Psalam
139 Jehova, tu hor dikhljan ano mande hem penđareja man. 2 Tu đaneja ked bešava hem ked uštava. Dural đaneja so isi man ki godi. 3 Tu dikheja man ked phirava hem ked pašljovava, šukar đaneja sa me drumija. 4 Pana angleder te vaćerav dijekh lafi, tu, Jehova, već đaneja so mangava te phenav. 5 Tu hijan hem anglal hem palal hem arakheja man, ćhivđan to vas upro mande. 6 To đandipe odobor tano baro so našti te haljovav le, odobor tano hor so našti te haljovav le. 7 Kaj te našav ando to duho, kaj te garavav man ando to muj? 8 Ked bi hem ko nebo ukljava, tu bi oveja uduri, ked bi ko grobo pašljovava, tu bi oveja hem uduri. 13 Sose tu ćerđan me bubregija, garavđan man ko me dajako vođi. 14 Hvalinava tut hem but poštujinava tut, sose hijum but šukar ćerdo. Sa so ćerđan tano but šukar me odova but šukar đanava. 15 Me kokala na hine garavde tutar đi bariljum ko me dajako vođi kuri niko našti hine te dikhel man. 16 Te jaćha dikhlje man pana đi hijum le ko me dajako vođi. Ki ti knjiga hine pisime sa o delovija ando mo telo hari pohari sar ulje. Pisime hine ked pana nijekh na hine. 17 Kobor mangava te mislija, Devla! On tane but! 21 Sar te na mrzinav okolen kola tut mrzinena, Jehova? Sar te na gadonen pe maje okola kola buninena pe protiv tute? 22 Mrzinava len celona dušaja, dikhava len sar me dušmanija. 23 Devla, penđar mo vilo hem dikh savo manuš hijum. Ispitin hem dikh me mislija kola uznemirinena man. 24 Dikh isi li ano mande diso so cidela man ko lošno drumo hem legar man ko drumo andi večnost.