Jeoba nzäntho ma dä mꞌu̱i kongeꞌi pa dä hubꞌäꞌi ri mu̱i

1. ¿Te mä mꞌu̱i mi pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha Babilonia?

¿DÄ ZA gi imäjinä te mi senti nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha rä dähni Babilonia? Nuꞌu̱ xki hyandi hanja yä me Babilonia xki huati Jerusalén, näꞌä rä hnini habu̱ myä mengu. ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba xki hye̱gi yä me Babilonia dä zitsꞌi de gä esclavo yä judío? Po nuꞌu̱ yä pekado xki yꞌo̱tꞌe tanto nuꞌu̱ ꞌne nuꞌu̱ yä xita (2 Crón. 36:​15, 16, 20, 21). Mäske yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo, pe himi jotꞌi fadi, sino ke mi tsa dä me̱ꞌtsi yä nguu ꞌne yä familia (Jer. 29:​4-7). Pe yä judío himi ꞌmu̱i ko rä johya ꞌne hingä ja mi ne dä mꞌu̱ini. Di pädihu̱ njabu̱ ngeꞌä nꞌa de geꞌu̱ bi ꞌñenä: «Ha rä ñäni de nuꞌu̱ yä däthe de Babilonia, dä hudihe ꞌne xa dä nzonihe ora dä benihe Jerusalén» (Sal. 137:1). ¿Toꞌo ma xä huꞌmpäbi yä mu̱i nuꞌu̱ yä judío xa mi tuyämu̱i ꞌne mi zoni?

2, 3. a) ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba po nuꞌu̱ yä judío bi tsꞌitsꞌi de gä esclavo ha Babilonia? b) ¿Te ma gä handihu̱ ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱?

² Rä Zi Dada Jeoba «go geꞌä mä Dadahu̱ nuꞌä [ . . . ] hubgä mä mu̱ihu̱» (2 Cor. 1:3). Näꞌä xa di mädi gatꞌho nuꞌu̱ o̱te yä mhända ꞌne honi rä modo hanja dä hoꞌti ꞌne dä huꞌmpäbi yä mu̱i. Rä Zi Dada Jeoba mi pädi ge rꞌa de geꞌu̱ ma xä arrepenti po nuꞌu̱ yä pekado xki yꞌo̱tꞌe ꞌne ma xä mengi xä me̱päbi mänꞌaki ja ngu mi adiꞌä (Is. 59:20). Hänge 100 nje̱ya änte de ke xä tsꞌitsꞌi yä judío pa Babilonia, rä Zi Dada Jeoba bi mändabi rä profeta Isaías ge xä yꞌofo näꞌä rä mfistꞌofo hätsꞌi rä thuhu. ¿Pa te? Jeoba bi ꞌñembäbi Isaías: «”¡Hoꞌtihu̱ ꞌne huꞌmpäbihu̱ rä mu̱i mä hnini!”», engä näꞌä ri Zi Dadahu̱» (Is. 40:1). Hää, rä Zi Dada Jeoba bi mända dä tꞌofo rä mfistꞌofo Isaías pa xä hoꞌti ꞌne xä huꞌmpäbi yä mu̱i nuꞌu̱ yä judío ma xä mꞌu̱i de gä esclavo ha Babilonia.

³ Nuju̱ ꞌnehe, rꞌabu̱ xa di jakägihu̱ mꞌe̱di toꞌo dä hotkägihu̱ ꞌne dä hubgä mä mu̱ihu̱. Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱ ma gä handihu̱ hñuu yä forma de hanja rä Zi Dada Jeoba bi huꞌmpäbi yä mu̱i nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia: 1) Bi promete ge ma xä pumbäbi gatꞌho nuꞌu̱ ma xä arrepenti de yä pekado. 2) Bi umbäbi nꞌa rä hogä humu̱i rä hnini. ꞌNe 3) bi matsꞌi pa hindä ntsu. Ha kada nꞌa de nuya yä punto, ꞌnehe ma gä pädihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba hotkägihu̱ mäpaya ꞌne hubgä mä mu̱ihu̱.

