MÄ MꞌU̱IHU̱ NGU YÄ KRISTIANU

Nꞌa rä rꞌayꞌo mfatsꞌi pa mä mhuntsꞌihu̱ entre semänä

Dende rä zänä enero de rä 2018, näꞌä rä mhuntsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ entre semänä ma dä presenta yä nota de estudio, yä kꞌoi ꞌne yä bideo de rä edición de estudio de rä Traducción del Nuevo Mundo de las Santas Escrituras (nwtsty), nuya yä mfatsꞌi ho̱nse̱ ja ha Internet. Mäske nunä edición de estudio tobe hingi ja ha mä idiomahu̱, zäi ge nunä imformasion ma dä maxꞌäꞌi ndunthi pa gi ñhoki manꞌa xä ñho pa yä mhuntsꞌi. ꞌNehe ma dä maxkägihu̱ pa mänꞌa dä ze̱di mä ntsitsꞌihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba.

YÄ NOTA DE ESTUDIO

Nuya uni rä imformasion de hanja mi mꞌu̱i nuꞌu̱ yä jäꞌi de mäyaꞌmu̱, hutsꞌi yä mäpa ꞌne mää te di signifika rꞌa de nuꞌu̱ yä noya ehe ha rä Mäkä Tꞌofo.

Mateo 12:20

Nꞌa rä mecha de gä lino näꞌä ya fu̱nitho: Nuꞌu̱ yä lampara mi usa yä jäꞌi ha yä nguu mi thoki de gä domhi ꞌne mi siꞌtpäbi rä aseite de gä oliva. Näꞌä rä aseite mi po̱tsꞌe po näꞌä mecha de gä lino pa njabu̱ mi sigi mi zo̱o̱. Ha rä idioma griego rä noya «nꞌa rä mecha de gä lino näꞌä ya fu̱nitho», zäi ge di signifika ge näꞌä mecha tobe zo̱o̱ o ge ya bi huetꞌi pe ya hingi yotꞌi. Ngu mängä rä profesia de Isaías 42:3, rä Hesu ma xä hueki yä zi jäꞌi ꞌne näꞌä nunka ma xä hueꞌti näꞌä rä humu̱i mi pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä zi jäꞌi mi yä umilde ꞌne mi sufri.

Mateo 26:13

Xa mäjuäni: Rä noya amén bi ehe de rä idioma hebreo, ꞌne ora bi tꞌofo de gä griego ho̱nse̱ bi tꞌofo ngu mi ntꞌo̱de de gä hebreo. Nunä rä noya di signifika «geꞌä dä njabu̱» o «xa mäjuäni». Rä Hesu mi usa nunä rä noya änte de dä esplika nꞌa rä profesia o nꞌa rä promesa. Ora mi mä njabu̱, rä Hesu mi ne dä mää ge nuꞌu̱ yä noya xa mäjuäni ꞌne ge mi otho rä duda ge hää ma xä njabu̱. Xä mhää ho̱nse̱ rä Hesu bi usa ha rä Mäkä Tꞌofo rä noya «xa mäjuäni» o «amén». Ora rä Hesu mi usa yo mꞌiki rä noya (amén amén), ja ngu hutsꞌi ha rä Evangelio de Juan, di ntradusi «xa majuäni» (Jn 1:51).

MEDIA

Ehe yä foto, yä dibujo, yä bideo nsi rä audio ꞌne yä bideo nuꞌu̱ udi märꞌa yä detalle de rä Mäkä Tꞌofo.

Betfagué, rä tꞌo̱ho̱ de gä Olibo ꞌne Jerusalén

Nunä tꞌu̱kä bideo udi nꞌa rä ꞌñuu näꞌä tso̱tꞌe ha Jerusalén po rä lado mbo̱xhyadi, udi dende näꞌä luga tꞌembi et-Tur asta mäñä de rä tꞌo̱ho̱ de gä Olibo. Ndunthi mbeni ge et-Tur, mi geꞌä Betfagué näꞌä luga no̱ni rä Mäkä Tꞌofo. Rä hnini Betania bi kohi ha rä mbo̱xhyadi de Betfagué ꞌne de rä tꞌo̱ho̱ de gä Olibo. Nuꞌmu̱ rä Hesu ꞌne nuꞌu̱ yä de̱ni mi pa Jerusalén, nuꞌu̱ mi ho dä ñꞌoxi ha Betania. Mäpaya ha nunä luga tꞌembi el-Ázariyeh (El Éizariya), nunä noya bi ehe de rä idioma árabe ꞌne di signifika «Rä luga Lázaro». Di pädihu̱ ge rä Hesu mi oxi ha nunä luga, ha rä ngu Marta, María ꞌne Lázaro (Mt 21:17; Mr 11:11; Lu 21:37; Jn 11:1). Nuꞌmu̱ rä Hesu mi po̱ni de Betania ꞌne mi ju̱ rä ꞌñuu pa ha Jerusalén, zäi ge mi ju̱ nunä rä ꞌñuu ja ngu di nheki ha rä bideo. Ha rä 9 de nisán de rä je̱ya 33, rä Hesu bi hñutsꞌi nꞌa rä zi burru ꞌne bi thogi po rä tꞌo̱ho̱ de gä Olibo pa bi yu̱tꞌi ha Jerusalén, zäi ge bi ja nunä biahe dende Betfagué.

Rä ꞌñuu de Betania pa Betfagué
Betfagué
Rä tꞌo̱ho̱ de gä Olibo
Rä ꞌmatha de Cedrón
Rä tꞌo̱ho̱ de rä Templo

Foxä nꞌa rä klabo ha rä ndoyꞌo nꞌa rä du̱ngua

Nunä nꞌa rä kopia habu̱ di nheki hanja foxä nꞌa rä klabo de gä hierro ha rä ndoyꞌo nꞌa rä du̱ngua, näꞌä klabo tsu̱di 11,5 yä centímetro. Rꞌa yä arqueólogo bi dini rä original ha rä je̱ya 1968 ha rä lado norte de Jerusalén, ꞌne nuꞌu̱ bi da ngue̱nda ge nunä ndoyꞌo xki tꞌagi dende ha yä pa nuꞌu̱ yä romano. Nunä xe̱kä ndoyꞌo ꞌne nunä klabo udi ge mäyaꞌmu̱ nuꞌmu̱ mi tho nꞌa rä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi, mri rꞌo̱ꞌmbäbi yä klabo pa mi tsꞌu̱ti ha nꞌa rä poste de gä zaa. Zäi ge mi njabu̱ nuꞌu̱ yä klabo bi usa nuꞌu̱ yä soldado pa bi zu̱ti rä Hesu ha nꞌa rä poste. Nunä ndoyꞌo bi thini mbo de nꞌa rä kaha de gä do (osario), habu̱ mi tꞌu̱tꞌi nuꞌu̱ yä ndoyꞌo nꞌa rä jäꞌi mꞌe̱fa de yä xki xa rä ngo̱. Ko nunä ndoyꞌo bi thini, udi ge ora mi tsꞌu̱ti nꞌa rä jäꞌi ha nꞌa rä poste, hää mi tsa dä tꞌagi ꞌnehe (Mt 27:35).