¿Dä za dä borra Jeoba mä thaihu̱?

1. Ora di handihu̱ hängu rä jamfri bi ꞌñudi Abrahán po rä Zi Dada Jeoba, ¿te mä ntꞌani di o̱tꞌehu̱?

KASI gatꞌho yä jäꞌi xä yꞌo̱de de Abrahán, pe ndunthi de geꞌu̱ hingi pädi toꞌoꞌä o te bi me̱fi. Pe nuju̱ hää di pädihu̱ xä ñho. Por ejemplo, di pädihu̱ ge rä Mäkä Tꞌofo embäbi Abrahán: Rä «dada de gatꞌho nuꞌu̱ pe̱ꞌspäbi rä jamfri Äjuä» (Rom. 4:​11, TNM). Pe zäi ge gi ñꞌani: «¿Dä za gä de̱mbäbi rä ejemplo Abrahán ꞌne gä udi nꞌa rä däta jamfri po rä Zi Dada Jeoba ja ngu bi jaꞌä?». Hää dä za. Ma gä handihu̱ te ma dä maxkägihu̱.

2. ¿Por hanja xa mähyoni gä pädihu̱ te mä ejemplo bi zoogi Abrahán? (Santiago 2:​22, 23).

² Pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä däta jamfri ngu bi me̱ꞌtsi Abrahán, mähyoni gä nxadihu̱ näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo de geꞌä. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge Abrahán nzäntho bi me̱fi näꞌä bi mändabi rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo, nꞌa rä pa bi mändabi dä bo̱ni de näꞌä rä luga habu̱ mi ꞌmu̱i pa dä ma dä ꞌmu̱i ha nꞌa rä luga näꞌä himi konose. Näꞌä bi yꞌo̱de ꞌne po ndunthi yä je̱ya Abrahán ꞌne Sara bi mꞌu̱i ha yä jäꞌtsi de gä dutu o karpa. Mä nꞌa rä pa, Abrahán bi mꞌu̱i dispuesto dä umbäbi rä Zi Dada Jeoba de gä ofrenda näꞌä rä tꞌu̱ mrä thuhu Isaac. Ko näꞌä bi me̱fi Abrahán bi ꞌñudi ge xa mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä jamfri rä Zi Dada Jeoba. Po näꞌä rä jamfri ꞌne gatꞌho näꞌä bi me̱fi, rä Zi Dada Jeoba bi numäñho ꞌne bi hyandi ngu rä amigo (hñeti Santiago 2:​22, 23). Mäpaya rä Zi Dada Jeoba ne ge nuju̱ —ge nuꞌi— gä pe̱ꞌtsihu̱ ꞌnehe näꞌä rä däta nsu bi me̱ꞌtsi Abrahán de dä nugägihu̱ ngu yä amigo. Po geꞌä Jeoba bi japäbi rä apostol Pablo ꞌne Santiago dä yꞌofo näꞌä rä hogä ejemplo bi ꞌñudi Abrahán. Ma gä handihu̱ te pede rä Mäkä Tꞌofo de Abrahán ha Romanos rä capítulo 4 ꞌne Santiago rä capítulo 2.

3. ¿Habu̱ bi gu̱ki rä apostol Pablo ꞌne Santiago näꞌä bi mää de Abrahán?

³ Rä apostol Pablo ꞌne Santiago bi no̱ni nuꞌu̱ yä noya hutsꞌi ha Génesis 15:6 habu̱ enä ge Abrahán xa bi me̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, hänge näꞌä xa bi numäñho ꞌne bi ꞌñenä ge Abrahán mi nꞌa rä jäꞌi näꞌä xa mrä hojäꞌi ꞌne hinte mä thai mi tu. ¿Te signifika ora rä Zi Dada Jeoba enä ge nꞌa rä jäꞌi hinte tu? Signifika ge mäske rä imperfecto näꞌä rä jäꞌi, rä Zi Dada Jeoba xa di numäñho ꞌne handi ngu nꞌa rä jäꞌi näꞌä hinte mä pekado pe̱ꞌtsi. ¿Gi hohmä dä hyantꞌäꞌi njabu̱ ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba? Zäi ge hää, ꞌne dä za gi logra gi de̱mbäbi rä ejemplo Abrahán. Pe ma gä handihu̱ por hanja rä Zi Dada Jeoba bi hyandi Abrahán ngu nꞌa rä jäꞌi näꞌä hinte mä pekado mi pe̱ꞌtsi, ꞌne te di debe gä pe̱fihu̱ pa dä nugägihu̱ njabu̱ rä Zi Dada Jeoba.

