bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba ngu ri ꞌñehe. Mꞌe̱fa, nuꞌmu̱ ya mi pe̱ꞌtsi 20 yä je̱ya, bi mu̱di bi hñäki nuꞌu̱ yä idolo ꞌne nuꞌu̱ yä altar mi ja po gatꞌho rä hnini. ꞌNe nuꞌmu̱ ya mi pe̱ꞌtsi 26 yä je̱ya, Josías bi hñutsꞌi yä me̱fi pa bi mu̱di bi hyoki habu̱ xki tsꞌoki rä templo.
Rä däta majhä Hilquías bi dini ha rä templo nꞌa rä royo de rä Ley Äjuä. Zäi ge Moisés go xki yꞌofo näꞌä royoꞌä. Nubye̱, Safán, näꞌä rä sekretario rä rey, bi hñäꞌspäbi näꞌä rä royo Josías ꞌne bi hñeti ndelante de geꞌä. Mi yꞌo̱de Josías näꞌä mi hutsꞌi ha rä royo, bi da ngue̱nda ge po ndunthi yä je̱ya rä hnini hixki yꞌo̱te yä mhända Äjuä. Nubye̱ rä rey Josías bi ꞌñembäbi Hilquías: «Jeoba xa di nkue̱ kongekhu̱. Ñä kongeꞌä pa dä xikägihu̱ te ri ꞌñehe gä pe̱fihu̱». Po mäde rä profetisa Huldá, Jeoba bi uni nunä mensaje: «Rä hnini Judá xä ꞌuege de geki. Hänge ma gä kastiga gatꞌho rä hnini, pe hingä ma gä pe̱fi njabu̱ mientra go di mända rä rey Josías, ngeꞌä näꞌä xa rä umilde».
Mi tꞌumbäbi Josías näꞌä mensaje, bi ma ha rä templo ꞌne bi muntsꞌi gatꞌho rä hnini Judá. ꞌNepu̱, bi hñeti rä Ley Jeoba ante gatꞌho rä hnini. Josías ꞌne gatꞌho rä hnini bi promete ge ma xä yꞌo̱te Äjuä ko ngatꞌho yä koraso.
Ya mi pe̱ꞌtsi ndunthi yä je̱ya dende nuꞌmu̱ rä hnini Judá hixki yꞌo̱tꞌe rä Paskua. Pe rä Ley mi mändabi rä hnini dä yꞌo̱tꞌe tatꞌä je̱ya rä ngo de rä Paskua, hänge Josías bi ꞌñembäbi rä hnini: «Ma gä o̱tꞌehu̱ rä ngo de rä Paskua pa Jeoba». ꞌNepu̱, Josías bi mända dä thoki nuꞌu̱ yä sacrificio ma xä tꞌuni. ꞌNehe, bi hñutsꞌi yä duhu pa bi ntuhu ha rä templo. Mꞌe̱fa de bi tꞌo̱tꞌe rä ngo de rä Paskua, nubye̱ bi tꞌo̱tꞌe rä ngo de nuꞌu̱ yä Thuhme hingi Ñꞌoui rä Lebadura. Nunä rä ngo bi dura yoto yä pa. Nuꞌu̱ xki yꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo de rä Paskua nguꞌä, dende nuꞌmu̱ tobe mi tetho rä profeta Samuel. Ja ngu di handihu̱, Josías xa mi mädi rä Ley Äjuä. Xi nuꞌi, ¿gi ho gi pädi de rä Zi Dada Jeoba?
«Ri noya geꞌä nꞌa rä lampara pa mä ua, ꞌne nꞌa rä ñotꞌi pa mä ꞌñuu» (Salmo 119:105).
-
-
Jeremías bi mämbä rä noya JeobaNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 57
Jeremías bi mämbä rä noya Jeoba
Rä Zi Dada Jeoba bi hñutsꞌi Jeremías de gä profeta ha rä hnini Judá. Bi mändabi dä predikabi yä me Judá ꞌne dä bäntebi dä zopu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe mi pe̱fiꞌu̱. Pe Jeremías bi ꞌñembäbi Jeoba: «Nuga tobe xa di bätsitho ꞌne hindi pädi gä ñäui yä jäꞌi». Hänge rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi: «Ogi tsu, nuga ma gä faxꞌäꞌi ꞌne ma gä xiꞌi te gi mää».
Jeoba bi ꞌñembäbi Jeremías ge xä muntsꞌi gatꞌho yä ansiano de rä hnini, ꞌne ndelante de geꞌu̱, xä tehmi nꞌa rä ꞌmada de gä domhi ꞌne xä ꞌñembäbiꞌu̱: «Geꞌä ma dä thogi ko rä hnini Jerusalén». Mi hyandi njabu̱ yä ansiano, nuꞌu̱ xa bi nkue̱ ko Jeremías. Pasjur, nꞌa de nuꞌu̱ yä majhä bi gu̱ Jeremías ꞌne bi foꞌtsuäbi yä ua ꞌne yä yꞌe̱ ha rꞌa yä tabla. Jeremías himbi za bi ꞌñäni gatꞌho rä xui. Rä hyaxꞌä, Pasjur bi do̱ge Jeremías. Mꞌe̱fa de geꞌä, Jeremías bi ꞌñenä: «Ya hindi uanta. Ya hingä ma gä mämbä rä noya Äjuä». ¿Bi hye̱gi Jeremías de dä mämbäbi rä noya Äjuä? Hinä. ¿Gi pädi por hanja? Näꞌä bi ꞌñenä: «Rä noya Jeoba ꞌñenä ngu nꞌa rä tsibi mbo de mä ndoyꞌo. Hingi tsa gä he̱gi de gä mämbäbi rä noya». Hää, Jeremías bi sigi bi kumpli ko rä ꞌme̱fi de gä profeta.
Mi thogi rꞌa yä je̱ya, bi mu̱di bi mända mä nꞌa rä rey ha Judá. Nuꞌu̱ yä majhä ꞌne nuꞌu̱ yä hyate profeta xa himi ho dä yꞌo̱de näꞌä mensaje mi predika Jeremías. Hänge bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä prinsipe: «Nunä ñꞌo̱ho̱ ri ꞌñepi dä du». Pe Jeremías bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Mu̱ gi hyogägihu̱, ma gi tuxu̱ rä thai ngeꞌä nuga hinte mä tsꞌoki di tu. Nuga di mää ho̱nse̱ näꞌä xikägi Jeoba, hinge näꞌä go di mbenise̱». Mi yꞌo̱de njabu̱ nuꞌu̱ yä prinsipe, nuꞌu̱ bi ꞌñenä: «Oxki ma gi hyohu̱ nunä ñꞌo̱ho̱».
