NXA̱DI 39
Nuʼä mbënʼä Jeoba nangeʼä ra ji
Pa dä za̱ gä mʼbu̱hmu̱ mahyoniʼä ra ji. Geʼä Ojä bi ʼrakju̱ ma tehu̱, nangeʼä ho̱nse̱ʼä ja na nʼtëdi ge dä xikju̱ ʼbe̱pu̱ ja gä honhmu̱ʼä ra ji. ¿ʼBe̱ʼä ma nʼtëdi di mandaʼä Jeoba nangeʼä ra ji? ¿Ha sa̱ gä sihu̱ʼä ji o dä za̱ dä sirkähu̱ʼä ra ji? ¿ʼBe̱ʼä dä ze̱ʼi pa dä za̱ gi pädi ʼbe̱ʼä ja gi ʼyo̱ʼte nangeʼä ra ji?
1. ¿ʼBe̱ʼä mbënʼä Jeoba nangeʼä ra ji?
Nuʼbu̱ mayaʼbu̱ nuʼä Jeoba bi ʼyëmʼpu̱ yu̱ me̱fi ge nuʼä ra ji geʼä o̱ʼte ge di nja yu̱ te ga̱ʼtho ʼbe̱ʼä ʼbu̱i (Levítico 17:14). Pa nangeʼä Jeoba nuʼä ra ji geʼä di japi di mʼbu̱i ga̱ʼtho ʼbe̱ʼä ʼbu̱i. Nuʼä ra te ʼna ra regalo ge bi ʼrakju̱ʼä Ojä, nangeʼä emme di muui ʼne emme xi ndu̱xki.
2. ¿Ha jaʼä ʼbe̱pu̱ nthoniʼä ra ji ge hingi numanhoʼä Ojä?
Desde mayaʼbu̱tho ante ge di mʼbu̱kua ha̱iʼä Cristo, nuʼä Jeoba ya xi mandabiʼu̱ yu̱ me̱fi ge hindä ziʼä ji (dä mi nu Génesis 9:4 ʼne Levítico 17:10). ʼNe kextä nuʼbu̱ mi ʼbu̱ʼu̱ yu̱ disipulo ʼne yu̱ apóstol nuʼä Jeoba maho̱nʼä bi mandabiʼu̱ yu̱ ʼyëʼkyëi ge hingi ja dä ziʼä ra ji. Nuʼä cuerpo gobernante, ge ʼna grupo ge yu̱ apostol ʼne yu̱ ansiano, bi bëmbäʼu̱ yu̱ mu̱di ʼyëʼkyëi nuʼä ya xi mandaʼä Jeoba: “Xingä ge ra ji gi sihu̱, xingä ge gi sahu̱ ra ngo̱ ge himbi bo̱n ra ji ʼbu̱ mi tho” (dä mi nu Hechos 15:28, 29).
¿ʼBe̱ʼä ga̱ʼtho di nthe̱ui nuʼä ra nʼtëdi bi mandaʼä cuerpo gobernante mayaʼbu̱? Gä mbënhmu̱ ge ʼna doktor dä ʼyënʼi ge hingi ja gi si sëi, ¿ha gi ʼyëna ge gi xiʼtä ra sëi nubu̱ ja ni ʼyüji? ¿Ha hinmajuäni ge hingi ʼyo̱ʼtä ngübu̱ geʼtho geʼtä ra nthe̱ui ge gi si o gi xiʼtä sëi? Njarbu̱thoʼä di mandaʼä Jeoba, ge hingi ja gä sihu̱ʼä ra ji ʼne hingi ja gä xithu̱bu̱ ja ma ʼyüjihu̱. ʼNe nuna kextä ne dä ma ge hingi ja gä sahu̱ʼä ra ngo̱ ge himbi ba ma po̱rmbiʼä ra ji. ʼNe kextä hingi ja gä sihu̱ʼu̱ yu̱ nʼtsihme ge nʼyoui ji, tengüʼä ra sirji o ʼbe̱ʼä mi ʼra yu̱ nʼtsihme ge o̱tyu̱ jäʼi ge nʼyoui ji.