MÄHYONI GÄ PE̱ꞌSPÄBIHU̱ NDUNTHI RÄ KOMFIANSA JEOBA

4. ¿Te di ñꞌoui gatꞌho yä jäꞌi?

⁴ Ha näꞌä rä karta bi yꞌofo rä apostol Pablo pa nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Roma, bi ꞌñenä ge gatꞌho yä jäꞌi di ñꞌoui rä pekado (Rom. 3:23). Nuꞌmu̱, ¿por hanja rä Zi Dada Jeoba enä ge rꞌa yä jäꞌi hinte mä thai tu? Pa gä ntiendehu̱ te di signifika nuya yä noya, ma gä handihu̱ te bi yꞌofo rä apostol Pablo de Abrahán.

5. ¿Por hanja Jeoba bi ꞌñenä ge Abrahán hinte mä thai mi tu? (Romanos 4:​2-4).

⁵ Abrahán mi ꞌmu̱i ha Canaán nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä ge hinte mä thai mi tu. ¿Signifika ge Abrahán xki me̱fi gatꞌho näꞌä mi mända rä Ley Moisés? Hinä (Rom. 4:13). Ngeꞌä nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä ge Abrahán hinte mä thai mi tu, tobe bi thogi mä 400 nje̱ya pa ja bi tꞌumbäbi rä Ley Moisés rä hnini Israel. Nuꞌmu̱, ¿por hanja rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä ge Abrahán hinte mä thai mi tu? Koꞌmu̱ Abrahán xa bi me̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, hänge mäske xki mꞌu̱i ko rä pekado, Jeoba xa bi hueki Abrahán ꞌne bi desidi bi borrabi gatꞌho nuꞌu̱ yä pekado mi pe̱ꞌtsi (hñeti Romanos 4:​2-4).

6. Mäske nꞌa rä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä pekado, ¿por hanja rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba desidi dä ꞌñenä ge näꞌä jäꞌiꞌä hinte mä tsꞌoki pe̱ꞌtsi?

⁶ Mꞌe̱fa, rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌspäbi ndunthi rä jamfri ꞌne rä komfiansa Äjuä, Äjuä xa di numäñho näꞌä jäꞌiꞌä ꞌne handi näꞌä jäꞌiꞌä ngu hinte mä pekado tu (Rom. 4:5). ꞌNepu̱ rä apostol Pablo bi sigi bi ꞌñenä: «David bi mää te di senti nꞌa rä jäꞌi näꞌä mäske rä pekador, Äjuä embäbi ge hinte mä tsꞌoki tu —pe hingä po näꞌä xä me̱fi—. David enä: “Dä me̱ꞌtsi ndunthi rä johya nuꞌu̱ toꞌo xrä pumbäbi nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe xä me̱fi ꞌne dri borrabi yä pekado. Dä me̱ꞌtsi ndunthi rä johya näꞌä rä jäꞌi xä ꞌñenä rä Zi Dada Jeoba ge hingä ma dä hñäꞌspäbi ngue̱nda nuꞌu̱ yä pekado xä yꞌo̱tꞌe”» (Rom. 4:​6-8, TNM; Sal. 32:​1, 2). Nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌspäbi ndunthi rä jamfri ꞌne rä komfiansa Äjuä, näꞌä pumbäbi gatꞌho yä pekado ꞌne ya hingi häxä ngue̱nda. Hää, pa rä Zi Dada Jeoba ꞌñenä hinte mä pekado pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱.