Jeremías bi sigi bi mämbäbi rä noya Äjuä. Pe nꞌa rä pa, nuꞌu̱ yä prinsipe xa bi bo̱ yä kue̱, hänge bi yꞌapäbi rä rey dä hyo Jeremías. ¿Gi pädi te bi me̱fi rä rey? Bi umbäbi nse̱ki nuꞌu̱ yä prinsipe pa xä yꞌo̱tpäbi näꞌä go xä neꞌu̱. Nubye̱, nuꞌu̱ bi gu̱ Jeremías ꞌne bi yꞌe̱tꞌi ha nꞌa rä poso habu̱ mi ja yä bo̱hai pa ja xä duni.
Nubye̱, Ébed-Mélec, nꞌa de nuꞌu̱ yä maxte rä rey bi ꞌñembäbi rä hmuu: «Yä prinsipe xä yꞌe̱ntꞌi Jeremías ha nꞌa rä poso. Mu̱ gä tsohu̱ni, näꞌä ma dä du». Oraꞌä, rä rey bi me̱hni Ébed-Mélec ꞌne bi ꞌñembäbi dä zitsꞌi mä 30 yä ñꞌo̱ho̱ pa dä gu̱ki Jeremías de rä poso. Mäske Jeremías bi thogi yä ntꞌu̱tsate, näꞌä himbi hye̱gi de dä mämbäbi rä noya Äjuä. Xi nuꞌi, ¿gi hohmä gi te̱mbäbi rä ejemplo Jeremías?
«Gatꞌho yä jäꞌi ma dä u̱tsaꞌihu̱ ngeꞌä gi häxu̱ mä thuhu. Pe näꞌä toꞌo dä ze̱ti, geꞌä ma dä ñäni rä te» (Mateo 10:22, TNM).
-
-
Bi uadi rä hnini JerusalénNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 58
Bi uadi rä hnini Jerusalén
Ndunthi yä mꞌiki, rä hnini Judá bi ꞌuege de Jeoba pa go bi xo̱kämbeni yä hyate zidada. Po ndunthi yä je̱ya, Jeoba bi me̱mpäbi yä profeta pa dä matsꞌiꞌu̱. Pe nuꞌu̱ yä jäꞌi himi japämäsu ꞌne ho̱nse̱ mi burla de geꞌu̱. ¿Gi pädi te ma dä me̱fi Jeoba pa njabu̱ yä jäꞌi ya hindä xo̱kämbeni yä idolo?
Nabucodonosor, näꞌä rä rey de Babilonia, mi yꞌo mi huati märꞌa yä hnini. Näꞌä rä mu̱di mꞌiki bi huati Jerusalén, bi zitsꞌi pa Babilonia rä rey Joaquín, nuꞌu̱ yä prinsipe, nuꞌu̱ yä soldado ꞌne yä artesano. Asta bi hñätsꞌi nuꞌu̱ yä tesoro mi ja ha rä templo Jeoba. ꞌNehe, bi hñutsꞌi Sedequías de gä rey ha rä hnini Judá.
Ri mu̱di, rä rey Sedequías mi o̱te Nabucodonosor. Pe yä hyate profeta ꞌne yä jäꞌi de märꞌa yä dähni mi u̱ꞌti Sedequías pa hindä yꞌo̱te rä rey Nabucodonosor. Po rängeꞌä, Jeremías bi ꞌñembäbi Sedequías: «Mu̱ hingi yꞌo̱te rä rey, ma dä nja rä thuhu, yä ñheni ꞌne ma dä du ndunthi yä jäꞌi ha Judá».
Hñäto nje̱ya mꞌe̱fa, rä rey Sedequías bi hyombäbi rä mfatsꞌi Egipto pa bi nju̱tsꞌi kontra Babilonia, ngeꞌä ya himi ne dä yꞌo̱te rä rey Nabucodonosor. Hänge Nabucodonosor bi me̱hni rä ejército pa dä gotꞌi rä hnini Jerusalén ꞌne dä huati. Nubye̱, Jeremías bi ꞌñembäbi Sedequías: «Rä Zi Dada Jeoba enä ge mu̱ gi rinde ꞌne hingi no̱ꞌtuäbi rä rey de Babilonia, nuꞌi ꞌne ri hnini ma gi pongihu̱. Pe mu̱ gi no̱ꞌtuäbi, nuꞌu̱ ma dä tsätꞌi rä hnini Jerusalén ꞌne nuꞌi ma dä tsꞌixäꞌi fadi». Sedequías bi dädi: «¡Nuga hingä ma gä rinde!».
Nꞌa nje̱ya mäde mꞌe̱fa, yä me Babilonia bi yo̱ꞌte nꞌa xe̱ni de näꞌä jädo mi kotꞌi Jerusalén pa bi za bi yu̱tꞌi ꞌne bi tsätꞌi rä hnini. ꞌNehe bi tsätꞌi rä templo, bi hyo xa ndunthi yä jäꞌi ꞌne nuꞌu̱ bi bongi bi zitsꞌi pa dä mꞌe̱go.
Sedequías bi tsapihmä dä ꞌmatꞌi, pe nuꞌu̱ yä soldado bi te̱ti ꞌne bä tsu̱di getbu̱ de Jericó. Nuꞌu̱ bi gu̱u̱ ꞌne bi zitsꞌi ante rä rey Nabucodonosor. Nubye̱ Nabucodonosor bi japäbi Sedequías dä hyandi hanja mi thopäbi yä tꞌu̱. Mꞌe̱fa bi hñäꞌmpäbi yä da ꞌne bi yꞌe̱ntꞌä fadi asta xa bi du. Pe rä Zi Dada Jeoba bi ja nꞌa rä promesa ko rä hnini Judá: «Xti thogi 70 yä je̱ya, ma gä tsixꞌäꞌihu̱ mänꞌaki ha Jerusalén, ha ri nguhu̱».
¿Te bi thogi ko nuꞌu̱ yä bäsjäꞌi bi tsꞌitsꞌi ha Babilonia? ¿Bi sigi bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba?
«Rä Zi Dada Jeoba, Näꞌä pe̱ꞌtsi Gatꞌho rä tsꞌe̱di, nuꞌi gi juzga ko näꞌä mäjuäni ꞌne gi o̱tꞌe rä justisia» (Apocalipsis 16:7, TNM).
-
-
Goho yä metsi bi yꞌo̱te JeobaNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 59
Goho yä metsi bi yꞌo̱te Jeoba
Rä rey Nabucodonosor bi zitsꞌi pa Babilonia rꞌa yä metsi de rä hnini Judá, ꞌne bi hñutsꞌi Aspenaz pa go dä suꞌu̱. ꞌNehe bi mändabi xä huahni de entre nuꞌu̱ yä metsi toꞌo mänꞌa mi ja yä mfädi, ꞌne bi tꞌetꞌi skuela po hñu nje̱ya pa mꞌe̱fa xä tꞌumbäbi yä däta kargo ha Babilonia. Nuꞌu̱ yä metsi mi debe dä bädi dä hñeti, dä yꞌofo ꞌne dä ñä rä idioma acadio, näꞌä rä idioma yä me Babilonia. ꞌNehe, nuꞌu̱ ma xä tꞌumbäbi nuꞌu̱ yä ñhuni mi tsꞌi rä rey ꞌne rä familia. Goho de nuꞌu̱ yä metsi mi yä thuhu Daniel, Hananías, Misael ꞌne Azarías. Pe Aspenaz bi hñuꞌspäbi yä thuhu de gä babilonio: Beltsasar, Sadrac, Mesac ꞌne Abednego. ¿Gi kamfri ge ko näꞌä rä ntꞌudi ma xä hñäniꞌu̱, ma xä japiꞌu̱ dä ꞌuege de Jeoba?