JEOBA DI HUEGÄGIHU̱ ꞌNE DI PUNꞌGÄGIHU̱

4. ¿Hanja bi ꞌñudi rä nhuekäte rä Zi Dada Jeoba po nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha Babilonia? (Isaías 55:7).

⁴ Rä Zi Dada Jeoba «geꞌä mä Dadahu̱ nuꞌä pe̱skähu̱ rä nthekäte» (2 Cor. 1:3). Hänge po mädee de rä profeta Isaías, Jeoba bi promete ge ma xä pumbäbi nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha Babilonia (hñeti Isaías 55:7). Näꞌä bi ꞌñenä: «Ko näꞌä mä mhäte hingi faya, ma gä huekꞌähu̱» (Is. 54:8). Koꞌmu̱ yä judío hixki yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba, hänge nuꞌu̱ ma xä sufri de gä esclavo ha Babilonia. Pe, ¿hanja ma xä ꞌñudi Jeoba rä nhuekäte po geꞌu̱? Bi prometebi ge nuꞌu̱ hingä ma xä gohi pa nzäntho de gä esclavo ha Babilonia, sino ke ma xä zo̱ho̱ rä pa habu̱ ma xä gu̱ki de gehni (Is. 40:2). Zäi ge nunä promesa xa bi hñuꞌmpäbi yä mu̱i nuꞌu̱ yä judío.

5. ¿Por hanja mäpaya mänꞌa di pe̱ꞌtsihu̱ yä prueba ge rä Zi Dada Jeoba di punꞌgägihu̱ mä pekadohu̱?

⁵ ¿Te dä za gä pädihu̱? Ge rä Zi Dada Jeoba ꞌmu̱i dispuesto dä punꞌgägihu̱ gatꞌho mä tsꞌokihu̱. Yä judío ya mi pädi ge rä Zi Dada Jeoba uni rä mpumbäte. Pe mäpaya, nuju̱ mänꞌa di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä prueba de geꞌä. Nuju̱ ya di pädihu̱ te xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa dä punꞌgägihu̱ gatꞌho mä pekadohu̱. Mi thogi kasi 700 nje̱ya de nuꞌmu̱ rä profeta Isaías bi yꞌofo näꞌä rä mfistꞌofo hätsꞌi rä thuhu, nubye̱ rä Zi Dada Jeoba bä pe̱hni rä Tꞌu̱ ha rä Xiꞌmhai pa bi uni rä bida po gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi ma xä arrepenti de yä pekado. Koꞌmu̱ rä Hesu bi uni rä bida po gekhu̱, nubye̱ mä pekadohu̱ ma dä za «drä borra» pa nzäntho (Hech. 3:​19, TNM; Is. 1:18; Efes. 1:7). ¡Hängu di huegägihu̱ mä Zi Dadahu̱ Jeoba!

6. ¿Por hanja xa mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ pa gä benihu̱ hängu di huegägihu̱ rä Zi Dada Jeoba? (Hyandi ꞌnehe yä kꞌoi).

⁶ Mu̱ mä mꞌe̱tꞌo dä o̱tꞌehu̱ nꞌa rä pekado ꞌne tobe di sufrihu̱ po geꞌä mäske ya dä arrepentihu̱, dä za dä nupkägihu̱ mä mfenihu̱ näꞌä mää rä Zi Dada Jeoba ha Isaías 55:7. Mu̱ ya dä apäbihu̱ rä mfatsꞌi yä anciano ꞌne ya dä tsohu̱bu̱ näꞌä rä pekado ndi o̱tꞌehu̱, dä za gä mꞌu̱ihu̱ seguro ge rä Zi Dada Jeoba ya bi punꞌgägihu̱. Mähyoni gä benihu̱ ge ora rä Zi Dada Jeoba di punꞌgägihu̱, näꞌä desidi ya hindä beni ꞌne di pumfri näꞌä rä pekado dä o̱tꞌehu̱ (hyandi ꞌnehe te mää Jeremías 31:34). Mu̱ rä Zi Dada Jeoba bi desidi ya hindä beni näꞌä dä o̱tꞌehu̱, mähyoni gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pumfrihu̱ ꞌnehe, ꞌne gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba o̱tꞌe ngue̱nda näꞌä di pe̱fihu̱ nubye̱, hingä nuꞌu̱ yä tsꞌoki dä pe̱fihu̱ mä mꞌe̱tꞌo (Ezeq. 33:​14-16). Rä Zi Dada Jeoba xa di mäkägihu̱ ꞌne di huegägihu̱ ꞌne mänꞌitꞌho ma dä hñäki gatꞌho näꞌä rä sufrimiento di thogihu̱ po ränge nuꞌu̱ yä pekado dä o̱tꞌehu̱ mä mꞌe̱tꞌo.