7. ¿Por hanja Äjuä bi ꞌñenä ge hinte mä thai mi tu Abrahán, David, ꞌne märꞌa yä jäꞌi?

⁷ Mäske Abrahán, David, ꞌne märꞌa yä jäꞌi rꞌabu̱ hingä geꞌä mi pe̱fi, pe Äjuä bi mää ge mi handi ngu yä hojäꞌi ꞌne hinte mä thai mi tu. ¿Por hanja? Ha näꞌä tiempoꞌä ndunthi yä jäꞌi xki desidi hindä me̱päbi Äjuä, pe Abrahán, David, ꞌne märꞌa yä jäꞌi xki ꞌñudi ge mi kamfri ꞌne mi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba (Efes. 2:12). Ha näꞌä rä karta bi yꞌofo rä apostol Pablo pa nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Roma, bi ꞌñenä ge ja nꞌa rä rekisito pa nuꞌu̱ ne dä yꞌo̱tꞌe rä amigo rä Zi Dada Jeoba. ¿Te mä rekisitoꞌä? Mähyoni dä me̱ꞌspäbi rä jamfri ꞌne rä komfiansa. Abrahán ꞌne David, geꞌä bi me̱fi ꞌne geꞌä dä za gä pe̱fihu̱ ꞌnehe mäpaya.

KO NÄꞌÄ PE̱FI NꞌA RÄ JÄꞌI MA DÄ ꞌÑUDI MU̱ MÄJUÄNI PE̱ꞌSPÄBI RÄ KOMFIANSA JEOBA

8, 9. ¿Te di mbeni rꞌa yä bämhñä jäꞌi de näꞌä bi yꞌofo rä apostol Pablo ꞌne Santiago, ꞌne por hanja?

⁸ Durante yä nthebetho yä je̱ya, nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä nijä xä japäbi xä komfundi yä jäꞌi de te di debe dä me̱fi pa njabu̱ Äjuä dä numäñho. Rꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi enä ge ho̱nse̱ mähyoni dä gamfri Äjuä pa dä salba, pe märꞌaa enä ge ko ho̱nse̱ dä me̱fi yä hogä tꞌo̱tꞌe. Ha rä parrafo 6 ya dä no̱nihu̱ näꞌä bi yꞌofo rä apostol Pablo ora bi ꞌñenä: «Nꞌa rä jäꞌi näꞌä mäske rä pekador, Äjuä embäbi ge hinte mä tsꞌoki tu» (Rom. 4:​6, TNM). Hänge nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä nijä, xä usa nunä testo pa xä ꞌñuti yä jäꞌi ge ko ho̱nse̱ dä gamfri Äjuä —hindi mporta näꞌä pe̱fi— ya kongeꞌä dä za dä salba. Ha Santiago 2:24 enä: «Nꞌa rä jäꞌi dä za drä borrabi yä thai po nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi di ja, hingä po ho̱nse̱ rä jamfri». Hänge rꞌa yä majhä ꞌne yä pastor xä usa nunä testo pa xä japäbi xä mbeni yä jäꞌi ge hindi ja mꞌe̱di dä me̱ꞌspäbi ndunthi rä jamfri Äjuä, sino embäbi ge ndaꞌä di bale eske dä me̱fi yä hogä tꞌo̱tꞌe po märꞌaa o po Äjuä. Hänge ndunthi yä jäꞌi kamfri ge mu̱ dä ñꞌo o dä biaja xa ndunthi pa dä ma duä ndäne nuꞌu̱ yä imagen, ya kongeꞌä dä za dä salba.