Nuꞌu̱ goho yä metsi mi ne dä yꞌo̱te nzäntho rä Zi Dada Jeoba. Hänge himi ne dä zi nuꞌu̱ yä ñhuni mi tsi rä rey, ngeꞌä nuꞌu̱ mi pädi xä ñho ge Jeoba xki proibi toꞌo dä zi nuꞌu̱ yä ñhuniꞌu̱. ¿Gi pädi te bi me̱fiꞌu̱? Nuꞌu̱ bi ꞌñembäbi Aspenaz: «Po rä mäte, ogi jakägihe gä tsihe nuꞌu̱ yä ñhuni tsi rä rey». Pe Aspenaz bi ꞌñenä: «Mu̱ hingi ñunihu̱ xä ñho, ꞌne mu̱ rä rey dä hyandi ge otho ri nzakihu̱, näꞌä ma dä hyogägi».
Nubye̱, Daniel bi ñäui mä nꞌa de nuꞌu̱ yä ꞌme̱go rä rey ꞌne bi ꞌñembäbi: «Po mäte, rꞌakägihe se̱he̱ yä berdura ꞌne rä dehe po 10 yä pa. Mꞌe̱fa de geꞌä, nuꞌi dä za gi hyandäse̱ toꞌo mänꞌa ja rä nzaki, mu̱ nuyu̱ yä metsi tsi de näꞌä rä ñhuni tꞌumbäbi rä rey o nuje». Näꞌä bi hyopäbiꞌu̱ dä me̱fi njabu̱.
Mi thogi nuꞌu̱ 10 yä pa, Daniel ꞌne nuꞌu̱ hñuu yä amigo mänꞌa mi ja yä nzaki ke nuꞌu̱ märꞌa yä metsi. Rä Zi Dada Jeoba xa bi johya, ngeꞌä Daniel ꞌne nuꞌu̱ mä hñuu yä metsi xki yꞌo̱tuäbi yä mhända. Jeoba ꞌnehe bi matsꞌi Daniel pa bi bädi te ri bo̱ni tanto yä tꞌi ꞌne yä visión.
Mi uadi nuꞌu̱ hñu nje̱ya de gä ntꞌudi, Aspenaz bi zitsꞌi Daniel, Hananías, Misael ꞌne Azarías ante rä rey. Nabucodonosor bi ñä kongeꞌu̱ ꞌne bi da ngue̱nda ge mänꞌa mi ja yä mfädi ke nuꞌu̱ märꞌa yä metsi. Hänge go bi huahniꞌu̱ pa dä mpe̱fi ha rä tsꞌu̱tꞌhui. Ora mi ja nꞌa rä xuñha, rä rey go mi apäbiꞌu̱ rä mfatsꞌi. Jeoba nzäntho bi su ꞌne bi matsꞌi tanto Daniel ꞌne nuꞌu̱ mä hñuu yä amigo.
Mäske Daniel, Hananías, Misael ꞌne Azarías mi ꞌmu̱i yabu̱ de yä dada, nuꞌu̱ nunka bi pumfri ge mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Xi nuꞌi, ¿nzäntho ma gi yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba?
«Ogi hopi toꞌo dä ꞌme̱tä rä tꞌekꞌei ngeꞌä gä bäsjäꞌitho. Näꞌä gi pe̱fi, umbä nꞌa rä hogä ejemplo yä ku de hanja gi ñä, hanja gi ꞌmu̱i; ꞌñudi rä mhäte, rä jamfri ꞌne nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi» (1 Timoteo 4:12).
-
-
Rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ma dä dura pa nzänthoNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 60
Rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ma dä dura pa nzäntho
Nꞌa rä xui, rä rey Nabucodonosor bi ꞌui nꞌa rä tꞌi, ꞌne himi tsa dä pumfri nixi mi hopi dä ñꞌähä. Hänge bi mända dä tsꞌispäbi nuꞌu̱ yä bädi ꞌne bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Xikägihu̱ te ri bo̱ni näꞌä rä tꞌi dä ꞌui». Nuꞌu̱ yä bädi bi dädi: «Petkägihe te gä ꞌui, ꞌne nuje gä xiꞌähe te ri bo̱ni». Pe Nabucodonosor bi ꞌñembäbiꞌu̱: «¡Hinä! Go dä xikägihu̱ näꞌä dä ꞌui. Mu̱ hingi xikägihu̱ ma gä hoꞌähu̱». Nuꞌu̱ yä bädi bi ꞌñembäbi rä rey mänꞌaki: «Mu̱ gi xikägihe te gä ꞌui, nuje dä za gä xiꞌähe te ri bo̱ni». Rä rey bi dädi: «Nuꞌähu̱ gi ne gi hyakägihu̱. ¡Go dä xikägihu̱ näꞌä dä ꞌui!». Nuꞌu̱ bi dädi: «Hinto tsa dä bädi näꞌä xkä ꞌui».
Nabucodonosor xa bi bo̱ rä kue̱ ꞌne bi mända dä tho gatꞌho nuꞌu̱ yä bädi de rä hnini Babilonia. Asta ma xä tho ꞌnehe Daniel, Sadrac, Mesac ꞌne Abednego. Pe Daniel bi yꞌadi dä tꞌumbäbi rä tiempo. Nubye̱, Daniel ꞌne nuꞌu̱ hñuu yä amigo bi xatuäbi Jeoba ꞌne bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi. ¿Gi pädi te bi me̱fi Jeoba?
Po mäde de nꞌa rä visión, Jeoba bi japi Daniel dä hyandi te xki ꞌui rä rey ꞌne bi xipäbi te ri bo̱ni näꞌä tꞌiꞌä. Rä hyaxꞌä, Daniel bi ꞌñembäbi rä ꞌme̱go rä rey: «Ogi hohu̱ ninꞌa de nuꞌu̱ yä bädi. Nuga dä za gä xipäbi rä rey te ri bo̱ni rä tꞌi». Nubye̱, bi tsꞌitsꞌi Daniel ante rä rey Nabucodonosor. Daniel bi ꞌñembäbi rä rey: «Äjuä xiꞌäꞌi te ma dä thogi xudi ndämäni. Gehnä ri tꞌi gä ꞌui: gä handi nꞌa rä däta imagen ko rä ñäxu de gä oro, rä tiñä ꞌne yä yꞌe̱ de gä plata, rä mu̱i ꞌne rä ñhu̱ꞌti de gä kobre, yä xinthe de gä bo̱jä ꞌne yä ua xä nthäntsꞌi rä bo̱jä ko rä bo̱hai. ꞌNepu̱, de nꞌa rä tꞌo̱ho̱ bä kꞌotꞌi nꞌa rä do, ꞌne näꞌä rä do bi zu̱di ha rä ua näꞌä rä däta imagen, ꞌne näꞌä bi dagi bi xutꞌi. ꞌNe näꞌä rä do bi zo̱ho̱ bi nja nꞌa rä däta tꞌo̱ho̱ ꞌne bi goꞌmi gatꞌho rä xiꞌmhai».
