¿ʼBe̱ʼä manʼä Biblia nangeʼu̱ xi nthäti ʼne nuʼu̱ hinxi nthäti?

Xi ngü yu̱ jäʼi mbëni ge pa di mʼbu̱manho ʼne di njohya jaʼtse̱di ge di nthäti. Pe̱ hingä ga̱ʼthoʼu̱ xi nthäti di johya ʼne hingä ga̱ʼthoʼu̱ hinxi nthäti tü yu̱ mu̱i o hindi johya. Pe̱ nubu̱ Biblia ma ge dä za̱ di njohyaʼu̱ xi nthäti ʼneʼu̱ hinxi nthäti.

1. ¿ʼBe̱ʼä ma nho nuʼu̱ hinxi nthäti?

Nuʼä Biblia ma ge nuʼä toʼo di nthäti o̱ʼtä xi nho, pe̱ nuʼä ʼbu̱se̱ manʼna po̱manhoʼä o̱ʼte (dä mi nu 1 Corintios 7:32, 33, 38). ¿Hanja manʼna po̱manho nuʼä o̱ʼtu̱ hinxi nthäti? Nuʼu̱ yu̱ ʼyëʼkyëi ge hinxi nthäti hingi gü na ʼbe̱fi tengüʼu̱ xi nthäti. Nuʼu̱, manʼna ja na tiempoʼu̱. Nangeʼä, xi ngüʼu̱ ge hinxi nthäti honʼä na tiempo pa manʼna dä ʼyo̱rpä na ʼbe̱fi Ojä. ʼNe manʼna sa̱ dä mbabu̱ miʼra yu̱ hnini pa dä ʼyombä na Nhman Ojä. Pe̱ nuʼä manʼna thogi xi nho ge o̱ʼtu̱ hinxi nthäti geʼä ge manʼna di häkna tiempo pa di nxa̱ʼä Biblia ʼne geʼä o̱ʼte ge manʼna di zakna nʼtëʼkyëi nangeʼä Jeoba.

2. ¿ʼBe̱ʼä ma nho nuʼu̱ xi nthätä ʼtsu̱ʼtabi?

Geʼu̱ xi nthäti o nuʼu̱ hinxi nthäti xin gü yu̱ nho i nu. Nuʼä Biblia ëna ge manʼna xi nho ge di nyoho ʼna xindä geʼbu̱ di ʼnase̱ ʼna (Eclesiastés 4:9). Ngübu̱ thoʼu̱ xi nthätä ʼtsu̱ʼtabi, geʼtho di mfa̱ʼtsi pa dä de̱nnä na ʼtëdi Ojä. Geʼtho nuʼu̱ xi nthätä ʼtsu̱ʼtabi di nxifi o ʼraʼtä ma ge di nʼyëspi, di nhuëki ʼne di njamansü ʼna ngü ʼna. ʼNe nuʼu̱, manʼna ʼbu̱manho geʼtho pädi ge hingä ʼna ra nʼtënitho ge bi nthäʼtu̱ ge dä geʼu̱ ge di mpe̱ndätho. ʼNe nuʼu̱ yu̱ ʼtu̱hniʼu̱ xi nthätä ʼtsu̱ʼtabi, manʼna ʼbu̱manhoʼu̱ geʼtho pädi ge nzäntho dä mba ma jamansüʼu̱.

3. ¿ʼBe̱ʼä mbënʼä Jeoba nangeʼä ra nthäti?

Nuʼbu̱ nuʼä Jeoba mi ʼyo̱rpä nthätiʼu̱ ra mu̱di nʼyohu̱ ʼneʼä ra mu̱di xisu, bi ʼyëna ge nuʼä ra nʼyohu̱ dä zopu̱ʼä na ta ʼneʼä na mbe pa ge ʼrarbu̱ di mʼbu̱hmiʼä na xisu (Génesis 2:24). Nuʼä Jeoba hingi ne ge di nxünʼu̱ xi nthäti asta geʼbu̱ bi dü. Nuʼä Jeoba ho̱ntho he̱gi ge di nxünʼu̱ xi nthäti geʼbu̱ ʼbu̱ʼä bi hya̱ʼtä bi nthätui. Pe̱ ho̱nse̱ʼä bi tha̱ʼti ja ge dä bënse̱ geʼbu̱ di nxüni o hinna (Mateo 19:9).a Nuʼä Jeoba hingi numanho ge nuʼu̱ yu̱ ʼyëʼkyëi di mʼbu̱i xi ngü yu̱ xisu o xi ngü yu̱ ndo̱ (1 Timoteo 3:2).

