RÄ NTꞌUDI PA GÄ NXADIHU̱ 21
RÄ JÄHÑÄ 21 Ma gä sigi gä honihu̱ mꞌe̱tꞌo rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä
Ma gä sigi gä honihu̱ näꞌä rä hnini ma dä dura pa nzäntho
«Nuju̱ di hoñhu̱ nꞌa rä hnini nuꞌä ma dä nheki mꞌe̱fa» (HEB. 13:14).
TE MA GÄ HANTHU̱
Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä handihu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi umbäbi rä apostol Pablo nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea ꞌne hanja nuꞌu̱ yä tsꞌofoꞌu̱ dä za dä maxkägihu̱ mäpaya ꞌne xudi ndämäni.
1. ¿Te bi ꞌñembäbi rä Hesu yä de̱ni ge ma xä thogi ha rä hnini Jerusalén?
RꞌA YÄ pa änte de xä du, Ñhesukristo bi ꞌñembäbi yä de̱ni te ma xä thogi ko rä hnini Jerusalén ꞌne ko näꞌä rä so̱kämbeni mi umbäbi rä Zi Dada Jeoba yä judío. Näꞌä bi ꞌñenä ge nꞌa rä pa, yä ndaro yä romano ma xä zo̱ho̱ ꞌne ma xä thetsꞌi rä hnini Jerusalén (Luc. 21:20). Rä Hesu bi ꞌñembäbi yä de̱ni ge xti thogi njabu̱, nuꞌu̱ nguntꞌä mi debe xä ꞌmatꞌi de rä hnini Jerusalén. ꞌNe ja ngu di pädihu̱, nuya yä noya bi kumpli nuꞌmu̱ yä ndaro yä romano bi zo̱ho̱ ꞌne bi thetsꞌi rä hnini Jerusalén (Luc. 21:21, 22).
2. ¿Te bi ꞌñembäbi rä apostol Pablo nuꞌu̱ yä kristianu de Judea ꞌne Jerusalén?
2 Rꞌa yä je̱ya änte de xä kumpli näꞌä xki mängä rä Hesu, rä apostol Pablo bi yꞌopäbi nꞌa rä karta nuꞌu̱ yä ku mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne ha Judea. Mäpaya nunä karta fädi ngu rä mfistꞌofo de yä Hebreos. Ha nunä karta, rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi yä kristianu te mi debe xä me̱fi änte de xä zo̱ho̱ yä romano. Mu̱ nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne ha Judea mi ne xä ñäni yä te, nuꞌu̱ mi debe xä zoogi yä nguu, yä negosio ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä tꞌo̱tꞌe mi pe̱ꞌtsi. Po rängeꞌä rä apostol Pablo bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Nuju̱ hindi pe̱ꞌtshu̱ nꞌa rä hnini de gekua ha rä xiꞌmhai habu̱ gä ꞌmu̱hu̱ pa nzäntho. Nuju̱ di hoñhu̱ nꞌa rä hnini nuꞌä ma dä nheki mꞌe̱fa» (Heb. 13:14).
3. ¿Ndaꞌä näꞌä rä hnini «ma dä nheki mꞌe̱fa», ꞌne por hanja di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä honihu̱?
