Gi turimu̱i po märꞌaa, bi hä ndunthi yä jäpi

Mä papa mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha nꞌa rä nijä de rä dähni Canadá. Hänge tatꞌä ndomingo mi ꞌme̱nkägihe de gä xudi ha rä nijä pa dä tꞌutkägihe de rä Biblia. Mꞌe̱fa, ora ya mi nzu̱ngä 11 xudi ndi pahe kongeꞌä ha rä mixa, ꞌne de gä ndee ndi pahe ko mä mämä ha yä mhuntsꞌi yä testigo rä Jeoba. Dä handihe ge yä testigo rä Jeoba mi nꞌañꞌo de näꞌä rä nijä habu̱ mi pa mä papa.

Bob ꞌne Marion Hutcheson, nuni mi nꞌa rä medinthäti nuꞌu̱ mi ntsixkui mä mämä. Hänge mä mämä bi mu̱di bi xipäbi näꞌä mi tꞌuti de rä Mäkä Tꞌofo ꞌne mꞌe̱fa näꞌä medinthäti ꞌnehe bi Ntestigo. Po rä je̱ya 1958 Bob ꞌne Marion bi zixkägi tanto nuga ngu nuꞌu̱ hñuu yä bätsi ha nꞌa rä Däta Mhuntsꞌi Internacional bi tꞌembäbi «Voluntad Divina». Nunä Däta Mhuntsꞌi bi tꞌo̱tꞌe ha Nueva York ꞌne bi dura 8 mä pa. Mäpaya di da ngue̱nda gatꞌho näꞌä bi me̱fi nunä medinthäti pa bi zixkägi. ¡Nunka ma gä pumfri nunä Däta Mhuntsꞌi!

BI DUYÄMU̱I PO GEKI ꞌNE GEꞌÄ BI MAXKÄGI

Nuꞌmu̱ ndi bätsi ndi ꞌmu̱i ha nꞌa rä campo habu̱ mi ꞌmu̱i ndunthi yä mboꞌni ꞌne xa ndi ho gä su. Hänge nuga ndi ne gä mbeterinario. Nꞌa rä pa, mä mämä bi xipäbi nꞌa rä anciano näꞌä ndi mbeni. Näꞌä rä ancianoꞌä bi bengägi ge nuju̱ di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa ꞌne bi ꞌñengägi: «Nuꞌi ma gi ma ha rä universidad po ndunthi yä je̱ya. ¿Gi kamfri ge hingä ma dä tsꞌoni ri ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba?» (2 Tim. 3:1). Näꞌä bi xikägi, bi jakägi dä hudi dä ntso̱ꞌmi ꞌne dä desidi hingä ma ha rä universidad.

Pe tobe hingä ndi pädi te ma xtä pe̱fi pa nuꞌmu̱ xtä huatä rä secundaria. Mäske ndi po̱ni gä predika de gä nsabdo ꞌne de gä ndomingo, hingä ndi ho gä predika ꞌne nunka xti mbeni gä mprekursor. Mä dada ꞌne nꞌa mä tio —näꞌä himrä Testigo—, mi ne gä mpe̱fi ha nꞌa rä däta negosio mi ja ha rä hnini Toronto habu̱ mi thähä xä ñho. Ha nunä negosio mä tio mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä däta puesto, hänge dä huadi dä asepta näꞌä rä ꞌme̱fiꞌä.

Ndi mpe̱fi gatꞌho rä semänä, hänge kasi mi otho mä tiempo pa gä ntini ha yä mhuntsꞌi ꞌne gä po̱ni gä predika. ꞌNehe mänꞌa ndi kombibi ko nuꞌu̱ yä jäꞌi hingä myä Testigo. Ndi ꞌmu̱ꞌme mä xita näꞌä hingä mrä Testigo, ꞌne mi du pe̱ꞌtsi te dä honi mä nꞌa rä luga habu̱ gä ꞌmu̱i.