7. Mu̱ xtä o̱tꞌehu̱ nꞌa rä pekado, ¿te ma dä maxkägihu̱ pa hingä ntsuhu̱ gä xipäbihu̱ yä anciano?

⁷ ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ mu̱ di sufrihu̱ ngeꞌä xtä o̱tꞌehu̱ nꞌa rä pekado ꞌne hinto xtä xipäbihu̱? Rä Mäkä Tꞌofo di animägihu̱ gä apäbihu̱ rä mfatsꞌi yä anciano (Sant. 5:​14, 15). Zäi ge ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä xipäbihu̱ näꞌä xtä pe̱fihu̱, pe mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba go geꞌä xä hñutsꞌi yä anciano pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi. Mu̱ gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ꞌne yä anciano ma dä tratagihu̱ ko rä mhäte ꞌne rä nhuekäte, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa hingä ntsuhu̱ gä ñähu̱ kongeꞌu̱. Ma gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba bi usa yä anciano pa bi huꞌmpäbi rä mu̱i nꞌa rä zi ku rä thuhu Arthur. Nuni zi ku xki yꞌo̱tꞌe nꞌa rä pekado ꞌne xa mi u̱mbäbi rä mfeni.a Nuni zi ku enä: «Kasi po nꞌa nje̱ya, xti handi yä bideo ꞌne yä foto habu̱ po̱ni nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi he yä dutu. Xa mi u̱ngägi mä mfeni näꞌä xti pe̱fi. Pe nꞌa rä pa, ha rä mhuntsꞌi dä o̱de nꞌa rä discurso habu̱ mi mää ge xa mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi ante rä thandi Äjuä. Hänge dä xipäbi mä ꞌme̱hñä ꞌne yä anciano näꞌä xti o̱tꞌe ꞌne xa dä senti xä ñho. Pe rꞌabu̱ tobe mi sigi mi u̱ngägi mä mfeni näꞌä xti pe̱fi. Ko ndunthi rä mhäte, yä anciano bi aseguragi ge rä Zi Dada Jeoba xa mi mäkägi hänge xki rꞌakägi rä mfatsꞌi pa gä juäni mä ꞌñuu. Nuꞌu̱ yä noya bi xikägi ko rä mhäte, bi tso̱ni ha mä koraso ꞌne bi maxkägi pa dä paati näꞌä ndi mbeni de geki». Mäpaya, rä zi ku Arthur pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä precursor regular ꞌne de gä siervo ministerial. ¡Hängu di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ꞌmu̱i dispuesto dä punꞌgägihu̱ mä pekadohu̱ ora xa mäjuäni di arrepentihu̱!

JEOBA RꞌAKÄGIHU̱ NꞌA RÄ HOGÄ HUMU̱I

8. a) ¿Te mä hogä humu̱i bi umbäbi rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia? b) Ja ngu di handihu̱ ha Isaías 40:​29-31, ¿hanja ma xä matsꞌi nunä promesa nuꞌu̱ yä judío?