3 Zäi ge nuꞌu̱ yä jäꞌi de Jerusalén ꞌne de Judea xa bi burla de nuꞌu̱ yä kristianu xki desidi dä zoogi yä nguu ꞌne yä negosio ja ngu xki mängä rä Hesu. Pe koꞌmu̱ nuꞌu̱ bi mꞌu̱i dispuesto dä zoogi gatꞌho näꞌä mi pe̱ꞌtsi, bi ñäniꞌu̱ yä te. Geꞌä thogi mäpaya ꞌnehe. Yä jäꞌi di burla de gekhu̱ ngeꞌä hindi votahu̱ nixi di huxu̱ mä komfiansahu̱ ha nuꞌu̱ yä gobiernu ꞌne ngeꞌä di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱päbihu̱ Äjuä en lugar de gä honihu̱ yä bojä o yä lujo. Pe, ¿por hanja xtä mꞌu̱ihu̱ dispuesto gä jahu̱ yä sacrificio pa gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba? Ngeꞌä di pädihu̱ ge näꞌä di ofrese nunä xiꞌmhai, ma dä uadi. ꞌNehe, ngeꞌä ja ngu mängä rä Mäkä Tꞌofo, nuju̱ di to̱ꞌmhu̱ näꞌä rä hnini «ma dä nheki mꞌe̱fa» ꞌne xä thoki «xä ñho ꞌne hindä za toꞌo dä huati»; nunä hnini geꞌä rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä (Heb. 11:10; Mat. 6:33). Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä handihu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi umbäbi rä apostol Pablo nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea. Mentä di handihu̱ kada nꞌa de nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi tꞌumbäbi, ma gä handihu̱ hanja nuꞌu̱ bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä hyoni näꞌä rä hnini ma dä «nheki mꞌe̱fa» ꞌne hanja nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi matsꞌi pa bi za bi ñäni yä te ꞌne bi bo̱ni de Jerusalén ꞌne de Judea. ꞌNehe, ma gä handihu̱ hanja nuꞌu̱ yä tsꞌofo dä za dä maxkägihu̱ mäpaya.
RÄ ZI DADA JEOBA NUNKA MA DÄ HYE̱GÄSE̱HU̱
4. ¿Por hanja pa nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu rä hnini Jerusalén xa mi ja ndunthi rä muui?
4 ¿Por hanja pa nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu rä hnini Jerusalén xa mi ja ndunthi rä muui? Po hñuu yä raso. Ri mu̱di, ngeꞌä ha rä je̱ya 33, ha Jerusalén bi mu̱di rä mu̱di mhuntsꞌi. Yoho, ngeꞌä rä Cuerpo Gobernante mi diriji yä mhuntsꞌi dende Jerusalén. ꞌNe hñuu, ngeꞌä ja myä menguni ndunthi yä kristianu ꞌne nuꞌu̱ mi pe̱ꞌtsä yä nguu, yä negosio ꞌne märꞌa yä tꞌo̱tꞌe. Mäske rä Hesu mi pädi ge ha Jerusalén mi ꞌmu̱i ndunthi yä kristianu, näꞌä bi ꞌñembäbiꞌu̱ ge mi debe xä bo̱ni de Jerusalén ꞌne de Judea (Mat. 24:16).
5. ¿Te bi bembäbi rä apostol Pablo nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu?
5 Rä apostol Pablo mi ne ge nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu xä ntiende por hanja mi debe xä bo̱ni de rä hnini Jerusalén. Bi bembäbiꞌu̱ hanja mi handi rä Zi Dada Jeoba näꞌä hniniꞌä. Por ejemplo, rä templo, näꞌä mi pe̱fi yä majhä ꞌne nuꞌu̱ yä sacrificio, ya himi ja rä muui pa rä Zi Dada Jeoba (Heb. 8:13). ꞌNehe, rä Zi Dada Jeoba ya himi numäñho näꞌä hniniꞌä ngeꞌä yä jäꞌi de gehni, xki rechaza rä Mesías. Dende geꞌmu̱, rä Zi Dada Jeoba ya himbi usa rä hnini Jerusalén pa drä so̱kämbeniꞌä. ¿Por hanja? Ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba xki desidi ge xrä huati (Luc. 13:34, 35).
6. ¿Por hanja mi japäbi mꞌe̱di nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu xä yꞌo̱de nuꞌu̱ yä noya di tinihu̱ ha Hebreos 13:5, 6?
