1. Korinćanima
4 Odolese nisose na mučini man mi savest. Ama odova na mothovi so hijum pravedno. O Jehova tano okova kova sudini maje. 6 A akava, phraljalen, primeninđum upro mande hem upro Apolo sebepi tumaro, te bi ando amaro primer sikljona akava: „Ma đan prekalo odova soj tano pisimo.“ Tegani niko tumendar na ka vazdel pe niti ka mislini so jekh tano pošukar ando aver. 7 So ćerela tut pošukar ando aver? Hem so isi tut, a so na priminđan? A ako priminđan, sose hvalineja tut samći na priminđan? 12 hem phari buti ćeraja amare vastencar. Ked vređinena amen o manuša, amen blagoslovinaja len. Ked progoninena amen, strpljivo podnosinaja. 17 Odolese bićhalava tumenđe e Timoteje, sose ov tano mo manglo hem verno ćhavo ko Gospod. Ov ka podsetini tumen ko načelija ko kola ićerava man đi služinava e Hristese, e Isusese, kolendar sikavava svugde, ki svako skupština.