1. Korinćanima
4 O mangipe tano strpljivo hem šukar. O mangipe nane zavidno, na hvalini pe, na vazdela pe, 5 na ponašini pe nepristojno, na dikhela samo pi korist, na holjani sigate, na pamtini o lošnipe. 6 Na radujini pe ked isi nepravda, a radujini pe e ćaćipase. 7 Sa podnosini, sa verujini, uvek nadini pe, sa trpini. 8 O mangipe niked na ćhinavđola. A o darija ando proricanje, o ćhibja hem o đandipe ka našalđon. 9 Sose amen đanaja samo disave buća hem našti potpuno te haljova sa o proročanstvija. 11 Ked hijum le ćhavoro, vaćerđum sar ćhavoro, razmislinđum sar ćhavoro, dikhljum ko buća sar ćhavoro. A ked bariljum, ked uljum manuš, fordinđum okova soj tano ćhavorikano. 12 Sose akana dikhaja ko ogledalo kuri na dićhona jasno sa o buća, a tegani jasno ka dikha sa. Akana đanava samo disave buća, a tegani ka đanav sa, sar so o Devel sa đanela mandar. 13 Ko krajo aćhona akala trin buća: i vera, i nada hem o mangipe. A najbaro maškaro lende tano o mangipe.