Bob ꞌne Marion Hutcheson —näꞌä rä medinthäti bi zixkägi ha rä Däta Mhuntsꞌi Internacional po rä je̱ya 1958— bi zo̱ho̱ bi nja ngu mä dada ꞌne mä nänä. Mꞌe̱fa nuꞌu̱ bi mbitagi gä mꞌu̱ꞌme ha yä nguu ꞌne bi maxkägi ndunthi pa dä sigi dä bansa ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Po rä je̱ya 1960, dä nxixtehe mähye̱gi ko nꞌa rä tꞌu̱ rä thuhu John. John bi mu̱di bi mprekursor ꞌne bi animägi gä pe̱päbi mä nꞌa tu̱i rä Zi Dada Jeoba. Yä ku de rä mhuntsꞌi bi hyandi ge nuga ndi mpe̱fi xä ñho, hänge bi thuxkägi de gä siervo de la Escuela del Ministerio Teocrático.a

DÄ TINGÄ NꞌA MÄ ZI HOGÄ KOMPA

Po rä je̱ya 1966 dä nthätꞌmee nꞌa rä precursora rä thuhu Randi Berge. Nunä zi nxutsi xa mi ho dä mfaxte de gä precursora ha nuꞌu̱ yä mhuntsꞌi habu̱ mi ja mꞌe̱di ndunthi rä mfatsꞌi. Rä superintendente de gä circuito bi animägihe gä mfaxtehe ha nꞌa rä mhuntsꞌi mi ja ha nꞌa rä hnini rä thuhu Orillia, Ontario. Hänge nuje dä mahe ha näꞌä rä lugaꞌä.

Ora ndi handi ge mä zi ꞌme̱hñä xa mi ho dä matsꞌi yä zi jäꞌi dä bädi de rä Zi Dada Jeoba, bi animägi ndunthi. Hänge ngu dä tso̱nihe ha rä hnini Orillia, ꞌnehe dä mprecursor ꞌne xa dä o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gä udi xä ñho rä Noya Äjuä. Ora ndi usa rä Mäkä Tꞌofo pa gä fatsꞌi märꞌaa dä bädi de rä Zi Dada Jeoba, geꞌä bi rꞌakägi ndunthi rä johya. Pa mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga, xi nꞌa rä däta jäpi bi za dä fatsꞌihe nꞌa rä medinthäti ha rä hnini Orillia bi paati yä bida ꞌne bi umbäbi yä te rä Zi Dada Jeoba pa bi me̱päbi.

NꞌA RÄ RꞌAYꞌO IDIOMA ꞌNE NꞌA RÄ RꞌAYꞌO MFENI

Nꞌa rä pa dä ma ha rä hnini Toronto ꞌne dä konose rä ku Arnold MacNamara, nꞌa de nuꞌu̱ yä ku mrä responsable de rä ngu Betel. Näꞌä rä ku bi yꞌangägi mu̱ ndi ne gä mprecursor especialhe. Hindä duda ꞌne dä embäbi: «Mientra hingi pe̱nkägihu̱ ha rä hnini Quebec, hää gä hohmä». Hää, nuga hingä ndi ne gä ma ha rä hnini Quebec, ngeꞌä xti handi hanja nuꞌu̱ yä me Canadá mi ñä rä idioma inglés, himi numäñho nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i ha rä hnini Quebec ꞌne mi ñä rä idioma francés. Ha näꞌä rä tiempoꞌä, yä jäꞌi de Quebec mi ja yä uelga kontra rä gobiernu ngeꞌä nuꞌu̱ mi ne dä ꞌuege de rä dähni Canadá.

Rä ku Arnold bi ꞌñengägi: «Rä ngu Betel ho̱nse̱ pe̱hni yä precursor especial ha rä hnini Quebec». Näꞌä dä o̱tꞌe, dä asepta ꞌne ya hinte dä mää. Nuga ndi pädi xä ñho ge mä zi ꞌme̱hñä hää mi ne dä ma dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ha näꞌä rä lugaꞌä. Ko rä tiempo dä da ngue̱nda ge näꞌä dä pe̱fi, geꞌä nꞌa de nuꞌu̱ yä hogä desision xtä huahni durante mä bida.