GÄ PÄHMU̱ MANʼNA NANGEHNA

4. Dä mi njohya ʼne hyoni xi nho ni tiempo geʼbu̱ hinxkä nthäti

Pa nangeʼä Jesús nuʼä ge hindi nthätä ʼna, ʼna ra nʼtünni o ʼna regalo ge ni ʼyëʼä Jeoba (Mateo 19:11, 12). Dä mi nuui Mateo 4:23 ʼne manhmi nangehna:

• Nuʼä Jesús himbi nthäʼtä nangeʼä ¿ʼbe̱pu̱ bi hyonhna tiempo pa dä ʼyo̱rpä na ʼbe̱fiʼä na ta ʼne dä ze̱ʼu̱ miʼra yu̱ jäʼi?

Nuʼu̱ yu̱ ʼyëʼkyëi ge hinxi nthäti dä za̱ di njohyaʼu̱ geʼbu̱ dä hyonʼä na tiempo tengü bi ʼyo̱ʼtä Jesús. Dä mi nuui ä BIDEO ʼne manhmi nangehna:

BIDEO: ʼRa yu̱ kü ge hinxi nthäti häkpä na nʼto̱ʼteʼä Cristo (3:16)

• ¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ dä hyoni xi nho na tiempo nuʼu̱ hinxi nthäti?

¿Ha mi päkena?

Nuʼä Biblia hingi sa̱mbä na je̱yaʼu̱ yu̱ jäʼi pa ge di nthäti. Pe̱ ma ge hingi ja di nthäʼti nuʼbu̱ ʼtsu̱nʼtu̱tho o hmütetho geʼtho geʼu̱ yu̱ je̱ya ge hindi nʼyomfëni xi nho. ʼNe ho̱ntho ne ge ʼbu̱ʼä toʼo dä ʼyohmi (1 Corintios 7:36).

5. Dä mi huanhni xi nho toʼo gi nthätui

Emme jaʼtse̱di gi huanhni xi nho toʼo gi nthätui pa gi mʼbu̱i xi nho. Dä mi nuui Mateo 19:4-6, 9 ʼne manhmi nangehna:

• ¿Hanja emme jaʼtse̱di ge ʼna ra ʼyëʼkyëi di nʼyomfëni xi nho ante ge di nthäti?

Nuʼä Biblia di ze̱ʼi gi pädi ʼbe̱ʼä ngü na nʼto̱ʼte ʼna ra hogä ndo̱ ʼne ʼna ra hogä xisu, ʼne ngübu̱ dä za̱ gi pädi toʼo dä za̱ gi nthätui. ʼNe dä mi hyonʼä ʼna ra kü ge emme ëʼkyëiʼä Jeoba.b Dä mi nuui 1 Corintios 7:39 ʼne 2 Corintios 6:14. ʼNe mʼbe̱fa manhmi nangehna:

• Geʼbu̱ ʼna ra ʼyëʼkyëi ne di nthäti, ¿hanja jaʼtse̱di ge di nthätui ʼna ra jäʼi ʼraigü na nʼtëʼkyëiui?

• Xiʼbu̱ ʼna ra kü di nthätui ʼna ra jäʼi ge hingrä ʼyëʼkyëi, ¿ʼbe̱ʼä dä bënʼä Jeoba?

6. Dä mi ʼyëspäʼä ra nthäti tengü o̱ʼtä Jeoba

Nuʼbu̱ mayaʼbu̱ nuʼu̱ yu̱ nʼyohu̱ mi ʼbu̱pu̱ hnini Israel ho̱nʼtä go ʼbe̱ʼä mi honi pa di nxünhmiʼu̱ yu̱ xisu. Dä mi nuui Malaquías 2:13, 14, 16 ʼne manhmi nangehna:

• ¿Hanja nuʼä Jeoba njuäntho hingi numanho ge ʼna ra jäʼi di nxünhmiʼä na xisu o na ndo̱?