⁹ Koꞌmu̱ rä nꞌañꞌo mää ꞌne udi nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä nijä, rꞌa yä bämhñä jäꞌi asta xä zo̱ho̱ xä mää ge rä apostol Pablo ꞌne Santiago rꞌa nꞌañꞌo näꞌä mi uti yä jäꞌi. Nuꞌu̱ yä bämhñä jäꞌi enä: «Rä apostol Pablo bi ꞌñudi ge kombasta gä kamfrihu̱ Äjuä näꞌä dä za dä numäñhogihu̱. Pe Santiago bi ꞌñudi ge kombasta gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho». ¿Mäjuäni näꞌä mää nuyu̱ yä bämhñä? Hinä. Rä apostol Pablo ꞌne Santiago, ho̱nse̱ bi yꞌofo näꞌä bi mändabi rä Zi Dada Jeoba, hingo bi yꞌofo yä mfenise̱ (2 Tim. 3:16). Ma gä handihu̱ te di signifika nuꞌu̱ yä noya bi yꞌofo kada nꞌa de geꞌu̱. Pa geꞌä ma gä handihu̱ te bi yꞌofo änte ꞌne mꞌe̱fa de nuya yä noya.

10. ¿Te mä «ꞌme̱fi» mi mää rä apostol Pablo ha rä mfistꞌofo Romanos yä capítulo 3 ꞌne 4? (Romanos 3:​21, 28; hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁰ ¿Te mä «ꞌme̱fi» mi mää rä apostol Pablo ha rä mfistꞌofo Romanos yä capítulo 3 ꞌne 4? Rä apostol Pablo mi mää nuꞌu̱ yä mhända de rä Ley Moisés xki tꞌumbäbi yä israelita (hñeti Romanos 3:​21, 28, TNM). Ha rä pa nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu mi ja nꞌa rä xuñha: Rꞌa de nuꞌu̱ yä kristianu myä judío mi japäbi xä ñhei dä asepta ge rä Ley Moisés ya xki thäki ꞌne ya himi ja mꞌe̱di toꞌo dä kumpli. Hänge rä apostol Pablo bi no̱ni rä ejemplo Abrahán pa bi ꞌñudi ge nꞌa rä jäꞌi ya hindi ja mꞌe̱di dä me̱fi näꞌä mända rä Ley Moisés pa dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko Äjuä. Sino ke nubye̱ mähyoni gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa tanto Äjuä ngu rä Kristo. ¿Hänge xa di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ ge ya hindi ꞌmu̱ihu̱ obligado gä kumplihu̱ ko gatꞌho näꞌä mända rä Ley Moisés?

11. ¿Pe xi te di signifika nuꞌu̱ yä «ꞌme̱fi» no̱ni ha Santiago rä capítulo 2?

¹¹ ¿Pe xi te di signifika nuꞌu̱ yä «ꞌme̱fi» no̱ni ha Santiago rä capítulo 2? Nuya yä me̱fi bi no̱ni Santiago, hindi signifika nuꞌu̱ yä «ꞌme̱fi» mi mända rä Ley Moisés, sino ke di signifika näꞌä pe̱fi nꞌa rä kristianu kada nꞌa rä pa. Näꞌä pe̱fi, ma dä ꞌñudi mu̱ xa mäjuäni kamfri ꞌne pe̱ꞌspäbi rä komfiansa Äjuä o hinä. Ma gä handihu̱ yoho de nuꞌu̱ yä ejemplo bi no̱ni Santiago.

12. ¿Por hanja Santiago bi mää ge rꞌabu̱ «hinte di muui nuꞌä rä jamfri di pe̱ꞌtshu̱»? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹² Ha näꞌä rä mu̱di ejemplo, Santiago bi ꞌñenä ge yä kristianu mähyoni dä trata xä ñho gatꞌho. Bi xipäbi ge mu̱ mi trata ko rä ñhojäꞌi ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä riko pe himi numäñho nuꞌu̱ yä hyoya, mäske nuꞌu̱ yä kristianu mi ñꞌetsꞌi ge mi pe̱ꞌspäbi rä jamfri ꞌne rä komfiansa Äjuä, po näꞌä mi pe̱fi mi udi ge hingä mäjuäni (Sant. 2:​1-5, 9). Ha näꞌä rä yoho rä ejemplo, bi mää ge mu̱ nꞌa rä kristianu handi nꞌa rä ku o nꞌa rä nju ge otho te dä hyee o te dä zi, pe näꞌä kristianuꞌä yꞌu̱ya dä matsꞌi, nuꞌmu̱ mäske enä ge pe̱ꞌspäbi ndunthi rä jamfri ꞌne rä komfiansa Äjuä, po näꞌä pe̱fi udi ge näꞌä rä jamfri hinte di bale. Santiago bi ꞌñenä: «Nuꞌmu̱ ho̱nse̱ rä jamfri di pe̱ꞌtsihu̱ ꞌne hindi o̱thu̱ näꞌä xä ñho, nuꞌmu̱ hinte di muui nuꞌä rä jamfri di pe̱ꞌtshu̱» (Sant. 2:​14-17).