Bi tꞌakägihe nꞌa rä curso pa gä pädihe rä idioma francés ꞌne bi dura 5 semänä. ꞌNepu̱ mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga bi ꞌme̱nkägihe ko mä nꞌa rä medinthäti ha nꞌa rä luga rä thuhu Rimouski. Nunä luga kohi 540 kilometro rä yabu̱ de rä hnini Montreal. Tobe hingä ndi pädi ndunthi rä idioma francés ꞌne yä ku mäntꞌä bi da ngue̱nda. Nꞌa rä pa nuꞌmu̱ bi tokagi gä uni yä anunsio ha nꞌa rä mhuntsꞌi, en lugar de gä enä «ndunthi yä ku ma dä ehe de rä dähni Austria» go dä enä «ha nunä däta mhuntsꞌi ma dä zo̱ho̱ ndunthi yä däta dämꞌo̱ni».

Ha Rimouski, ndi ꞌmu̱ihe ha nꞌadä rä nguu hñuu yä medinthäti. Nꞌa de nuya yä medinthäti mi pe̱ꞌtsi yoho yä zi nxutsi. ꞌNehe mi ꞌmu̱i kongekhe mä goho yä zi nju, ꞌne entre gatꞌho ndi mfatsꞌihe ndi jutꞌihe rä renta. Nunä nguu ndi embäbihe rä «Casa Blanca». Koꞌmu̱ Randi ꞌne nuga ndyä precursor especialhe, ndi predikahe dende xudi asta nxui. Ndi johyahe ngeꞌä nzäntho mi ꞌmu̱i toꞌo dä kompañägihe mäske rꞌabu̱ xa xmä tse̱.

Nuyu̱ yä precursor mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho yä koraso ꞌne xa ndi mädihe ngu nꞌadä rä familia. Rꞌabu̱ ndi udihe rä tsibi ha rä ꞌmatha ꞌne ndi hudi ndi mplatikahe gatꞌho. Rꞌabu̱ ndi mfatsꞌihe ꞌne ndi hokihe nꞌa rä ñhuni xa xä ku̱hi rä thuhu pierogis. Rꞌabu̱ de gä nsabdo ora ya dä nxui, ndi muntsꞌihe pa ndi tuhuhe ꞌne ndi neihe mientra nꞌa rä ku mi pe̱i yä ꞌmida.

Ha Rimouski ndunthi yä zi jäꞌi bi mu̱di bi nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne durante ku̱tꞌa nje̱ya bi nxixtehe ndunthi yä zi jäꞌi. Xa dä johyahe ora ndi handihe ge rä mhuntsꞌi mi te ꞌne bi me̱ꞌtsi asta 35 yä publicador.

Dä pädihe ndunthi ha nunä rä hnini de Quebec; rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñutkägihe hanja gä utihe mänꞌa xä ñho yä zi jäꞌi de rä Mäkä Tꞌofo, nzäntho bi maxkägihe ꞌne nunka bi ꞌme̱tkägihe näꞌä ndi honihe. ꞌNehe bi maxkägihe gä konosehe xä ñho nuꞌu̱ yä zi jäꞌi mi ñä rä idioma francés ꞌne xa dä mädihe yä idioma ꞌne yä nzäi. Rä Zi Dada Jeoba bi maxkägihe dä paatä mä mfenihe ꞌne bi ꞌñutkägihe hanja di debe gä mädihe yä jäꞌi de märꞌa yä luga ꞌne de märꞌa yä nzäi (2 Cor. 6:13).

Nꞌa rä pa, rä ngu Betel bi yꞌangägihe mu̱ ndi ne gä mahe ha nꞌa rä pueblo rä thuhu Tracadie. Nunä luga mi kohi ha rä hnini Nueva Brunswick. Hingä ndi to̱ꞌmihe nunä rä mpadi ngeꞌä ja penä xti firmähe nꞌa rä kontrato pa gä rentahe nꞌa rä nguu, ꞌne ndi mpe̱fi de gä xahnäte ha nꞌa rä skuela. Ndunthi de nuꞌu̱ yä zi jäꞌi ndi utihe de rä Mäkä Tꞌofo ja xki mpublicador ꞌne tobe mi honi rä mfatsꞌi. ꞌNehe ndi faxtehe de gä boluntario pa mi thoki nꞌa rä Ngu de gä Mhuntsꞌi. Bi jakägihe xä ñhei gä tomähe nꞌa rä desision.