Jaʼu̱ ʼra yu̱ tratamiento o ʼra yu̱ ʼyëthi ge nʼyoui ji ge hingi numanhoʼä Jeoba. Tengü nuʼbu̱ pa nsirpi ji yu̱ jäʼi, nuʼu̱ ʼtëmbi transfusiones sanguíneas o nuʼu̱ yu̱ ʼyëthi ge nʼyoui yu̱ glóbulos rojos, glóbulos blancos, plaquetas ʼne plasma. Geʼtho nuya bi mba ma heke ge nuʼä ra ji, ʼne tengüthoʼbu̱ xo̱ʼtho ra ji ge nʼyouiʼu̱ yu̱ ʼyëthi. Pe̱ jaʼu̱ ʼra yu̱ tratamiento ge hingä mfädi xi nho geʼbu̱ di fe̱spi o hinna nuʼä na nʼtëdiʼä Jeoba nangeʼä ra ji. Tengü, ja ʼraʼu̱ yu̱ tratamiento o yu̱ ʼyëthi ge hingä njuäntho ra ji o hingä xo̱ʼtho ra ji nʼyoui ge ʼtëmbi fracciones sanguíneas. ʼNe kextä jaʼbu̱ ʼnandi ge pa nthoni na jise̱ ʼna ra jäʼi pa dä ʼto̱the. Nuʼbu̱ thogi tengü na, ʼna ngü ʼnase̱ ja dä bëni xi nho nuʼä ʼbe̱ʼä dä ʼyo̱ʼte, ʼbe̱ʼä ma ʼyëthi o ʼbe̱ʼä ma tratamiento dä hyäni (Gálatas 6:5).a
GÄ PÄHMU̱ MANʼNA NANGEHNA
Gä pähmu̱ ʼbe̱ʼä ja gä u̱rpähu̱ gue̱nda nuʼbu̱ dä hänhmu̱ ʼna tratamiento o ʼna ʼyëthi.
3. Dä mi ʼyu̱rpä gue̱ndä nuʼä mbënʼä Jeoba
¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gi ʼyu̱rpä gue̱nda nuʼä mbënʼä Jeoba nangeʼä ra ji? Dä mi nuui ä BIDEO ʼne mʼbe̱fa manhmi hanja emme jaʼtse̱di gä u̱rpähu̱ gue̱nda nuʼu̱ yu̱ nʼtsofo bä ʼyëpu̱:
Dä mi ʼya̱ʼpä Jeoba ge dä ze̱ʼi gi pädi ʼbe̱ʼä ja ge gi ʼyo̱ʼte (Santiago 1:5).
Dä mi hyonyu̱ nʼtsofo ge bä ʼyëpu̱ ja Biblia ʼne dä mi ʼyo̱rpä nʼyomfëni ge ʼbe̱pu̱ dä za̱ gi te̱nnu̱ (Proverbios 13:16).
Dä mi nʼa̱nni ʼbe̱ʼä ma tratamiento jabu̱ gi ʼbu̱i.
Dä mi äʼtsi xi nho ʼbe̱ʼä ma tratamiento o ʼbe̱ʼä ma ʼyëthi ge njuäntho hindä za̱ gi hyäni.
Dä mi bëni xi nho nuʼä gi ʼyo̱ʼte pa ge mʼbe̱fa hindä u̱nnä ni nʼyomfëni (Hechos 24:16).b
Dä mi bëni ge njoʼo ja dä xiʼi nuʼä ʼbe̱ʼä ja gi ʼyo̱ʼte, tengü nuʼä ni xisu, nuʼä ni ndo̱, ʼna ansiano ge ʼyobu̱ ja mpe̱ti o nuʼä toʼo xa̱nnaʼä Biblia (Romanos 14:12).
Dä mi hyüʼtsi ʼbe̱ʼä ma tratamiento gi numanho o hingi numanho pa ge dä bäʼu̱ miʼra.
4. Nuʼu̱ yu̱ testigoʼä Jeoba nzäntho di honhme yu̱ hogä tratamiento pa gä nʼyo̱thehe
Madägeʼä hindi nehe ge dä sirkähe ji, pe̱ nzäntho di honhme yu̱ hogä tratamiento pa gä nʼyo̱thehe. Dä mi nuui ä BIDEO.
Dä mi nuui Tito 3:2 ʼne manhmi nangehna:
¿Hanja nuʼu̱ yu̱ testigoʼä Jeoba jaʼtse̱di dä ʼyu̱ʼä nʼtëspäte nuʼbu̱ bi xiʼu̱ yu̱ doktor ʼbe̱ʼä ma tratamiento dä hyäni?
Hindi hänhme |
ʼNa ngü ʼna ja dä bënse̱ nuʼä dä ʼyo̱ʼte |
|---|---|
A. Plasma sanguíneo |
Fracciones de plasma |
B. Glóbulos blancos |
Fracciones de glóbulos blancos |
C. Plaquetas |
Fracciones de plaquetas |
D. Glóbulos rojos |
Fracciones de glóbulos rojos |
5. Nuʼu̱ ʼtëmbi fracciones sanguíneas
Nuʼä ji ma hoki ge: glóbulos rojos, glóbulos blancos, plaquetas ʼne plasma. Pe̱ kextä ʼna ngü ʼnaʼu̱ goho ge dä manhmu̱, po̱mbu̱ o pa nju̱kibu̱ miʼra yu̱ ʼtu̱xe̱ki ge ʼtëmbi fracciones sanguíneas.c Ja ʼra yu̱ ʼyëthi ge pa nʼto̱ʼte ge nangeʼu̱ yu̱ fracciones sanguíneas, ʼne jaʼbu̱ nuya yu̱ ʼyëthi pa nthoni pa dä mba ʼtsäʼma ra ji.