⁸ Nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia, zäi ge mi huyämu̱i ge ya nunka ma xä the̱gi xä mengi ha yä nguu. ¿Por hanja? Ngeꞌä mäyaꞌmu̱, Babilonia mi nꞌa rä dähni näꞌä mi dominä gatꞌho märꞌa yä dähni, ꞌne mi fädi ge nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ju̱ de gä esclavo ya nunka mi he̱gi pa dä mengi ha yä hai (Is. 14:17). Pe rä Zi Dada Jeoba bi prometebi rä hnini ge ma xä gu̱ki de Babilonia ꞌne ma xä matsꞌi pa xä mengi ha Jerusalén. Hää, ¡hinto ma xä hñäkuäbi rä Zi Dada Jeoba pa xä kumpli rä promesa! (Is. 44:26; 55:12). Pa rä Zi Dada Jeoba, rä dähni Babilonia ꞌñenä go mrä fonthai näꞌä ko ho̱nse̱ gi huiꞌti, ꞌmestho dä mꞌe̱di ꞌne nixi dä fädi habu̱ dä ma (Is. 40:15). Nunä promesa ma xä hñuꞌmpäbi yä mu̱i nuꞌu̱ yä judío ꞌne ma xä umbäbi ndunthi rä tsꞌe̱di, ja ngu näꞌä rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä zi nxu̱ni di ñhatsꞌi ha mähetsꞌi (hñeti Isaías 40:​29-31).

9. ¿Por hanja nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia mi tsa dä gamfri ge rä Zi Dada Jeoba ma xä kumpli näꞌä xki prometebi?

⁹ Nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha Babilonia, ya xki hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba mi kumpli näꞌä mi promete. Por ejemplo, mi pädi xä ñho ge rä dähni Asiria xki hñäni nuꞌu̱ rꞌe̱tꞌa yä tꞌu̱kä hnini mi kohi ha rä norte de Israel, ꞌne xki zitsꞌi de gä esclavo nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱hni (Is. 8:4). Nuꞌu̱ mismo ya xki hyandi hanja yä me Babilonia xki tso̱ni ha Jerusalén pa xki huati nunä hnini ꞌne xki zitsꞌi nuꞌu̱ yä judío de gä esclavo (Is. 39:​5-7). ꞌNehe, nuꞌu̱ mi pädi xä ñho ge rä rey de Babilonia xki japäbi dä nxada rä rey Sedequías ꞌne xki dätꞌi pa dä zitsꞌi ha Babilonia (Jer. 39:7; Ezeq. 12:​12, 13). Gatꞌho näꞌä xki mää rä Zi Dada Jeoba, bi kumpli (Is. 42:9; 46:10). Hänge nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia zäi ge hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ge rä Zi Dada Jeoba ma xä kumpli rä promesa ꞌne ma xä gu̱ki de gehni.

10. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä e̱nthu̱ mbo ha mä mfenihu̱ ꞌne ha mä korasohu̱ näꞌä xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

¹⁰ ¿Te dä za gä pädihu̱? Ora xa di tumämu̱ihu̱ o xa di ꞌmu̱ihu̱ desanimädo, gä benihu̱ näꞌä xä promete rä Zi Dada Jeoba ge ma dä me̱fi, geꞌä dä za dä hubgägihu̱ mä mu̱ihu̱ ꞌne dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di. Mäjuäni ge di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa ꞌne di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi mä nkontrahu̱ nuꞌu̱ di sentihu̱ ge mänꞌa ja yä tsꞌe̱di ke gekhu̱. Pe hindi debe gä hopäbihu̱ ge rä dumu̱i dä däkägihu̱. Mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba di prometegihu̱ dä rꞌakägihu̱ nꞌa rä te pa nzäntho habu̱ ma dä nja nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho ꞌne ya hinte mä mbidi ma dä nja. Pe, pa gä e̱nthu̱ mbo ha mä mfenihu̱ ꞌne ha mä korasohu̱ näꞌä xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä imäjinähu̱ tenguꞌä näꞌä rä mꞌu̱i mähotho ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ha rä rꞌayꞌo Xiꞌmhai. Mähyoni gä nxadihu̱ nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi, gä handihu̱ yä bideo, ꞌne gä o̱dehu̱ nuꞌu̱ yä thuhu ꞌne yä jähñä benꞌgägihu̱ tenguꞌä näꞌä rä mꞌu̱i xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe dä hogi gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa gä xipäbihu̱ te di sentihu̱ de näꞌä rä Paraiso ma dä hä nuua ha rä Xiꞌmhai ꞌne te mä jäpi mänꞌa di to̱ꞌmihu̱ gä handihu̱.