Xa dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba, ꞌnepu̱ dä mahe ha Tracadie pa dä konosehe nunä rä luga ꞌne dä handihe ge xa mi nꞌañꞌo de Rimouski. Pe dä enähe: «Mu̱ rä Zi Dada Jeoba ne ja gä pe̱päbihu̱ua, ma gä o̱dehu̱». Dä huxe gatꞌho mä komfiansahe ha rä Zi Dada Jeoba, ꞌne dä handihe hanja bi maxkägihe (Mal. 3:10). Koꞌmu̱ mä zi ꞌme̱hñä nzäntho xä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, himbi hyoni rä ñhouise̱ ꞌne nunka mi ꞌme̱di rä johya. Geꞌä bi maxkägihe ndunthi pa njabu̱ himbi jakägihe xä ñhei dä po̱nihe de Rimouski pa dä mahe ha Tracadie.

Ha näꞌä rä mhuntsꞌi mi ja ha Tracadie, ho̱nse̱ mi ꞌmu̱i nꞌa rä anciano. ꞌNehe ja mi pe̱päbini rä Zi Dada Jeoba nꞌa rä medinthäti mrä thuhu Robert Ross ꞌne Linda. Nunä medinthäti bi tso̱ni de gä precursor ha nunä mhuntsꞌi ꞌne bi desidi ja dä gohini nuꞌmu̱ bi mꞌu̱i nꞌa rä zi bätsi. Mäske nunä medinthäti mi ja ndunthi yä responsabilida, xa bi nupkägihe mä mfenihe ngeꞌä nzäntho mi rꞌakägihe ntsaya ꞌne ko ndunthi rä johya xa mi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä bo̱ni dä predika.

NDUNTHI YÄ JÄPI DE GÄ MFAXTEHE HABU̱ DI JA MꞌE̱DI

Nuꞌmu̱ ya ndi pe̱ꞌtsihe 2 nje̱ya de gä precursor ha Tracadie, bi zo̱kägihe rä imbitasio de gä mahe de gä biajantehe. Durante 7 nje̱ya dä tso̱nihe yä mhuntsꞌi de gä inglés ꞌne mꞌe̱fa ꞌnehe dä tso̱nihe rꞌa yä mhuntsꞌi de gä francés ha rä hnini Quebec. Rä ku Léonce Crépeault, geꞌä mrä superintendente de gä distrito.b Ora ndi uni nꞌa mä discurso näꞌä mi felisitagi ꞌnepu̱ mi engägi: «¿Ngu te dä za gi pe̱fi pa njabu̱ nuꞌu̱ ri discurso gi uni tobe mänꞌa dä matsꞌi yä ku?». Näꞌä rä mfatsꞌi bi rꞌakägi näꞌä rä zi ku, bi maxkägi pa dä pädi gä uni nꞌa rä discurso näꞌä hingi hei toꞌo dä ntiende ꞌne njabu̱ mänꞌa dä matsꞌi yä ku.