ʼNa ngü ʼnaʼu̱ ʼyu̱ testigo ja dä ʼyu̱rpä gue̱nda nuʼä xi nxa̱pu̱ ja Biblia ʼne dä bëni xi nho ʼbe̱ʼä dä ʼyo̱ʼte nangeʼu̱ yu̱ fracciones sanguíneas. Dä za̱tho ʼbu̱ʼu̱ ʼra yu̱ testigo dä ne dä hyäni nuʼu̱ yu̱ tratamiento ge nʼyoui yu̱ fracciones sanguíneas. Pe̱ kextä dä za̱tho ʼbu̱ʼu̱ miʼra ge hindä ne dä hyänʼu̱ geʼtho di u̱mbä na nʼyomfëni.
Nuʼbu̱ ya xkä bëni ʼbe̱ʼä gi ʼyo̱ʼte dä mi nʼya̱nni:
¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gä xiʼä ʼna doktor ge hanja di häni o hindi häni ʼra yu̱ tratamiento ge nʼyoui fracciones sanguíneas?
NUʼU̱ YU̱ NʼTA̱NNI O̱ʼTU̱ ʼRA YU̱ JÄʼI: “¿Hanja hingi ho ge dä sirkähu̱ ji ʼne xi geʼä dä za̱ dä ʼyo̱thegähu̱?”.
¿ʼBe̱ʼä gi mbënge?
NUʼÄ MANʼNA JAʼTSE̱DI
Nuʼä Jeoba hingi ne ge gä sihu̱ o ge dä sirkähu̱ ji.
Nuʼä dä pähmu̱
¿Hanja pa nangeʼä Jeoba nuʼä ra ji emme xi ndu̱xkiʼä?
¿Hanja di pähmu̱ ge nuʼä ra nʼtëdi ge bi mandaʼä Jeoba nangeʼä ra ji kextä ne dä ma ge hingi ja gä he̱hmu̱ dä sirkähu̱ ji?
¿ʼBe̱ʼä dä ze̱ʼi gi pädi ʼbe̱ʼä ma ʼyëthi o ma tratamiento gi hyäni?
DÄ MI PÄDI MANʼNA
¿ʼBe̱ʼä ja gi ʼyo̱rpä nʼyomfëni nuʼbu̱ dä ʼtënʼi ge dä thonse̱ʼä ni ji pa dä ʼto̱theʼi?
“Nuʼu̱ ʼra yu̱ nʼta̱nni ge o̱ʼtu̱ ʼra yu̱ jäʼi” (La Atalaya, 15 oktubre ge 2000)
¿ʼBe̱ʼä ja gi ʼyo̱rpä nʼyomfëni nuʼbu̱ gi ne gi hyäni o hinna nuʼu̱ yu̱ tratamiento ge nʼyoui yu̱ fracciones sanguíneas?
“Nuʼu̱ ʼra yu̱ nʼta̱nni ge o̱ʼtu̱ ʼra yu̱ jäʼi” (La Atalaya, 15 junio ge 2004)
¿ʼBe̱ʼä bi ze̱ʼä ʼna doktor dä numanho nuʼu̱ yu̱ nʼtëdiʼä Jeoba nangeʼä ra ji?
“Di mbëni ge po̱manho nuʼä na nʼtëdiʼä Ojä nangeʼä ra ji” (¡Despertad!, 8 disiembre ge 2003)
Dä mi pädi ʼbe̱ʼä o̱ʼtu̱ yu̱ Comités de Enlace con los Hospitales pa di ze̱ʼu̱ yu̱ kü nuʼbu̱ thoʼä ʼna ʼyänthi.
b Dä mi hyandbu̱ punto 5, nubu̱ ëna “Nuʼu̱ ʼtëmbi fracciones sanguíneas” ʼne nubu̱ nota 3, “Nuʼbu̱ nuʼu̱ yu̱ doktor ëna ge dä hyonse̱ ma jihu̱ pa dä ʼyo̱thegähu̱”.
c ʼBu̱ʼu̱ ʼra yu̱ doktor ge ëna ge nuʼu̱ yu̱ glóbulos rojos, glóbulos blancos, plaquetas o plasma ya hingä njuantho jiʼu̱, ëmbi ge ho̱ntho yu̱ ʼtu̱xe̱kiʼu̱ o yu̱ fracciones sanguíneas. Janangeʼä, ja gä xihmu̱ʼu̱ yu̱ doktor hanja hindi nehu̱ dä sirkähu̱ ji ʼne hanja hindi hänhmu̱ yu̱ ʼyëthi o yu̱ tratamiento ge nʼyoui glóbulos rojos, glóbulos blancos, plaquetas ʼne plasma.