11. ¿Te xä matsꞌi rä zi nju Joy pa dä sigi dä ze̱ti näꞌä rä ñheni pe̱ꞌtsi?

¹¹ Ma gä handihu̱ hanja nuꞌu̱ yä promesa rä Zi Dada Jeoba xä nupäbi rä mfeni ꞌne xä umbäbi rä tsꞌe̱di nꞌa rä zi nju rä thuhu Joy. Nunä zi nju pe̱ꞌtsi nꞌa rä ñheni näꞌä ya hingi häki. Rä zi nju Joy enä: «Ora xa di tumämu̱i po gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha di thogi, di xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne di xipäbi gatꞌho näꞌä di senti. Di pädi xä ñho ge näꞌä nzäntho o̱de näꞌä di xipäbi ꞌne di komprendegi. Xtä handi hanja rä Zi Dada Jeoba go geꞌä xä rꞌakägi rä tsꞌe̱di pa gä sigi gä ze̱ti» (2 Cor. 4:7). Rä zi nju Joy ꞌnehe di ho dä hñudi ꞌne dä ntso̱ꞌmi pa dä imäjinä tenguꞌä näꞌä rä Paraiso ma gä pe̱ꞌtsihu̱ nuua ha rä Xiꞌmhai habu̱ «ninꞌa rä jäꞌi ma dä ꞌñenä: “Di hñeni”» (Is. 33:24). Mu̱ nuju̱ ꞌnehe gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa gä xipäbihu̱ gatꞌho näꞌä di sentihu̱ ꞌne gä e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ näꞌä xä prometegihu̱, geꞌä ma dä nupkägihu̱ mä mfenihu̱ ꞌne ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha di thogihu̱.

12. ¿Por hanja tsa gä kamfrihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ma dä kumpli gatꞌho näꞌä xä prometegihu̱? (Hyandi ꞌnehe yä kꞌoi).

¹² Ja ngu nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha Babilonia, nuju̱ ꞌnehe xtä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba di kumpli näꞌä di promete. Gatꞌho näꞌä ya xki mää rä Mäkä Tꞌofo ge ma xä thogi ha yä gäxä pa, geꞌä di handihu̱ thogi mäpaya. Por ejemplo, rä Mäkä Tꞌofo ya xki mää ge ha nuya yä pa, ma xä mꞌu̱i rꞌa yä dähni nuꞌu̱ ma xä dominä gatꞌho rä Xiꞌmhai. Pe mäske ma xä ꞌñudi ge xa ja ndunthi rä tsꞌe̱di ja ngu näꞌä rä bo̱jä xa xä mee, rꞌabu̱ ma xä ꞌñudi ge hinte mä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi ja ngu rä bo̱hai (Dan. 2:​42, 43). ꞌNehe, mäpaya di o̱dehu̱ ge ja «yä mbiꞌmhai habu̱räza» (Mat. 24:7). Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, po gatꞌho rä Xiꞌmhai di uñhu̱ ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä ja ngu ya mi hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo ge ma xä thogi (Mat. 24:14). Ora di handihu̱ hanja di kumpli gatꞌho näꞌä xä mää rä Mäkä Tꞌofo, hinte mä duda di pe̱ꞌtsihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌakägihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä jäpi xä prometegihu̱.

JEOBA FAXKÄGIHU̱ PA HINGÄ NTSUHU̱

13. a) ¿Te mä xuñha ma xä ñhandui yä judío xti zo̱ho̱ näꞌä rä pa habu̱ Jeoba ma xä gu̱ki de Babilonia? b) Ja ngu di handihu̱ ha Isaías 41:​10-13, ¿te mä noya bi xipäbi rä Zi Dada Jeoba rä hnini pa dä nupäbi yä mfeni ꞌne hindä ntsu?