6 Nuꞌmu̱ rä apostol Pablo bi yꞌopäbi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu, Jerusalén mi nꞌa rä hogä luga pa toꞌo dä mꞌu̱i, pa toꞌo dä mpe̱fi, pa toꞌo dä ntso̱nte ꞌne pa toꞌo dä dähä rä bojä. Nꞌa rä yꞌofo de mäyaꞌmu̱, rä thuhu Plinio, bi ꞌñenä ge rä hnini Jerusalén xa mi ja rä famä. Koꞌmu̱ tatꞌä je̱ya yä mꞌotho yä judío mi ntso̱nte ha näꞌä lugaꞌä pa dä xo̱kämbeni Äjuä, yä negosio mi pabi xä ñho. Zäi ge asta ndunthi yä kristianu mi tähä ndunthi rä bojä. Po rängeꞌä rä apostol Pablo bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Odi odä ri mfenihu̱ rä bojä. Dä hñu ri mu̱ihu̱ ko nuꞌä ya gi pe̱ꞌtshu̱». ꞌNepu̱ bi bembäbiꞌu̱ näꞌä ya xki ꞌñembäbiꞌu̱ rä Zi Dada Jeoba ha rä Mäkä Tꞌofo: «Hiñhaꞌmu̱ gä tsokꞌäthohu̱, nixi gä he̱kꞌäthohu̱» (hñeti Hebreos 13:5, 6;a Deut. 31:6; Sal. 118:6). ¿Por hanja mi japäbi mꞌe̱di nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea xä yꞌo̱de nuya yä noya? Ngeꞌä xti zo̱ho̱ nuꞌu̱ yä romano ha Jerusalén, nuꞌu̱ mi debe dä zoogi yä nguu, yä negosio ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä tꞌo̱tꞌe mi pe̱ꞌtsi. Koꞌmu̱ ma xä zoogi gatꞌho, nubye̱ zäi ma xä japäbi xä ñhei dä mꞌu̱i nsinke nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xki nzäi dä me̱ꞌtsi änte.
7. ¿Por hanja mähyoni ge dende nubye̱ gä japäbihu̱ dä ze̱di näꞌä rä komfiansa di pe̱ꞌtsuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba?
7 ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu?: Ge nuju̱ ꞌnehe mähyoni gä ñhokihu̱ ꞌne gä ndo̱ꞌmihu̱ (Luc. 21:34-36). ¿De te mähyoni gä ñhokihu̱ ꞌne gä ndo̱ꞌmihu̱? De näꞌä rä «däta mbidi» bi ꞌñenä rä Hesu ge ma dä ꞌñepu̱ (Mat. 24:21). Xti zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä, zäi ge ma dä ja mꞌe̱di gä tsoogihu̱ mä nguhu̱, mä negosiohu̱ o märꞌa yä tꞌo̱tꞌe. Hinte mä duda ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌakägihu̱ näꞌä dä jakägihu̱ mꞌe̱di. ¿Te dä hogi gä pe̱fihu̱ änte de dä zo̱ho̱ näꞌä rä däta mbidi? Dä hogi gä japäbihu̱ dä ze̱di näꞌä rä komfiansa di pe̱ꞌtsuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Po rängeꞌä, dä hogi gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Te udi näꞌä rä mꞌu̱i di tsitsꞌi ꞌne nuꞌu̱ yä desision di ju̱u̱? ¿Udi ge di pe̱ꞌtsuäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba o rä bojä?» (1 Tim. 6:17). Näꞌä bi thogi nuꞌu̱ yä kristianu de mäyaꞌmu̱, faxkägihu̱ pa gä pädihu̱ te gä pe̱fihu̱. Pe mäske njabu̱, zäi ma dä thogi mä ndunthi yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ nunka xä nheki änte. Xti zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä, ¿hanja ma gä pädihu̱ te gä pe̱fihu̱?
MA GÄ O̱TEHU̱ NUꞌU̱ GU̱TꞌI RÄ ꞌÑUU HA RÄ HNINI ÄJUÄ
8. ¿Te bi ꞌñembäbi rä Hesu xä me̱fi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea?
8 Rꞌa yä je̱ya mꞌe̱fa de xki yꞌopäbi rä apostol Pablo nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea, yä ndaro yä romano bi zo̱ho̱ ha Jerusalén. Mi hyandi nuꞌu̱ yä kristianu ge xki kumpli näꞌä xki mängä rä Hesu, mi geꞌä rä ora pa xä bo̱niꞌu̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä nse̱kitho rä hnini Jerusalén ma xä uadi (Mat. 24:3; Luc. 21:20, 24). Pe, ¿habu̱ ma xä ꞌmatꞌiꞌu̱? Rä Hesu ho̱nse̱ xki ꞌñenä: «Ha nuꞌu̱ di ꞌmu̱i ha rä hai Judea mähyoni ꞌmestho dä ꞌmatꞌi ha yä tꞌo̱ho̱» (Luc. 21:21) Pe ha Judea mi ja ndunthi yä tꞌo̱ho̱, ¿ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ mi debe xä ꞌmatꞌiꞌu̱? Ma gä handihu̱.