Daniel bi ꞌñembäbi rä rey: «Gehnä ri bo̱ni ri tꞌi: näꞌä rä parte de gä oro di representa ri tsꞌu̱tꞌhui. Näꞌä rä parte de gä plata, di representa näꞌä rä tsꞌu̱tꞌhui ma dä nja mꞌe̱fa de geꞌi. Näꞌä rä parte de gä kobre, di representa mä nꞌa rä tsꞌu̱tꞌhui, ꞌne näꞌä tsꞌu̱tꞌhuiꞌä ma dä mända gatꞌho rä xiꞌmhai. Näꞌä rä parte de gä bo̱jä, di representa mä nꞌa rä tsꞌu̱tꞌhui ꞌne xa ma dä nja rä tsꞌe̱di ngu rä bo̱jä. Pa ri uadi, ma dä nja mä nꞌa rä tsꞌu̱tꞌhui, pe näꞌä ma dä ꞌme̱di rä tsꞌe̱di ngeꞌä xä nthäntsꞌi rä bo̱jä ko rä bo̱hai. ꞌNe näꞌä rä do bi zo̱ho̱ bi nja nꞌa rä däta tꞌo̱ho̱, go geꞌä rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ꞌne ma dä huati nuꞌu̱ yä tsꞌu̱tꞌhui jaua ha rä xiꞌmhai. Ho̱nse̱ rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ma dä mända pa nzäntho».
Nabucodonosor bi ndandiñähmu ante Daniel ꞌne bi ꞌñembäbi: «Ri Äjuä go bi xiꞌäꞌi te ri bo̱ni mä tꞌi. Joꞌo mä nꞌa rä Zi Dada nguꞌä». Nubye̱, Nabucodonosor bi umbäbi nꞌa rä däta nsu Daniel: bi hñutsꞌi ngu nꞌa rä ndä de gatꞌho rä hnini Babilonia. ¿Gä hyandi hanja Jeoba bi dätuäbi rä sadi Daniel?
«Gatꞌho nuꞌu̱ yä ndä bi muntsꞌiꞌu̱ ha nuꞌä rä luga rä thuhu Armagedón de rä hñäki hebreo» (Apocalipsis 16:16).
-
-
Nuyu̱ himbi ndandiñähmuNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 61
Nuyu̱ himbi ndandiñähmu
Rä rey Nabucodonosor bi mända dä thoki nꞌa rä däta imagen de gä oro, ꞌne bä hutsꞌi ha nuꞌu̱ yä ꞌmatha mi kohi ha Dura. ꞌNepu̱, ja bi muntsꞌini gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi mi pe̱ꞌtsi yä däta kargo ha rä gobiernu, entre geꞌu̱ Sadrac, Mesac ꞌne Abednego. Rä rey bi uni nunä mhända: «Ngu gi yꞌo̱dehu̱ nuꞌu̱ yä me̱ꞌmda dä pixti yä trompeta, dä me̱i yä arpa ꞌne märꞌa yä ꞌmida, pe̱ꞌtsi te gi ndandiñähmuhu̱ ꞌne gi ndänehu̱ nunä däta imagen de gä oro. Toꞌo hindä me̱fi njabu̱, ma dä tꞌe̱ntꞌi ha nꞌa rä hu näꞌä xa faspi». ¿Te gi kamfri ge ma dä me̱fi nuꞌu̱ hñuu yä hebreo? ¿Ma dä ndandiñähmu änte näꞌä rä däta imagen pa dä ñäni yä te?
Nubye̱, rä rey bi mändabi yä me̱ꞌmda dä me̱i yä ꞌmida. Oraꞌä, gatꞌho bi ndandiñähmu ꞌne bi ndäne näꞌä rä däta imagen. Pe, ¿gi pädi? Sadrac, Mesac ꞌne Abednego, himbi me̱fi njabu̱. Hänge rꞌa de nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ bi hyandi njabu̱, nguntꞌä bi ma bä nuu rä rey ꞌne bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Nuꞌu̱ hñuu yä hebreo himbi ndäne näꞌä ri imagen ja ngu gä mända». Nubye̱, Nabucodonosor bi mända dä tsitsꞌi ante geꞌä nuꞌu̱ hñuu yä hebreo ꞌne bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Ma gä rꞌaꞌähu̱ mä nꞌa rä oportunida pa gi ndänehu̱ näꞌä rä imagen. Pe mu̱ hingi ndänehu̱, ma gä e̱ntꞌäꞌihu̱ ha nꞌa rä hu näꞌä xa faspi. Joꞌo nꞌa rä zidada näꞌä dä za dä ñäñꞌähu̱ de mä yꞌe̱». Nuꞌu̱ hñuu yä hebreo bi dädi: «Hingä ma gä ndänehe näꞌä rä imagen. Mä Zi Dadahe dä za dä ñängägihe. Pe mu̱ dä ñängägihe o hinä, zi hmuu rä rey, nuje hingä ma gä ndänehe näꞌä ri imagen».
Mi yꞌo̱de njabu̱ Nabucodonosor xa bi bo̱ rä kue̱, ꞌne bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go: «¡Paꞌtihu̱ mä yoto mꞌiki rä hu!». ꞌNepu̱ bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä soldado: «Tsixu̱ nuyu̱ hñuu yä hebreo ꞌne guä e̱ntꞌihu̱ ha näꞌä rä hu». Koꞌmu̱ näꞌä rä hu xa mi faspi, ja bi duni nuꞌu̱ yä soldado. ¿Gi kamfri ge bi du ꞌnehe nuꞌu̱ hñuu yä hebreo? Mꞌe̱fa, rä rey Nabucodonosor bi joni ha rä hu pa dä hyandi te xki thogi kongeꞌu̱. Pe näꞌä xa bi ntsu ngeꞌä bi hyandi ge mi oni goho yä ñꞌo̱ho̱. Oraꞌä, Nabucodonosor bi yꞌambäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go: «¿Hingä mi hñuu nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ dä mända dä tꞌe̱ntꞌi ha rä hu? Nuga di handi goho yä ñꞌo̱ho̱, ¡ꞌne nꞌa de gehyu̱ di nheki ngu nꞌa rä e̱nxe̱!».