¹³ Ja ngu ya dä handihu̱, rä Zi Dada Jeoba bi huꞌmpäbi yä mu̱i yä judío nuꞌmu̱ bi prometebi ge hingä pa nzäntho ma xä mꞌu̱i de gä esclavo ha Babilonia, sino ke ma xä zo̱ho̱ rä pa habu̱ ma xä gu̱ki de gehni. Pe ꞌnehe mi pädi ge rä hnini ma xä zo̱päbi ndunthi yä xuñha xti zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä. Rä Zi Dada Jeoba bi mää ge nꞌa rä rey näꞌä mänꞌa mi ja rä tsꞌe̱di, ma xä hñäni nuꞌu̱ yä hnini mi ja getbu̱ de Babilonia ꞌne mꞌe̱fa ma xä yu̱tꞌi ha nunä dähni pa xä ntuhni kontra geꞌu̱ (Is. 41:​2-5). Pe ndunthi yä je̱ya änte de ke xä thogi njabu̱, rä Zi Dada Jeoba bi mändabi rä profeta Isaías dä yꞌofo nuya yä noya pa rä hnini: «Ogi tsu, ngeꞌä di ꞌmu̱i kongeꞌi. Ogi turimu̱i, ngeꞌä go geki ri Zi Dadagi» (hñeti Isaías 41:​10-13). ¿Por hanja bi ꞌñembäbi «go geki ri Zi Dadagi»? Himbi xipäbi njabu̱ pa dä bembäbi ge nuꞌu̱ mi debe go dä xo̱kämbeniꞌä, sino pa bi bembäbi ge mismo rä Zi Dada Jeoba ma xä mꞌu̱i kongeꞌu̱ ꞌne ma xä umbäbi rä mfatsꞌi (Sal. 118:6).

14. ¿Te mä nꞌa bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa bi matsꞌi rä hnini hindä ntsu?

¹⁴ Pa hindä ntsu rä hnini, rä Zi Dada Jeoba bi bembäbi ge go geꞌä pe̱ꞌtsi gatꞌho rä mfädi ꞌne rä tsꞌe̱di. Bi mbitabi rä hnini ge dä no̱ꞌtse ha mähetsꞌi ꞌne bi bembäbi ge Näꞌä hingä ho̱nse̱ bi hyoki yä tso̱o̱, sino ke ꞌnehe pädi ndaꞌä rä thuhu kada nꞌa de geꞌu̱ (Is. 40:​25-28). Hänge hindi debe gä dudahu̱ ge Näꞌä pädi ndaꞌä mä thuhuhu̱ kada nꞌa de gekhu̱. Mu̱ bi me̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa bi hyoki gatꞌho yä tso̱o̱, dä za gä mꞌu̱ihu̱ seguro ge Näꞌä pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa dä matsꞌi rä hnini. Hää, nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha Babilonia, himi debe dä duyämu̱i nixi dä ntsu.

15. ¿Te bi mändabi rä Zi Dada Jeoba dä me̱fi rä hnini pa dä ñäni yä bida?

¹⁵ Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bi xipäbi te mi debe dä me̱fi rä hnini pa nuꞌmu̱ xti zo̱ho̱ näꞌä rä pa de drä ju̱ki de Babilonia. Näꞌä bi ꞌñembäbi: «Ku̱tꞌi ha ri nguu ꞌne kotꞌi ri goxthi. Ñꞌägi po nꞌa zi tu̱i rä tiempo asta xti thogi rä kue̱» (Is. 26:20). Po̱de ge nuya yä noya bi mu̱di bi kumpli nuꞌmu̱ rä rey Ciro ko yä soldado bi yu̱tꞌi ha Babilonia pa bi hñäni nunä rä dähni. Nꞌa rä bämhñä de rä dähni Grecia mrä thuhu Jenofonte bi yꞌofo ge Ciro «bi mändabi nuꞌu̱ yä soldado ge dä hyo gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi himi o mbo [ha yä nguu]» (Ciropedia, traducción de Ana Vegas Sansalvador). ¿Dä za gi imäjinä hängu rä ntsu bi senti yä me Babilonia nuꞌmu̱ bi tso̱ni rä rey Ciro ko nuꞌu̱ yä soldado? Pe nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱hni de gä esclavo, nuꞌu̱ bi ñäni yä bida ngeꞌä bi me̱fi näꞌä xki xipäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi ñꞌägi ha mbo yä nguu.