13. ¿Toꞌo bi no̱ni Santiago ꞌne te utkägihu̱ kongeꞌä? (Santiago 2:​25, 26).

¹³ Santiago bi no̱ni nꞌa rä zi ꞌme̱hñä mrä thuhu Rahab. Ko näꞌä bi me̱fi nunä zi ꞌme̱hñä bi ꞌñudi ge xa mäjuäni mi pe̱ꞌspäbi rä jamfri ꞌne rä komfiansa Äjuä (hñeti Santiago 2:​25, 26). Nunä zi ꞌme̱hñä xki yꞌo̱de de rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi pädi xä ñho ge Näꞌä mi fatsꞌi yä israelita (Jos. 2:​9-11). ¿Pe te bi me̱fi nunä zi ꞌme̱hñä pa bi ꞌñudi ge xa mäjuäni mi pe̱ꞌspäbi rä jamfri ꞌne rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba? Nunä zi ꞌme̱hñä bi ꞌñägi yoho yä israelita ha rä nguu pa njabu̱ himbi tho. Po rängeꞌä rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bi ꞌñenä ge nunä ꞌme̱hñä hinte mä thai mi tu, mäske xki yꞌo̱tꞌe yä pekado ꞌne himrä israelita. Rä ejemplo nunä zi ꞌme̱hñä utkägihu̱ ge ko näꞌä di pe̱fihu̱, ma dä nheki mu̱ xa mäjuäni di pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri ꞌne rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba.

14. ¿Te bi mää rä apostol Pablo ꞌne Santiago de näꞌä rä komfiansa di debe gä pe̱ꞌspäbihu̱ Äjuä?

¹⁴ Ja ngu ya dä handihu̱, rä apostol Pablo bi xipäbi nuꞌu̱ yä kristianu myä judío ge pa dä ꞌñudi rä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba, ya himi ꞌmu̱i obligado dä kumpli ko rä Ley Moisés. Mientra Santiago bi mää ge nꞌa rä jäꞌi udi ge xa mäjuäni pe̱ꞌspäbi rä jamfri ꞌne rä komfiansa Äjuä mu̱ pe̱fi näꞌä xä ñho po märꞌaa.

15. Xi nuju̱ mäpaya, ¿te dä za gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ gä udihu̱ ge xa mäjuäni di pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri ꞌne rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁵ Pa dä nugägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ngu yä amigo ꞌne dä borra nuꞌu̱ mä thaihu̱ di pe̱ꞌtsihu̱, hingi ja mꞌe̱di gä pe̱fihu̱ gatꞌho näꞌä bi me̱fi Abrahán. Ja ndunthi yä forma hanja dä za gä udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri ꞌne rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo, dä za gä umbäbihu̱ rä hogä ꞌñehe nuꞌu̱ ja fu̱di di ntini ha yä mhuntsꞌi, gä fatsꞌihu̱ nuꞌu̱ yä ku thogi rä ñhoya o yä xuñha, ꞌne gä udihu̱ rä ñhojäꞌi ko nuꞌu̱ mä familiahu̱. Gatꞌho nuya yä tꞌo̱tꞌe di numäñho rä Zi Dada Jeoba (Rom. 15:7; 1 Tim. 5:​4, 8; 1 Juan 3:18). Pe ja mä nꞌa rä me̱fi näꞌä xa mähyoni gä pe̱fihu̱ gatꞌho; mähyoni gä predikahu̱ ko ndunthi rä johya (1 Tim. 4:16). Ko näꞌä di pe̱fihu̱ kada nꞌa de gekhu̱, dä za gä utihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge xa mäjuäni di pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa ge ma dä kumpli gatꞌho näꞌä xä promete, ꞌne ge näꞌä rä modo hanja pe̱fi yä tꞌo̱tꞌe geꞌä mänꞌa xä ñho. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, dä za gä mꞌu̱ihu̱ seguro ge rä Zi Dada Jeoba ma dä numäñhogihu̱, ma dä borra mä thaihu̱, ꞌne ma dä nugägihu̱ ngu yä amigo.