Nabucodonosor bi joni ha näꞌä rä hu ꞌne bi ꞌñembäbiꞌu̱: «¡Guä po̱ñhu̱. Nubye̱ di pädi ge nuꞌähu̱ yä ꞌme̱goꞌihu̱ näꞌä rä Zi Dada xa mäjuäni!». Mi bo̱niꞌu̱, gatꞌho bi hyandi ge Sadrac, Mesac ꞌne Abednego hixki zätꞌi. Nixi nꞌa de geꞌu̱ mi fontꞌä ꞌmifi.
Nubye̱ Nabucodonosor bi ꞌñenä: «¡Dä tꞌespäbi rä nsu näꞌä rä Zi Dada di xo̱kämbeni Sadrac, Mesac ꞌne Abednego! Näꞌä bä pe̱hni rä e̱nxe̱ pa bi ñäniyu̱. Joꞌo mä nꞌa rä zidada ngu näꞌä rä Zi Dada pe̱päbiyu̱».
Nuꞌu̱ hñuu yä hebreo xki desidi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba, dä thogi näꞌä dä thogi. Xi nuꞌi, ¿gi ne gi njabu̱ ꞌnehe?
«Äjuä ri hmuu go geꞌä ri ꞌñepi gi nsunda, ꞌne ho̱nse̱ꞌä gi pe̱päbi» (Mateo 4:10).
-
-
Bi tsꞌe̱tꞌi nꞌa rä däta arbolNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 62
Bi tsꞌe̱tꞌi nꞌa rä däta arbol
Nꞌa rä xui, rä rey Nabucodonosor bi ꞌui nꞌa rä tꞌi näꞌä xa bi pidi. Hänge nguntꞌä bi mända dä tsꞌispäbi yä bädi pa dä xipäbi te di signifika näꞌä rä tꞌiꞌä, pe ninꞌa de geꞌu̱ himbi bädi te di signifika.
Nubye̱ rä rey Nabucodonosor bi metuäbi Daniel näꞌä xki ꞌui ꞌne bi ꞌñembi: «Ha mä tꞌi, dä handi nꞌa rä arbol näꞌä xa bi te asta bi zo̱ni mähetsꞌi. Dende gehni, mi nheki habu̱räza yä luga de rä xiꞌmhai. Yä xii näꞌä arbol mi nheki mähotho ꞌne mi uni ndunthi yä fruta. Asta yä zuꞌue mi ntaki ha rä xudi näꞌä arbol ꞌne ha yä yꞌe̱ ja mi hokini rä ꞌmafi yä tsꞌintsꞌu̱. ꞌNepu̱, bä käi nꞌa rä e̱nxe̱ de mähetsꞌi ꞌne bi ꞌñenä ntsꞌe̱di: “¡Tse̱tꞌihu̱ näꞌä rä arbol ꞌne hye̱kuäbihu̱ gatꞌho yä yꞌe̱za! Pe tsokuäbihu̱ ho̱nse̱ nꞌa xe̱ni rä ndu̱nza, ꞌne yꞌe̱ntꞌuäbihu̱ nꞌa rä aro de gä bo̱jä ꞌne nꞌa de gä kobre. Näꞌä arbol ma dä mpadi rä koraso. En lugar de dä me̱ꞌtsi nꞌa rä koraso de gä jäꞌi, nubye̱ ma dä me̱ꞌtsi nꞌa rä koraso de gä zuꞌue. Pe̱ꞌtsi te dä thogi yoto yä tiempo. ꞌNe gatꞌho yä mexiꞌmhai ma dä bädi ge Äjuä, go geꞌä rä Gobernante ꞌne ge Näꞌä dä za dä hñutsꞌi de gä tsꞌu̱tꞌhui toꞌo go dä neꞌä”».
Rä Zi Dada Jeoba bi xipäbi Daniel te mi signifika näꞌä rä tꞌi, ꞌne näꞌä xa bi ntsu. Bi ꞌñembäbi rä rey: «Oh, mä zi hmuu rä rey, ke xi go dä zo̱päbihmä ri nkontra nuꞌu̱ yä xuñha gä ꞌui, pe go ma gi thogi njabu̱. Näꞌä rä däta arbol bi tsꞌe̱tꞌi go di representaꞌi. Ma gi ꞌme̱di ri tsꞌu̱tꞌhui ꞌne ma gi tsi yä tꞌe̱i ha rä mbonthi ngu nꞌa rä mbängä zuꞌue. Pe koꞌmu̱ rä e̱nxe̱ bi mända dä tsꞌogi rä ndu̱nza ꞌne yä yꞌu̱za, di signifika ge ma gi pengi gi nrey mänꞌaki».
Nꞌa nje̱ya mꞌe̱fa, Nabucodonosor mi to̱ge ha rä techo rä nguu ꞌne dende gehni bi hyandi rä hnini Babilonia ꞌne bi mbenise̱: «¡Xa mähotho nunä rä däta hnini xtä hoki! ¡Joꞌo mä nꞌa rä rey ngu nuga!». Mientra mi mbeni njabu̱, bi ntꞌo̱de nꞌa rä noya de mähetsꞌi näꞌä mi embäbi: «¡Nabucodonosor! Ja huadi gä ꞌme̱di ri tsꞌu̱tꞌhui».
Oraꞌä, Nabucodonosor bi mꞌe̱di rä mfeni ꞌne bi mu̱di bi mꞌu̱i ngu nꞌa rä mbängä zuꞌue. Hänge bi tꞌe̱ni de rä nguu, ꞌne bi ma bä mꞌu̱hui yä zuꞌue ha rä mbonthi. Yä xtä xa bi te ꞌñenä yä xiꞌni rä nxu̱ni, ꞌne yä saha ꞌñenä yä saha yä tsꞌintsꞌu̱.
Mꞌe̱fa de xki thogi yoto nje̱ya, Nabucodonosor bi mengi bi nja rä mfeni ꞌne Jeoba bi hyopäbi dä sigi de gä rey ha Babilonia. Nubye̱ Nabucodonosor bi ꞌñenä: «Di nsunda Jeoba, näꞌä rä Rey bi ꞌmu̱i mähetsꞌi. Näꞌä japi dä ꞌme̱ yä tsa nuꞌu̱ toꞌo yä ꞌñexmänsu. Nubye̱ di pädi ge Jeoba go geꞌä rä Gobernante, ꞌne ge Näꞌä dä za dä hñutsꞌi de gä tsꞌu̱tꞌhui toꞌo go dä neꞌä».
«Toꞌo rä orgulloso ma dä zo̱ho̱ dä mfeꞌtse, ꞌne toꞌo exä rä nsu, ma dä zo̱ho̱ dä dagi» (Proverbios 16:18).