Ko ndunthi rä mhäte di beni näꞌä rä Däta Mhuntsꞌi Internacional bi tꞌembäbi «Fe Victoriosa» bi nja ha Montreal po rä je̱ya 1978. Ha näꞌä rä Däta Mhuntsꞌiꞌä dä mfaxte habu̱ mi thoki yä ñhuni ꞌne ndi to̱ꞌmihe 80.000 yä jäꞌi. Ha nunä Däta Mhuntsꞌi bi ꞌmaati näꞌä rä forma de hanja dä thoki ꞌne dä tꞌuni yä ñhuni. Dä hätsꞌihe 20 yä däta refrigerador pa gä pe̱ꞌtsihe nuꞌu̱ yä ñhuniꞌu̱ pa njabu̱ hindä tsꞌoki. Pe nꞌa pa änte de dä nja näꞌä rä Däta Mhuntsꞌi, bi nja yä ntꞌeni ha näꞌä rä canchaꞌä, hänge penä bi za dä ku̱tꞌihe asta mäde rä xui pa dä hätsꞌihe gatꞌho näꞌä mi ja mꞌe̱di pa gä hokihe yä ñhuni. Pa näꞌä rä oraꞌä ya mi debe dri zo̱ yä ornu pa gä hokihe rä nzimxudi änte de xä hyatsꞌi. Xi bi zabigihe, pe gatꞌho yä ku bi mpe̱fi ko ndunthi rä johya ꞌne rä mhäte. Gatꞌho dä ntsitsꞌihe xä ñho ꞌne asta mäpaya tobe di pe̱ꞌtsi mä amigo nuꞌu̱ dä konose näꞌä rä paꞌä. Po nuꞌu̱ yä je̱ya 1940 asta 1950, ha Quebec yä jäꞌi xa xki u̱tsa ꞌne xki yꞌo̱ꞌtuäbi ndunthi yä ntsꞌomꞌu̱i yä testigo rä Jeoba. Pe nubye̱ ha nunä luga bi tꞌo̱tꞌe nꞌa rä Däta Mhuntsꞌi Internacional xa mähotho.

Xa dä pädi ndunthi de märꞌa yä superintendente ora ndi handi mi uni yä thoꞌtsi ha yä däta mhuntsꞌi ha rä hnini Montreal. Rä zi ku David Splane —nꞌa de nuꞌu̱ yä ku di forma rä Cuerpo Gobernante— bi mfaxte de gä superintendente ha nꞌa de nuꞌu̱ yä däta mhuntsꞌiꞌu̱. Mꞌe̱fa, nuꞌmu̱ bi tꞌakägi rä responsabilida de gä nsuperintendente ha nꞌa rä däta mhuntsꞌi, rä zi ku David bi maxkägi ndunthi.

Po 36 nje̱ya dä nsuperintendentehe de gä circuito ꞌne po rä je̱ya 2011 bri mbitagi gä uni nuꞌu̱ yä klase ha rä Ngunsadi pa yä Anciano. Durante 2 nje̱ya mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga dä ñꞌoxihe ha 75 yä luga. Dä jahe ndunthi yä sacrificio pe dä handihe ndunthi yä jäpi. Kada mi huadi nꞌa rä semänä, yä anciano xa mi jamädibi rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Cuerpo Gobernante po gatꞌho näꞌä rä mfatsꞌi mi tꞌumbäbi.

Mꞌe̱fa bi thuxkägi pa gä uni nuꞌu̱ yä klase ha rä Ngunsadi pa yä Evangelizador de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. Ndunthi yä mꞌiki dä handi hanja nuꞌu̱ yä ku, mi tsu̱di rä mfada ho̱nse̱ dä beni te gatꞌho ma xä me̱fi ha rä ngunsadi. Por ejemplo, mi mfada ho̱nse̱ dä beni ge mi debe dä hñudi 7 ora rä pa, mi debe dä ꞌueke 3 ora pa dä hyoki yä tarea, ꞌne mi debe dä hyoki 4 o 5 yä thoꞌtsi tatꞌä semänä. Nuga ꞌne näꞌä rä ku mi faxkägi ndi embäbihe nuꞌu̱ yä ku: «Ho̱nse̱ rä Zi Dada Jeoba go geꞌä ma dä rꞌaꞌähu̱ rä mfädi ꞌne ma dä maxꞌähu̱ pa gi ze̱tihu̱». Nunka ma gä pumfri näꞌä rä johya mi senti yä ku nuꞌmu̱ mi handi ge ora mi apäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, nuꞌu̱ mi tsa dä me̱fi näꞌä nunka xki imäjinä.