9. ¿Zäi por hanja rꞌa yä kristianu mi japäbi xä ñhei dä huahni te mä tꞌo̱ho̱ dä ma pa dä ꞌñägi? (Hyandi ꞌnehe rä mäpa).
9 Zäi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea mi japäbi xä ñhei dä huahni te mä tꞌo̱ho̱ xä ma pa xä ꞌñägi. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ngeꞌä nthetsꞌi de Jerusalén ꞌne de Judea mi ja rꞌa nꞌañꞌo yä tꞌo̱ho̱: yä tꞌo̱ho̱ de Samaria, yä tꞌo̱ho̱ de Galilea, rä monte Hermón, yä tꞌo̱ho̱ de rä Líbano ꞌne nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ mi kohi nꞌandi de rä río Jordán (hyandi rä mäpa). Koꞌmu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ mi xä ñhei toꞌo dä zo̱ni, zäi ge rꞌa de nuꞌu̱ yä kristianu bi gamfri ge nuꞌu̱ mi nꞌa rä hogä luga pa toꞌo dä ꞌñägi. Nꞌa de geꞌu̱ mi geꞌä rä hnini Gamala. Nunä luga mi kohi asta mäñä de yä tꞌo̱ho̱. Zäi ge rꞌa yä judío bi gamfri ge nuni mi nꞌa rä hogä luga pa dä ꞌñägi. ¿Pe gi pädi te bi thogi? Yä romano bi zo̱ni asta rä hnini Gamala ꞌne bi huati. Ndunthi de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱hni bi du.b
Yä kristianu xä za xä huahni näꞌä rä za rä tꞌo̱ho̱ pa xä ꞌñägi, pe hingä gatꞌho mi nꞌa rä hogä luga pa xä ꞌñägi. (Hyandi rä parrafo 9).
10, 11. a) ¿Hanja bi gu̱hni rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu? (Hebreos 13:7, 17). b) ¿Te bi thogi ko nuꞌu̱ bi yꞌo̱te nuꞌu̱ mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu? (Hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).
10 ¿Hanja bi bädi nuꞌu̱ yä kristianu habu̱ dä ꞌmatꞌi ꞌne dä ꞌñägi? Po mädee de nuꞌu̱ mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä mhuntsꞌi, rä Zi Dada Jeoba bi xipäbiꞌu̱ habu̱ mi debe dä ꞌmatꞌi. Rꞌa yä je̱ya mꞌe̱fa rä historiador Eusebio bi yꞌofo ge Äjuä bi ꞌñembäbiꞌu̱ te mä luga dä huahni pa dä ꞌñägi ꞌne ge rä mhuntsꞌi de Jerusalén bi hñäni nꞌa rä mhända pa xä ma ha rä hnini Perea o Pela änte de xrä huati rä hnini Jerusalén. ¿Por hanja Pela mi nꞌa rä hogä luga pa toꞌo dä ꞌmatꞌi ꞌne dä ꞌñägi? Rä hnini Pela himi kohi yabu̱ de rä hnini Jerusalén ꞌne himi hei toꞌo dä zo̱ni. ꞌNehe, kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱hni hingä myä judío ꞌne himi ho dä nthintꞌi ha nuꞌu̱ yä tuhni mi ja entre yä romano ꞌne yä judío (hyandi rä mäpa).
11 Rä apostol Pablo xki yꞌopäbi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea. Näꞌä bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Yꞌo̱te ri mayꞌohu̱. Yꞌo̱thu̱ nuꞌä dä xiꞌäꞌihu̱ꞌu̱» (hñeti Hebreos 13:7,c 17).d Nuꞌu̱ toꞌo bi jamäsu nunä tsꞌofo bi ꞌmatꞌi ꞌne bi ma ha yä tꞌo̱ho̱. Koꞌmu̱ nuꞌu̱ bi jamäsu nunä konseho, bi ñäniꞌu̱ yä te. Rä Zi Dada Jeoba himbi hye̱gi se̱he̱ nuꞌu̱ yä kristianu xki ꞌmatꞌi de Jerusalén ꞌne bi ꞌñägi ha rä hnini Pela. ¿Por hanja? Ngeꞌä nuꞌu̱ mi honi rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä, nunä nꞌa rä hnini «nthoki xä ñho ꞌne hindä za toꞌo dä huati» (Heb. 11:10).