Dä mi nuui ä BIDEO ʼne manhmi nangehna:

BIDEO: Nuʼu̱ toʼo xi nthäti ja ge di pe̱nhni pa mazäi (4:30)

• Geʼbu̱ gi ʼbu̱hmi ʼna ra jäʼi ge hingi ëʼkyëiʼä Jeoba, ¿ʼbe̱ʼä dä za̱ gi ʼyo̱ʼte pa gi njohya ʼne gi mʼbu̱manhouiʼä gä nthätui?

7. Dä mi ʼyëspäʼu̱ yu̱ nʼtëdi ge bi ünʼä Jeoba pa nangeʼu̱ yu̱ nthäti

BIDEO: Nuʼä Jeoba di ze̱kju̱ gä te̱nhnu̱ yu̱ nʼtëdi nangeʼä ra nthäti (4:14)

Dä mi nuui Hebreos 13:4 ʼne manhmi nangehna:

• ¿Ha gi mbëni ge po̱manhoʼu̱ yu̱ nʼtëdiʼä Jeoba nangeʼä ra nthäti? ¿Hanja gi mbëni ngübu̱?

Nuʼä Jeoba ne ge nuʼu̱ yu̱ ʼyëʼkyëi majuäni di nthätä ʼtsu̱ʼtabi. Pe̱ kextä ne ge nuʼbu̱ ʼbu̱ʼä di nxüni o da ʼyo̱ʼtä ʼtëmbi diborsio, kextä ja ge dä ʼyo̱rbu̱ ʼbu̱ʼu̱ yu̱ ʼtsu̱ʼtabi. ʼBe̱ ga̱ʼtho yu̱ ʼtsu̱ʼtabi ʼbu̱kua ha̱i di manda ge ngübu̱ dä ʼto̱ʼte. Dä mi nuui Tito 3:1 ʼne manhmi nangehna:

• Geʼbu̱ gä nthäta ʼtsu̱ʼtabi, ¿ha gi päʼbu̱ majuäni bi mbä ma rejistraʼä ni nthäti?

NUʼÄ MANʼNA JAʼTSE̱DI

Nuʼä ge di nthätä ʼna o ge hindi nthätä ʼna, ʼna ra regalo ge ni ʼyëʼä Jeoba. Ga̱ʼtho dä za̱ gä njohyahu̱ xindä geʼbu̱ xi nthätä ʼna o hinnä, pe gä njohyahu̱ geʼbu̱ gä o̱thu̱ nuʼä numanhoʼä Jeoba.

Nuʼä dä pähmu̱

• ¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ di njohya ʼne gi hyoni xi nho ni tiempo geʼbu̱ hinxkä nthäti?

• ¿Hanja nubu̱ Biblia ma ge nuʼbu̱ ʼna ra ʼyëʼkyëi ne di nthäti, jaʼtse̱di di nthätui ʼna kü ge ʼraigü na nʼtëʼkyëiui?

• Nangeʼä mambu̱ Biblia ¿njämʼbu̱ di ünʼä nʼtëdiʼä Jeoba ge di nxünʼu̱ xi nthäti?

DÄ MI PÄDI MANʼNA

¿ʼBe̱ʼä ne dä ma ge di nthätui ʼna ra mi nʼyëʼkyëiui ʼna?

“Nuʼu̱ ʼra yu̱ nʼta̱nni ge o̱ʼtu̱ ʼra yu̱ jäʼi” (La Atalaya, 1 julio ge 2004)

Dä mi nu nuʼä bi thogi yoho yu̱ hmüte pa gi pädi geʼbu̱ dä za̱ di mʼbu̱hni nobio o ya dä za̱ gi nthäti.

ʼBe̱pu̱ gi nsa̱ pa nuʼbu̱ gä nthäti (11:53)

Dä mi pädi hanja ʼna kü mbëni ge manʼna di muui nuʼä xi ünnä Ojä ge dä geʼä xi zogi.

Mi nehma ge ʼneʼä dä ʼyo̱rpä na ʼbe̱fi Ojä (1:56)

Geʼbu̱ ʼna kü ne di nxüni o di nhye̱hmiʼä xi nthätui, ¿ʼbe̱ʼä mu̱ditho ja dä ʼyo̱rpä nʼyomfëni?

“Gä jamansühu̱ ‘nuʼu̱ bi pe̱mbä Ojäʼ” (La Atalaya, disiembre ge 2018)