-
-
Bi nheki rꞌa yä noya ha rä jädoNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 63
Bi nheki rꞌa yä noya ha rä jädo
Mi du Nabucodonosor, Belsasar go bi zo̱ho̱ bi nrey ha Babilonia. Nꞌa rä xui, näꞌä bi hyoki nꞌa rä däta ñhuni ꞌne bi mbitabi nꞌa mꞌo yä jäꞌi. Bi nzohni ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi mi pe̱ꞌtsi yä däta nsu. Belsasar bi mändabi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go dä gu̱ki nuꞌu̱ yä baso de gä oro xki hñätsꞌi Nabucodonosor de rä templo Jeoba. Belsasar ꞌne nuꞌu̱ yä jäꞌi xki ntini bi usa nuꞌu̱ yä basoꞌu̱ pa ja bi ntsitheni. Mꞌe̱fa de geꞌä, nuꞌu̱ bi mu̱di bi xo̱kämbeni yä zidada. Pe nse̱kitho, bi nheki nꞌa rä yꞌe̱ ꞌne bi mu̱di bi yꞌofo ha rä jädo rꞌa yä noya nuꞌu̱ hinto mi pädi te ri bo̱ni.
Mi hyandi njabu̱, Belsasar xa bi ntsu. Hänge nguntꞌä bi nzohni nuꞌu̱ yä bädi ꞌne bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Toꞌo dä xikägi te ri bo̱ni nuya yä noya, ma gä hutsꞌi ngu rä hñuu rä rey ha Babilonia». Nuꞌu̱ bi tsapihmä, pe nixi nꞌa de geꞌu̱ himbi za bi bädi te ri bo̱ni nuꞌu̱ yä noyaꞌu̱. Mi zo̱ho̱ rä reinä bi ꞌñembäbi Belsasar: «ꞌMu̱i nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ rä thuhu Daniel. Näꞌä go dä za dä xiꞌäꞌi te ri bo̱ni nuyu̱ yä noya. Ora ndu ri dada Nabucodonosor mi ꞌui nꞌa rä tꞌi, ho̱nse̱ Daniel mi tsa dä xipäbi te mi signifika yä tꞌi».
Daniel bi ma bä nuu rä rey Belsasar. Mi zo̱ni, näꞌä bi ꞌñembäbi: «Mu̱ gi xikägi te ri bo̱ni nuya yä tꞌofo, ma gä rꞌaꞌäꞌi nꞌa rä thebe de gä oro ꞌne ma gä huxꞌäꞌi ngu rä hñuu rä rey ha Babilonia». Daniel bi dädi: «Nuga hindi ne te gi rꞌakägi. Pe hää ma gä xiꞌäꞌi te ri bo̱ni nuyu̱ yä noya. Ri dada xa mi rä ꞌñexmänsu, pe rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñuti dä ñꞌumilde. Nuꞌi ya ngi pädi te gatꞌho bi thogi ri dada, pe mäske njabu̱ hingä ꞌñudi rä tꞌekꞌei po rä Zi Dada Jeoba. Gä usa nuꞌu̱ yä baso de gä oro bä thä de rä templo pa ja gä tsihu̱ni yä binu. Hänge Äjuä bi yꞌofo nuya yä noya: MENÉ, MENÉ, TEQUEL ꞌne PARSÍN. Nuya yä noya di signifika ge yä medo ꞌne yä persa ma dä huati Babilonia ꞌne nuꞌi ya hingo ma gi nrey».
Ndunthi mi mbeni ge hinto xä za xä huati rä hnini Babilonia. ¿Por hanja? Ngeꞌä mi jotꞌi xä ñho ko yä däta jädo ꞌne nthetsꞌi de nunä hnini mi ja nꞌa rä däthe xi xmä ñhee. Pe mäske njabu̱, näꞌä xuiꞌä yä medo ꞌne yä persa bi hñäni rä hnini Babilonia. Ciro, näꞌä rä rey yä me Persia bi paki rä däthe, pa njabu̱ rä ejército bi rꞌani. Mi zo̱niꞌu̱ ha yä goxthi rä hnini, bi hyandi ge nuꞌu̱ yä goxthi mi xogi. Nuꞌu̱ yä soldado nguntꞌä bi yu̱tꞌi ꞌne bi hyo yä me Babilonia ꞌne asta rä rey Belsasar. Nubye̱, Ciro go geꞌä bi zo̱ho̱ bi nrey ha Babilonia.
Mꞌe̱fa de nꞌa nje̱ya, Ciro bi ꞌñenä: «Jeoba xä xikägi gä hokuäbi mänꞌaki rä templo ha Jerusalén. Nuꞌu̱ yä judío ne dä mfaxte, dä za dä mengi ha Jerusalén». Ndunthi yä judío bi mengi ha yä hnini, ha Jerusalén, mꞌe̱fa de 70 yä je̱ya. Jeoba bi kumpli näꞌä xki prometebi rä hnini. ꞌNehe, Ciro bi goꞌtsi nuꞌu̱ yä baso de gä oro ꞌne de gä plata, ꞌne gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xki gu̱ki Nabucodonosor de rä templo Jeoba. ¿Gä hyandi hanja Jeoba bi usa Ciro pa bi matsꞌi rä hnini?
«Rä dängä hnini Babilonia ya xä ꞌme̱di rä nsu, nubye̱ ja ꞌmu̱hni rꞌanꞌañꞌo yä tsꞌondähi» (Apocalipsis 18:2).
-
-
Daniel bi tꞌe̱ntꞌi ha rä ngu yä lionNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 64
Daniel bi tꞌe̱ntꞌi ha rä ngu yä lion
Nubye̱, Darío geꞌä di mända ha rä hnini Babilonia, ꞌne näꞌä handäse̱ ge Daniel xa rä hojäꞌi. Hänge go bi hñutsꞌi ngu nꞌa rä ndä de nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ mi pe̱ꞌtsi yä däta nsu ha rä tsꞌu̱tꞌhui. Pe nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ꞌu̱, mi pe̱ꞌspäbi rä embidia Daniel hänge mi honi hanja dä hyo. Koꞌmu̱ nuꞌu̱ mi pädi ge Daniel mi xatuäbi Jeoba asta hñu mꞌiki rä pa, hänge bi ma bä nuu rä rey ꞌne bi ꞌñembäbi: «Zi hmuu rä rey, di nehe gi yꞌofo nꞌa rä mhända habu̱ di enä ge nixi nꞌa rä jäꞌi hingi debe dä xatuäbi mä nꞌa rä zidada, ho̱nse̱ nuꞌi mä zi hmuu rä rey. Mu̱ toꞌo hindä yꞌo̱te nunä rä mhända, mända dä tꞌe̱ntꞌi ha rä ngu yä lion». Rä rey Darío xa bi ho näꞌä bi sipi, hänge bi firmä näꞌä rä mhända.
Mi bädi Daniel ge rä rey xki firma nꞌa rä rꞌayꞌo mhända, bi ma ha rä nguu, ꞌne bi ndandiñähmu pa bi xatuäbi Jeoba ja ngu mi nzäi dä ja. Pe, ¿gi pädi te bi me̱fi nuꞌu̱ yä nduxte ñꞌo̱ho̱? Bi yu̱tꞌi ha rä ngu Daniel ꞌne bi zu̱di mi xadi. Oraꞌä, nuꞌu̱ nguntꞌä bi ma bä nuu rä rey ꞌne bi ꞌñembäbi: «Daniel hinxä yꞌo̱te näꞌä rä mhända gä uni. Näꞌä di xatuäbi rä Zi Dada asta hñu mꞌiki rä pa». Darío xa bi durämu̱i mi bädi njabu̱, ngeꞌä mi numäñho Daniel. Pe ya hinte mi tsa dä me̱fi, ngeꞌä ya xki firmä näꞌä rä mhända ꞌne yä hinto mi tsa dä paati. Mäske xi himi nehmä, bi mända dä tꞌe̱ntꞌi Daniel ha rä ngu yä lion.
