36. PRIČA
E Jeftajeso obećanje
O Izraelcija palem mukhlje e Jehova hem počminđe te služinen e hovavne devlenđe. Ked o Amoncija napadinđe e Izraelcen, o hovavne devela naštine te pomožinen lenđe. O Izraelcija but berša patinđe. Ko krajo phenđe e Jehovase: „Grešinđam. Molinaja tut, spasin amen ando amare dušmanija.“ Tegani, o Izraelcija uništinđe pe idolen hem počminđe palem te služinen e Jehovase. Odolese, ov naštine više te dikhel sar patinena.
O Jehova birinđa jekhe vojniko, kova vićinđa pe Jeftaj, te vodini e narodo ko maribe protiv o Amoncija. Ov phenđa e Jehovase: „Ako ka pomožine amen te pobedina ko akava maribe, ked ka irinav man ćhere, i prvo osoba koja ka ikljol anglo mande, ka dav la tuće.“ O Jehova šunđa e Jeftajesi molitva hem pomožinđa lese te pobedini.
O Jeftaj hine le samo jekh ćhaj hem ked irinđa pe ćhere, oj ikljilji anglo leste. Oj ćhelđa hem bašalđa ko daire. Ked o Jeftaj dikhlja la, setinđa pe ko po obećanje hem phenđa laće: „O, mi ćhaj! Morandiljan li prvo tu te ikljove anglo mande? Obećinđum diso e Jehovase hem te šaj te ćerav odova mora te bićhalav tut ko sveto šatori ko Silom.“ Ama, olesi ćhaj phenđa lese: „Mo dad, ako obećinđan diso e Jehovase valjani te ispunine odova. Samo mukh man prvo te đav duj masek ki planina me amalinjencar. A palo odova ka đav ko Silom.“ E Jeftajesi ćhaj verno služinđa ko sveto šatori đi ko krajo ando po životi. Svako berš olake amalinja đelje ko Silom te dikhen la.
„Ko mangela pe ćhave ja pe ćhaja pobuter mandar, ov na zaslužini te ovel mo učeniko“ (Matej 10:37)