14. PRIČA
O robo kova hine poslušno e Devlese
O Jakov dobinđa e Josife ked već phurilo hem odolese manglja le najviše ando sa o ćhave. Sar e Josifese phureder phralja osetinđe pe ked dikhlje odova? On hine ljubomorna upro leste hem mrzinđe le. Jekh puti, o Josif vaćerđa pe phralenđe save čudna sune dikhlja. On mislinđe so akala sune značinena so jekh dive on ka pokloninen pe olese. Odolese, on mrzinđe le pana pobuter!
Jekh dive, e Josifese phralja arakhlje e bakren paše uzi diz Sihem. O Jakov bićhalđa e Josife te dikhel da li tane šukar. Ked dikhlje le dural sar avela, phenđe: „Aće, avela akava so dikhela sune. Hajde te mudara le!“ Ked alo, dolinđe le hem fordinđe le ki jekh hor rupa. Ama, o Juda, jekh ando olese phralja, phenđa: „Ma mudaren le. Pošukar tano te bikna le sar robo.“ Ađahar bikinđe le aso 20 srebrnikija disave trgovcenđe ando Madijan kola pođinđe ko Egipat.
Palo odova, e Josifese phralja ćhivđe olese šeja ko buznjako rat, bićhalđe len olenge dadese hem phenđe: „Nane li akala te ćhavese šeja?“ O Jakov mislinđa so disavi divljo životinja mudarđa e Josife. Odolese hine but tužno. Niko naštine te utešini le.
Ko Egipat, o Josif hine bikimo sar robo jekhe važno manušese kova vićinđa pe Petefrije. Ama, o Jehova hem ponodri hine e Josifeja. O Petefrije dikhlja so o Josif šukar ćerela pi buti hem so šaj te verujini lese. Hari palo odova, ov ćhivđa le te ovel glavno manuš upro sa so hine le.
E Petefrijesi romni dikhlja so o Josif hine šužo hem zoralo. Svako dive pućlja le te sovel olaja. So o Josif ćerđa? Ov odbinđa la hem phenđa: „Na! Odova nane šukar. Mo gospodari isi le poverenje koro mande, a tu hijan olesi romni. Ako sovava tuvaja, ka grešinav e Devlese!“
Jekh dive, e Petefrijesi romni silaja manglja te ćhivel e Josife te sovel olaja. Dolinđa le ando šeja, ama ov našlja. Ked o Petefrije alo ćhere, oj vaćerđa lese so o Josif napadinđa la. Ama, odova na hine ćaće. O Petefrije hine but holjamo hem naredinđa te phanen e Josife. Ama, o Jehova na bisterđa e Josife.
„Odolese, ponizinen tumen talo e Devleso moćno vas, te šaj ov te vazdel tumen ked ka avel o vreme“ (1. Petrova 5:6)