GI TURIMU̱I PO MÄRꞌAA BI HÄ NDUNTHI YÄ JÄPI

Mä mämä xa bi durämu̱i po gekhe ꞌne po märꞌa yä zi jäꞌi. Bi matsꞌi rꞌa yä zi jäꞌi bi ñꞌo ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Ko näꞌä rä hogä ejemplo bi ꞌñudi, geꞌä bi matsꞌi mä papa pa bi paati näꞌä mi mbeni de yä testigo rä Jeoba. Mi thogi hñupa de xki du mä mämä, mä papa bi zo̱ho̱ ha rä Ngu de gä Mhuntsꞌi pa bi yꞌo̱de rä discurso. Dende geꞌmu̱ ꞌne durante 26 nje̱ya himbi ꞌme̱di yä mhuntsꞌi. Nunka bi nxixtehe pe yä anciano mi xikägi ge tatꞌä semänä go geꞌä mi tso̱ni mꞌe̱tꞌo ha yä mhuntsꞌi.

Näꞌä bi me̱fi mä mämä po rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi tanto nuꞌu̱ hñuu mä nju ngu nuga. Nuꞌu̱ mä nju ko yä däme sigi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho yä koraso. Nꞌaa pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko rä däme ha rä ngu Betel de Portugal, ꞌne mä nꞌaa ko rä däme ha rä ngu Betel de Haití.

Mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga nubye̱ di pe̱päbihe Jeoba de gä precursor especial ha rä hnini Hamilton (Ontario). Nuꞌmu̱ ndyä biajantehe xa ndi ho gä kompañähe yä zi ku pa dä ja yä rebisita ꞌne yä curso. Pe nubye̱ xa di johyahe ngeꞌä nubye̱ di pe̱ꞌtsäse̱he mä rebisitahe ꞌne mä cursohe ꞌne tsa di handihe hanja nuyu̱ tso̱ho̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe, nubye̱ di pe̱ꞌtsihe rä tiempo pa gä konosehe yä zi ku de rä mhuntsꞌi ꞌne xa di nupkägihe mä mfenihe ora di handihe hanja rä Zi Dada Jeoba turämu̱i po gehyu̱ ꞌne umbäbi rä mfatsꞌi tanto nuꞌmu̱ ja yä xuñha ngu nuꞌmu̱ hinä.

Ora di benihe hanja märꞌaa bi duyämu̱i po gekhe, xa di umbäbihe njamädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne nubye̱ di o̱the ntsꞌe̱di po gä tumämu̱ihe po märꞌaa ꞌne gä nupäbihe yä mfeni pa dä usa gatꞌho näꞌä pe̱ꞌtsi pa dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba (2 Cor. 7:6, 7). Di beni ge nꞌa rä pa dä konose nꞌa rä familia habu̱ tanto rä mämä, rä tꞌu̱ ꞌne rä tꞌixu myä precursor. Nubye̱ dä ambäbi näꞌä rä dada mu̱ hixki beni dä mprecursor ꞌnehe. Pe näꞌä rä ku bi ꞌñenä: «Nuga di fatsꞌi ꞌne di umbäbi näꞌä di japäbi mꞌe̱di hñuu yä precursor». Pe ꞌnepu̱ dä embäbi: «¿Hingi kamfri ge rä Zi Dada Jeoba go mänꞌa ma dä su xä ñho ke nuꞌi?». Dä animäbi dä mprecursor mähye̱gi ko rä familia. Mi thogi 6 nzänä, näꞌä rä zi ku ya mrä precursor ꞌnehe.

Mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga di mäñhe näꞌä bi mängä nꞌa rä yꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Oh Äjuä, [...] hokägi gä pete de ri tsꞌe̱di nuꞌu̱ yä bätsi ma dä zo̱ho̱ dä mꞌu̱i» (Sal. 71:17, 18). Hää, ma gä sigihe gä uñhe ntꞌo̱de de rä Zi Dada Jeoba, ꞌne di to̱ꞌmihe ge nuꞌu̱ yä zi jäꞌi di utihe ꞌnehe dä me̱ꞌtsi rä johya de dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ja ngu xtä jahe.