NÄꞌÄ RÄ HUMU̱I RꞌAKÄGIHU̱ JEOBA JAPI DÄ ZE̱DI MÄ KOMFIANSAHU̱ PO GEꞌÄ

16. ¿Hanja bi matsꞌi Abrahán dä yꞌe̱ntꞌi ha rä mfeni näꞌä xki prometebi rä Zi Dada Jeoba?

¹⁶ Ha rä mfistꞌofo Romanos rä capítulo 4, no̱ni mä nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä dä za gä pädihu̱ de Abrahán. ¿Ndaꞌä? Ge xa mähyoni gä e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ näꞌä rä humu̱i rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba bi prometebi Abrahán ge de rä familia ma xpä ehe ndunthi yä dähni nuꞌu̱ ma xä hñäni rä jäpi rä Zi Dada Jeoba. ¿Dä za gi imäjinä te bi senti Abrahán mi yꞌo̱de nunä promesa de rä Zi Dada Jeoba? (Gén. 12:3; 15:5; 17:4; Rom. 4:17). Pe nuꞌmu̱ Abrahán ya mi pe̱ꞌtsi 100 yä je̱ya ꞌne Sara mi pe̱ꞌtsi 90 yä je̱ya, tobe hixki mꞌu̱i ninꞌa rä bätsi. ¿Gi kamfri ge mi tuyämu̱i po geꞌä? Zäi ge hää. Pe mäske njabu̱, Abrahán nunka bi pumfri näꞌä xki prometebi rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa ge mu̱ Jeoba xki prometebi ge po mäde de geꞌä ma xpä ehe ndunthi yä dähni, eske ma xä thogi njabu̱ (Rom. 4:​18, 19). Bi zo̱ho̱ rä pa habu̱ rä Zi Dada Jeoba bi kumpli rä promesa, ꞌne Abrahán ꞌne Sara bi me̱ꞌtsi nꞌa rä tꞌu̱ näꞌä bi ꞌñembäbi Isaac. ¿Dä za gi imäjinä hängu rä johya bi senti? (Rom. 4:​20-22).

17. ¿Por hanja di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba dä za dä borra mä thaihu̱ ꞌne dä nugägihu̱ ngu yä amigo ja ngu bi ja ko Abrahán?

¹⁷ Ja ngu bi borrabi yä thai Abrahán, Jeoba ꞌnehe dä za dä borragihu̱ mä thaihu̱ ꞌne dä za dä yꞌo̱tkägihu̱ yä amigo. ¿Hanja di pädihu̱? Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Nuꞌmu̱ rä Abrahán bi tꞌembäbi ge “hinte mä tsꞌoki mi tu”, nuya yä noya himbi tꞌofo ho̱nse̱ pa geꞌä, sino pa nuju̱ ꞌnehe, ngeꞌä di kamfrihu̱ Näꞌä toꞌo bi gu̱tsꞌi rä Hesu de rä du» (Rom. 4:​23, 24, TNM). ¿Pe te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä nugägihu̱ ngu bi nuu Abrahán? Mähyoni gä kamfrihu̱ ꞌne gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho ꞌne nunka di debe gä pumfrihu̱ näꞌä xä prometegihu̱. Ha näꞌä rä ntꞌudi xä ꞌñepu̱, ma gä handihu̱ rä mfistꞌofo Romanos rä capítulo 5 pa gä pädihu̱ te bi mää rä apostol Pablo de näꞌä rä humu̱i di debe gä pe̱ꞌtsihu̱.