Rä hnini Pela mi kohi getbu̱ ꞌne mi nꞌa rä hogä luga pa xä ꞌñägi yä kristianu. (Hyandi yä parrafo 10 ꞌne 11).
12, 13. ¿Hanja xä gu̱hni rä Zi Dada Jeoba rä hnini ora xä thogi yä däta xuñha?
12 ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu?: Ge rä Zi Dada Jeoba usa nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä mhuntsꞌi pa dä gu̱nkägihu̱. Ha rä Mäkä Tꞌofo di tinihu̱ ndunthi yä ejemplo nuꞌu̱ udi ge rä Zi Dada Jeoba bi usa rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ pa bi gu̱hni rä hnini ora mi thogi yä xuñha (Deut. 31:23; Sal. 77:20). Geꞌä thogi mäpaya ꞌnehe. Nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä mhuntsꞌi faxkägihu̱ pa gä ñhanduihu̱ yä xuñha ꞌne pa gä pädihu̱ te gä pe̱fihu̱.
13 Nuꞌmu̱ bi nja rä COVID-19, nuꞌu̱ yä ku mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä hnini Äjuä bi xikägihu̱ te mi debe gä pe̱fihu̱. Yä anciano bi hñäni yä karta habu̱ mi sipäbi ge mi debe dä su yä ku ꞌne dä matsꞌi ko näꞌä dä japäbi mꞌe̱di. ꞌNehe durante rä COVID-19 dä disfrutahu̱ de mä däta mhuntsꞌihu̱ regional ha thogi de 500 yä ñhäki. Rꞌaa bi hyandi po Internet, po telebision ꞌne märꞌaa asta bi yꞌo̱de po rä radio. ¡Hängu di jamädibihu̱ rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä hinte bi ꞌme̱kägihu̱ de rä Noya Äjuä ꞌne mä ntsitsꞌihu̱ kongeꞌä ꞌne ko mä zi kuhu̱ mänꞌa bi ze̱di! Po rängeꞌä, dä thogi näꞌä dä thogi, hingä dudahu̱ ge rä Zi Dada Jeoba nzäntho ma dä matsꞌi nuꞌu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä hnini pa dä gu̱nkägihu̱. Pe, aparte de gä pe̱ꞌtsuäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ toꞌo gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä hnini, ¿te mä nꞌa di debe gä pe̱fihu̱ pa gä ñhokihu̱, gä ndo̱ꞌmihu̱ ꞌne pa gä pädihu̱ te gä pe̱fihu̱ xti zo̱ho̱ rä däta mbidi?
GÄ MÄDIHU̱ MÄ ZI KUHU̱ ꞌNE GÄ FATSꞌIHU̱ KO NÄꞌÄ DÄ JAPÄBI MꞌE̱DI
14. Komforme mi ntsꞌe̱di nuꞌu̱ yä ntꞌu̱tsate ha Jerusalén, ¿te mi debe xä me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu? (Hebreos 13:1-3).
14 Xti zo̱ho̱ näꞌä rä däta mbidi, mänꞌa ma dä ja mꞌe̱di gä mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa. Ma dä ja mꞌe̱di gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Jerusalén ꞌne Judea. Nuꞌu̱ xa mi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä mädi nꞌa ngu mänꞌaa (Heb. 10:32-34). Pe komforme mi ntsꞌe̱di nuꞌu̱ yä ntꞌu̱tsate ha rä hnini Jerusalén nuꞌu̱ mänꞌa mi debe xä mpe̱ꞌtsuä mhäte, xä ungä ntsaya ꞌne xä mfatsꞌi nꞌa ngu mänꞌaa (hñeti Hebreos 13:1-3).e Xti zo̱ho̱ näꞌä rä däta mbidi, geꞌä ma dä ja mꞌe̱di gä pe̱fihu̱ ꞌnehe: gä mädihu̱ ꞌne gä mfatsꞌihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa.