16. ¿Por hanja hindi debe gä ntsuhu̱ nixi gä tumämu̱ihu̱ po näꞌä ma dä thogi ha näꞌä rä däta mbidi xä ꞌñepu̱? (Hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

¹⁶ ¿Te dä za gä pädihu̱? Rä Mäkä Tꞌofo mää ge mänꞌitꞌho ma dä ꞌñepu̱ nꞌa rä däta mbidi fädi ꞌnehe ngu rä däta tribulación. Xti mu̱di nunä däta mbidi, yä jäꞌi xa ma dä ntsu ꞌne hingä ma dä bädi te dä me̱fi. Pe nuju̱ hingä ma gä ntsuhu̱ nixi ma gä tumämu̱ihu̱, ngeꞌä di pädihu̱ ge mä Zi Dadahu̱ Jeoba ma dä kumpli näꞌä xä prometegihu̱ ꞌne ma dä mꞌu̱i kongekhu̱ pa dä ñängägihu̱ (Luc. 21:28). Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe mää ge ha näꞌä rä däta mbidi ma dä nja, yä gobiernu ma dä mfatsꞌi pa dä ne dä huati rä hnini rä Zi Dada Jeoba. Pe rä Zi Dada Jeoba ma dä usa yä e̱nxe̱ pa dä ñängägihu̱. Tobe hindi pädihu̱, pe ja ngu nuꞌmu̱ bi tꞌembäbi yä judío ge “dä ñꞌägi mbo ha yä nguu”, tal vez po mädee de yä mhuntsꞌi, Jeoba ma dä xikägihu̱ te di debe gä pe̱fihu̱ pa gä ñänihu̱ mä tehu̱. Mu̱ di ne gä ñhokihu̱ pa nuꞌmu̱ xti zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä, mähyoni ge dende nubye̱ gä jonihu̱ ko mä kuhu̱ ꞌne gä ꞌmu̱ihu̱ getbu̱ de geꞌu̱. ꞌNehe, mähyoni gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ xä hñutsꞌi rä Zi Dada Jeoba pa dä gu̱nkägihu̱, ꞌne hindi debe gä dudahu̱ ge mäpaya Näꞌä di usa rä hnini pa dä xikägihu̱ te di debe gä pe̱fihu̱ (Heb. 10:​24, 25; 13:17).

17. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä hubgä mä mu̱ihu̱?

¹⁷ Mäske xa bi sufri nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i de gä esclavo ha Babilonia, pe rä Zi Dada Jeoba nzäntho bi mꞌu̱i kongeꞌu̱ pa bi matsꞌi ꞌne bi hñuꞌmpäbi yä mu̱i. Geꞌä ma dä me̱fi ꞌnehe po gekhu̱. Hänge dä thogi näꞌä dä thogi, sigi gi hyoni rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä go geꞌä ma dä nupꞌäꞌi ri mfeni ꞌne ma dä hubꞌä ri mu̱i. Ogi duda ge rä Zi Dada Jeoba nzäntho ꞌmu̱i dispuesto dä punꞌgägihu̱ ngeꞌä xa di mäkägihu̱ ꞌne di huegägihu̱. Japi dä ze̱di näꞌä ri komfiansa gi pe̱ꞌtsi po rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä xä prometegihu̱. ¡Ogi tsu! Beni ge Jeoba go geꞌä mä Zi Dadahu̱, ꞌne nzäntho ma dä mꞌu̱i kongekhu̱ pa dä maxkägihu̱.