68. PRIČA
I Jelisaveta bijanđa ćhave
Nakhlje pobuter ando 400 berš sar hine ćerde o zidija ko Jerusalim. Paše uzi akija diz, živinđa o sveštenik Zaharija hem olesi romni, i Jelisaveta. On hine but vreme ko brako, ama na hine len ćhave. Jekh dive đi o Zaharija tharđa tamjan andre ko hram, pojavinđa pe lese o anđeo, o Gavrilo. Ov but darandilo, ama o Gavrilo phenđa lese: „Ma dara. Anava tuće šukar vest kotar Jehova. Ti romni, i Jelisaveta, ka bijani murše kova ka vićini pe Jovan. O Jehova birinđa le aso jekh važno zadatko.“ O Zaharija pućlja: „Sar šaj te verujinav ko odova? Me hem mi romni hijam but phure te ovel amen ćhave.“ O Gavrilo phenđa: „O Devel bićhalđa man te vaćerav tuće akija vest. Ama, odolese so na verujinđan maje, na ka vaćere sa đi na bijanđola o ćhavo.“
O Zaharija aćhilo ko hram pobuter nego so obično aćhola hine. Ked konačno ikljilo, o manuša so hine odothe manglje te đanen so ulo. Ama, o Zaharija naštine te vaćeri, već pokušinđa vastencar te haljol pe olencar. Tegani o manuša haljilje so o Zaharija dobinđa disavi poruka kotar Devel.
Palo disavo vreme, i Jelisaveta aćhilji khamni hem bijanđa murše, baš sar so phenđa o anđeo. Olengi familija hem olenge amala alje te dikhen e beba. On hine but bahtale sebepi i Jelisaveta. Oj phenđa lenđe: „Oleso anav ka ovel Jovan.“ Tegani on phenđe laće: „Ama, niko ki amari familija na vićini pe Jovan. Nek vićini pe Zaharija, sar oleso dad.“ Ama, o Zaharija lelja jekh tikni ploča hem pisinđa: „Oleso anav tano Jovan.“ Kotar odova trenutko, o Zaharija palem šaj hine te vaćeri! O manuša andi celo Judeja šunđe aso akava ćhavo hem pućlje pe: „So ka ovel oleja ked ka barjol?“
O Zaharija pherdo sveto duhoja vaćerđa jekh proročanstvo: „Nek ovel hvalimo o Jehova. Ov obećinđa e Avrahamese so ka bićhali e Mesija, kova ka spasini amen. O Jovan ka ovel prorok hem ka phravel o drumo e Mesijase.“
Diso posebno ulo hem e Marijaće, koja hine e Jelisavetaki rođaka. So hine odova? Te dikha ki aver priča.
„E manušenđe tano odova nemoguće, ama e Devlese tano sa moguće“ (Matej 19:26)