Näꞌä rä xuiꞌä, Darío himbi za bi ñꞌähä ko rä dumu̱i. Rä hyaxꞌä xa nꞌitꞌho, nguntꞌä bi ma ha rä ngu yä lion pa dä handi mu̱ tobe mi tetho Daniel, ꞌne bi maꞌti: «¡Daniel! ¿Bi ñäñꞌäꞌi ri Äjuä?».
Darío bi yꞌo̱de nꞌa rä voz mi enä: «Äjuä bä pe̱hni rä e̱nxe̱ ꞌne bi goꞌtuä yä ne yä lion, ꞌne hinte bi yꞌo̱tkägi». Darío xa bi johya ꞌne bi mända drä ju̱ki de gehni. Mꞌe̱fa, rä Darío bi mändabi yä ꞌme̱go: «¡Go dä yꞌe̱ntꞌihu̱ ha rä ngu yä lion nuyu̱ yä nduxte ñꞌo̱ho̱ mi ne dä hyo Daniel!». Ngu bi tꞌe̱ntꞌiꞌu̱ ha rä ngu yä lion, nuꞌu̱ nguntꞌä bi dämä zi.
Darío bi mända dä tꞌofo nunä rä mhända pa gatꞌho rä hnini: «Gatꞌho yä jäꞌi ri ꞌñehe dä me̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei näꞌä rä Zi Dada pe̱päbi Daniel. Ngeꞌä näꞌä bi ñäni Daniel de rä ne yä lion».
Xi nuꞌi ¿hyaxtho gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ja ngu mi ja Daniel?
«Hänge di pädihu̱ ge Äjuä ja rä tsꞌe̱di pa dä ñäni de gatꞌho yä tsꞌo thogi nuꞌu̱ toꞌo yä hojäꞌi» (2 Pedro 2:9).
-
-
Ester bi ñäni rä hniniNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 65
Ester bi ñäni rä hnini
Ester mi nꞌa rä nxutsi mrä judía, ꞌne mi ꞌmu̱i ha Susa, ha nꞌa de nuꞌu̱ yä hnini de Persia. ¿Gi pädi por hanja? Ngeꞌä o̱tꞌe ndunthi yä je̱ya rä rey Nabucodonosor bi ziꞌspäbi rä familia pa Persia. Mardoqueo go xki tede Ester. Nuyu̱ mi mprimu. Nubye̱ Mardoqueo di mpe̱fi pa rä rey Asuero.
Rä rey Asuero mi honi nꞌa rä rꞌayꞌo reinä. Hänge nuꞌu̱ yä ꞌme̱go bä tsimpäbi gatꞌho nuꞌu̱ yä nxutsi xa mi mähotho de rä hnini, Ester mi nꞌa de geꞌu̱. De gatꞌho nuꞌu̱ yä nxutsi, rä rey go bi huahni Ester de gä reinä. Mardoqueo bi ꞌñembäbi Ester ge hinto xä xipäbi ge näꞌä mi rä judía.
Rä rey xki hñutsꞌi Hamán ngu rä jefe de gatꞌho yä prinsipe ꞌne näꞌä xa mi rä ꞌñexmänsu. Näꞌä mi ne ge gatꞌho yä jäꞌi xä ndandiñähmu ante geꞌä. Pe Mardoqueo himi jabu̱, hänge Hamán xa bi bo̱ rä kue̱ kongeꞌä ꞌne asta mi ne dä hyo. Mi bädi ge Mardoqueo mrä judío, bi hyoni hanja dä hyo gatꞌho yä judío. Bi ꞌñembäbi rä rey: «Yä judío xa yä tsꞌomꞌu̱i. Pe̱ꞌtsi te gä hohu̱ gatꞌho». Rä rey Asuero bi ꞌñembäbi: «Pe̱fi näꞌä gi hurimu̱i ge xä ñho». Rä rey bi umbäbi nse̱ki Hamán pa dä yꞌofo nꞌa rä ley. Näꞌä leyꞌä mi enä ge rä pa 13 de rä zänä adar, pe̱ꞌtsi te xä tho gatꞌho yä judío. Pe rä Zi Dada Jeoba hingä ma xä hyopi dä thogi njabu̱.
Ester hinte mi pädi de näꞌä mi mbeni dä me̱fi Hamán, hänge Mardoqueo bi me̱mpäbi nꞌa rä kopia de näꞌä ley ꞌne bi ꞌñembäbi: «Gi ma gi ñäui rä rey». Ester bi dädi: «Di jaki xä ñhei gä pe̱fi näꞌä gi adi, ngeꞌä hinxä mbitagi rä rey. Ya pe̱ꞌtsi 30 yä pa dende nuꞌmu̱ rä rey bi mbitagi. Pe ma gä pe̱fi näꞌä gi adi, mu̱ rä rey dä maki rä tsꞌu̱tꞌo de gä oro, dä za gä ñäni mä te. Pe mu̱ hinä, nuꞌmu̱ ma dä thogägi».
Ester bi ma bä nuu rä rey. Ora rä rey bi hyandi Ester, bi maki rä tsꞌu̱tꞌo de gä oro. Ester bi joni habu̱ mi hudi rä rey ꞌne näꞌä bi yꞌambäbi: «¿Te gi ne gä pe̱fi po geꞌi Ester?». Ester bi dädi: «Ma gä hoki nꞌa rä ñhuni, ꞌne xa gä hohmä gi ehe gi ñuni ko ri ꞌme̱go Hamán». Ha näꞌä ñhuniꞌä, Ester bi mbitabi rä rey dä ñuni kongeꞌä mä nꞌa rä mꞌiki. Ha nunä gäxä mꞌiki, rä rey bi yꞌambäbi mänꞌaki Ester: «¿Te gi ne gä pe̱fi po geꞌi?». Ester bi dädi: «Ja toꞌo ne dä hyogägi ꞌne asta ne dä hyo gatꞌho mä hnini. Po rä mäte, ñängägihe». Rä rey bi yꞌambäbi: «¿Xi toꞌo näꞌä ne dä hyoꞌäꞌi?». Ester bi dädi: «Nuni nda tsꞌomꞌu̱i gä Hamán». Rä rey Asuero xa bi bo̱ rä kue̱ ꞌne bi mända dä tho Hamán.