15. ¿Por hanja mi debe dä ꞌñudi rä mhäte, rä ñhojäꞌi ꞌne dä mfatsꞌi nꞌa ngu mänꞌaa nuꞌu̱ yä kristianu xki bo̱ni de Jerusalén?
15 Yä ndaro yä romano bi thetsꞌi rä hnini Jerusalén pa xä huatihmä. ¿Pe gi pädi te bi thogi? Nse̱kitho bi ma. Yä kristianu bi hyandi ngu nꞌa rä oportunida pa xä bo̱ni de rä hnini Jerusalén. Pe koꞌmu̱ mi otho rä tiempo ꞌne xa mi urje xä bo̱ni, himbi za bi hñätsꞌiꞌu̱ ndunthi yä tꞌo̱tꞌe (Mat. 24:17, 18). Durante rä ꞌñuu ꞌne ya mi tso̱niꞌu̱ ha rä hnini Pela, nuꞌu̱ bi me̱ꞌtsi ndunthi yä oportunida pa dä mädi, dä ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne dä mfatsꞌi nꞌa ngu mänꞌaa (Tito 3:14).
16. ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge di mädihu̱ mä zi kuhu̱? (Hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).
16 ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu?: Näꞌä rä mhäte di sentihu̱ po mä zi kuhu̱ geꞌä jakägihu̱ gä ne gä fatsꞌihu̱ ora te di japäbi mꞌe̱di. Mäpaya ndunthi de mä zi kuhu̱ xä ꞌme̱di yä nguu o näꞌä pe̱ꞌtsi po ränge yä gerra ꞌne märꞌa yä tsꞌo thogi. Ora te japäbi mꞌe̱di nꞌa rä ku, hindi dudahu̱ ꞌne di umbäbihu̱ näꞌä rä mfatsꞌi di japäbi mꞌe̱di. Nꞌa rä zi nju mengu Ucrania pe̱ꞌtsi te bi zoogi rä nguu po ränge rä gerra. Näꞌä zi nju enä: «Xtä senti hanja rä Zi Dada Jeoba xä sugägihe, xä gu̱nkägihe ꞌne xä usa yä ku pa dä rꞌakägihe rä mfatsꞌi. Xa di jamädibihe rä Zi Dada Jeoba po gatꞌho näꞌä xä me̱fi yä zi ku pa dä maxkägihe, tanto ha Ucrania, ha Hungría. . . , ¡ꞌne nubye̱ ha Alemania!». Xi nuꞌi, ¿ma gi hopäbi rä Zi Dada Jeoba dä usaꞌi pa gi fatsꞌi ꞌne gi nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä zi ku di japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi? (Prov. 19:17; 2 Cor. 1:3, 4).
Mähyoni gä umbäbihu̱ rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä zi ku tsoogi yä nguu po ränge rä gerra o märꞌa yä tsꞌo thogi. (Hyandi rä parrafo 16).
17. ¿Por hanja xa mähyoni ge dende nubye̱ gä mädihu̱, gä nupä mfenihu̱ ꞌne gä mfatsꞌihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa?
17 Mu̱ dende nubye̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä mfatsꞌihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa, xti zo̱ho̱ rä däta mbidi, ya hingä ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä udihu̱ nuya yä hogä mꞌu̱i (Hab. 3:16-18). Xa di jamädibihu̱ rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä dende nubye̱ benꞌgägihu̱ ge mähyoni gä mädihu̱, gä nupä mfenihu̱ ꞌne gä mfatsꞌihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa. Gehya yä hogä mꞌu̱i ma dä maxkägihu̱ pa gä ze̱tihu̱ xti ꞌñepu̱ rä däta mbidi.
¿TE DI TO̱ꞌMHU̱ DÄ THOGI XUDI NDÄMÄNI?
18. ¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo nuꞌu̱ yä kristianu de Jerusalén ꞌne de Judea?