Pe ya hinto mi tsa dä hñäki näꞌä ley xki yꞌofo Hamán, nixi rä rey. Hänge rä rey go bi umbäbi Mardoqueo näꞌä rä kargo mi pe̱ꞌtsi Hamán, ꞌne bi umbäbi nse̱ki pa dä hyoki nꞌa rä rꞌayꞌo ley. Näꞌä rꞌayꞌo ley mi umbäbi nse̱ki yä judío pa dä ntunkui nuꞌu̱ yä nkontra ꞌne dä ñäni yä te. Mi zo̱ho̱ rä pa 13 de rä zänä adar, yä judío bi ntuhni ko nuꞌu̱ yä kontra ꞌne nuꞌu̱ bi dähä näꞌä tuhni. Dende geꞌmu̱, yä judío mi beni tatꞌä je̱ya näꞌä paꞌä.
«Ngeꞌä nuꞌähu̱ gi de̱ngägihu̱, hänge ma dä tsixäꞌihu̱ änte yä nda ꞌne yä tsꞌu̱tꞌhui. Geꞌä ma dä maxꞌäꞌihu̱ pa gi umbäbihu̱ ntꞌo̱de de geki» (Mateo 10:18, TNM).
-
-
Esdras bi ꞌñuti rä hnini de rä Ley ÄjuäNuꞌu̱ yä ntꞌudi ma gi pädi de rä Mäkä Tꞌofo
-
-
RÄ NTHEKE 66
Esdras bi ꞌñuti rä hnini de rä Ley Äjuä
Ya xki thogi ngu 70 yä je̱ya dende nuꞌmu̱ yä israelita xki mengi pa Jerusalén, mäske rꞌa de geꞌu̱ tobe mi ꞌmu̱i ha nuꞌu̱ yä hnini habu̱ mi mända rä rey de Persia. Nꞌa de nuꞌu̱ yä israelita mi rä thuhu Esdras, näꞌä mi nꞌa rä majhä ꞌne mi udi de rä Ley Jeoba. Esdras bi da ngue̱nda ge yä jäꞌi himi o̱te yä mhända Äjuä, hänge mi ne dä mengi pa Jerusalén pa dä matsꞌiꞌu̱. Artajerjes näꞌä rä rey de Persia, bi ꞌñembäbi: «Äjuä xä rꞌaꞌi rä mfädi pa gi ꞌñudi de rä Ley. Hänge ri ma ꞌne tsitsꞌi nuꞌu̱ toꞌo ne dä ma kongeꞌi». Esdras bi muntsꞌi gatꞌho nuꞌu̱ toꞌo mi ne dä mengi pa Jerusalén. ꞌNehe bi xatuäbi Äjuä ꞌne bi yꞌapäbi dä suꞌu̱ durante rä ꞌñuu. Mꞌe̱fa de geꞌä, nuꞌu̱ bi gu̱ rä ꞌñuu bi ma.
Mꞌe̱fa de goho nzänä, nuꞌu̱ bi zo̱ni ha Jerusalén. Nuꞌu̱ yä prinsipe de rä hnini bi ꞌñembäbi Esdras: «Yä israelita hinxä yꞌo̱te Jeoba ꞌne asta xä nthäti ko nuꞌu̱ yä ꞌme̱hñä di xo̱kämbeni yä hyate zidada». ¿Te bi me̱fi Esdras? Bi ndandiñähmu ante gatꞌho rä hnini ꞌne bi xatuäbi Äjuä: «Jeoba, nuꞌi xkä hyoki ndunthi yä hogä tꞌo̱tꞌe po gekhe, pe nuje xtä pekahe kontra geꞌi». Rä hnini bi arrepenti, pe himbi hye̱gi de dä me̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Hänge Esdras bi huahni yä ansiano ꞌne yä nzaya pa bi hyandi por hanja yä jäꞌi mi sigi mi pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Mi thogi hñu nzänä, bi tꞌe̱ni de Jerusalén gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi himbi ne bi xo̱kämbeni Jeoba.
Bi thogi mä 12 yä je̱ya. Durante nuꞌu̱ yä je̱yaꞌu̱, bi uadi bi thoki mänꞌaki yä jädo Jerusalén. Esdras bi muntsꞌi gatꞌho yä jäꞌi de rä hnini pa bi yꞌo̱de te mi mängä rä Ley Äjuä. Nuꞌmu̱ Esdras bi xoki rä mfistꞌofo de rä Ley, gatꞌho yä jäꞌi bi mꞌai. Nubye̱, Esdras bi nsunda Jeoba ꞌne yä israelita bi gu̱xä yä yꞌe̱ pa bi ꞌñudi ge mi ꞌmu̱i de acuerdo. Mꞌe̱fa, Esdras bi hñeti rä Ley ꞌne bi esplika te ri bo̱ni nuꞌu̱ yä noya bi hñeti. Rä hnini xa bi jamäsu näꞌä mi o̱de. Nuꞌu̱ bi da ngue̱nda hängu xki ꞌuege de Jeoba ꞌne nuꞌu̱ bi mu̱di bi nzoni. Rä hyaxꞌä, Esdras bi sigi bi hñeti rä Ley. Yä israelita bi da ngue̱nda ge mi debe dä yꞌo̱tꞌe rä Ngo de yä Jäꞌtsi. Hänge nguntꞌä bi ñhoki pa dä yꞌo̱tꞌe nunä ngo.
Durante nuꞌu̱ yoto yä pa bi dura rä ngo, yä israelita xa bi johya. ꞌNe bi umbäbiꞌu̱ njamädi rä Zi Dada Jeoba po näꞌä rä hogä sofo. Nuꞌu̱ xki yꞌo̱tꞌe nꞌa rä ngo nguꞌä, dende nuꞌmu̱ tobe mi tetho Josué. Mi uadi näꞌä rä ngo, nuꞌu̱ bi muntsꞌi ꞌne bi xatuäbi Äjuä: «Mä Zi Dadaꞌihe Jeoba, nuꞌi go gä ju̱gägihe de habu̱ ndi mꞌe̱gohe. Nuꞌi go gä rꞌakägihe te dä tsihe ha rä yꞌotꞌä hai ꞌne go gä rꞌakägihe nunä rä hogä hai. Pe nuje hixtä pe̱fihe näꞌä xkä mändagihe. ꞌNe mäske gä pe̱nkägihe ndunthi yä profeta pa dä rꞌakägihe yä tsꞌofo, nuje hindä o̱tehe. Mäske njabu̱, nuꞌi gä pe̱skägihe rä pasensia. Nuꞌi nunka gä pumfri näꞌä rä kohi gä ja ko Abrahán. Nubye̱, di prometeꞌihe ge ma gä pe̱fihe gatꞌho näꞌä xkä mändagihe». Nubye̱ gatꞌho rä hnini bi yꞌofo nunä promesa, ꞌne nuꞌu̱ yä prinsipe, yä levita ꞌne yä majhä bi firmä ko nꞌa rä seyo.
«¡Mänꞌa di johya nuꞌu̱ o̱de rä noya Äjuä ꞌne di jamäsu!» (Lucas 11:28).
-