18 Nuꞌu̱ yä kristianu bi yꞌo̱de näꞌä xki mängä rä Hesu, nguntꞌä bi bo̱ni de Jerusalén ꞌne bi ñäni yä te. Mäske nuꞌu̱ bi bo̱ni mä nguntꞌä ꞌne himbi za bi hñätsꞌi ndunthi yä tꞌo̱tꞌe, rä Zi Dada Jeoba nunka bi hye̱gise̱ꞌu̱. ¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo? Mäpaya hindi pädihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ma dä thogi xti zo̱ho̱ näꞌä rä däta mbidi. Pe ja ngu nuꞌu̱ yä kristianu de mäyaꞌmu̱, mähyoni gä jamäsuhu̱ ꞌnehe näꞌä rä konseho bi mängä rä Hesu: gä ñhokihu̱ ꞌne gä ndo̱ꞌmihu̱ pa xti zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä (Luc. 12:40). ꞌNehe di pe̱ꞌtsihu̱ näꞌä rä karta bi yꞌopäbi rä apostol Pablo nuꞌu̱ yä mengu Jerusalén ꞌne Judea. Nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi tꞌumbäbiꞌu̱ ꞌnehe dä za dä maxkägihu̱ mäpaya. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä gehya yä mfatsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱, ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba benꞌgägihu̱ ge hiñhaꞌmu̱ dä zogäse̱hu̱ nixi dä he̱gäse̱hu̱ (Heb. 13:5, 6). Po rängeꞌä, ma gä sigi gä honihu̱ rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä, näꞌä hnini ma dä dura pa nzäntho ꞌne hindä za toꞌo dä huati. Mu̱ gä jahu̱bu̱, ¡rä Zi Dada Jeoba ma dä jäpigihu̱ pa nzäntho! (Mat. 25:34).
RÄ JÄHÑÄ 157 ¡Por fin ma gä ꞌmu̱hu̱ en paz!
a Hebreos 13:5, 6: «Odi oda ri mfenihʉ ra boja̱. Dá hñu ri mʉihʉ co núꞌa̱ ya guí pɛꞌtshʉ. Ngueꞌa̱ Ajua̱ ena: “Hinhyaꞌmʉ ga tsocꞌathohʉ, nixi ga hɛcꞌathohʉ.” 6 Hangue co ma jamfrihʉ da za ga eñhʉ: Ajua̱ go gueꞌa̱ faxcagui; hangue hinga tsu ni ꞌnara ja̱ꞌi de núꞌa̱ beni te da ꞌyøtcagui».
b Yä romano ꞌne yä judío bi ntuhni ha Gamala ha rä je̱ya 67, nꞌa tu̱i mꞌe̱fa ge yä kristianu xki bo̱ni de Jerusalén ꞌne Judea.
c Hebreos 13:7: «Oxqui pumfrihʉ núꞌʉ ri maꞌyohʉ bi zoꞌahʉ de rá noya Ajua̱. Pa̱hʉ xá hño de yá teꞌʉ ne de yá hoga ꞌbɛfi. Tɛnhʉ núꞌa̱ ra jamfri xa mɛꞌtsʉ».
d Hebreos 13:17: «ꞌYøte ri maꞌyohʉ. ꞌYøthʉ núꞌa̱ da xiꞌaꞌihʉꞌʉ, ngueꞌa̱ go gueꞌʉ ri suꞌaꞌihʉ ne go gueꞌʉ pɛꞌtsi ma da dapa nguɛnda Ajua̱. ꞌYøtehʉꞌʉ pa da za da mpɛfi co ra johya, hingue co ra dumʉi. Nuꞌbʉ co ra dumʉi ri mpɛfiꞌʉ, nuꞌbʉ hinte ma gui ha̱ñhʉ».
e Hebreos 13:1-3: «Siguihʉ gui mpɛꞌtsua hma̱tehʉ ꞌna ngu maꞌna. 2 Ne oxqui pumfrihʉ gui umfʉ ntsaya núꞌʉ tsøñꞌahʉ ja ri nguhʉ, ngueꞌa̱ bi njabʉ ꞌra bi umba ntsaya ꞌraya ɛnxɛ masque himi pa̱diꞌʉ ua myá ɛnxɛ. 3 Ne oxqui pumfrihʉ ya ꞌyofadi, ꞌyøthʉ ra uɛnda gue go guí ohʉ fadi. Nehe oxqui pumfrihʉ núꞌʉ thogui ya ntꞌʉtsate, ngueꞌa̱ neꞌahʉ guí ꞌyothʉua ja ra ximhai».